Šentjur E do 0 ^ ŠENTJURSKE novice 2014 352(497.4 Šentjur) šentjurske 0111865,2 FERUAR 2014, cena 2 EUR inteligenca otrok, REPORTAŽA: VOLITVE: JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si mnnKomr » »1 www.trakom-slo.cont Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur GSM: 041 687 950 HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA BOJANA POTOČNIK Zadobrova 69 (5^0^)3211 Škofja vas JELOVICA, ■ n ] Naročite Skoraj vso letno naročnino vam Bon v vrednosti 20 EUR Gostišče in prenočišča Bohorč, Šentjur. Bon v vrednosti 20 EUR Vulkanizerstvo MULEJ Šentjur, hitri servis vozil, optika 3D, ročna avtopralnica. —> i < j____o.! ^ Pohitite! Število nagrad je omejeno! r------------------------------------------____________ j DA, želim postati naročnik mesečnika ŠENTJURSKE NOVICE. I Izbral sem darilo št.: i Moje ime in priimek:_ | Naslov: Telefonska številka: E-poštni naslov: I Lastnoročni podpis: ŠENTJURSKE NOVICE so mesečnik. Izidejo prvi torek v mesecu. Cena izvoda je 2,00 evra. Letna naročnina znaša 24,00 evrov. Do darila dobrodošlice so upravičeni novi naročniki (ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na Šentjurske novice) in vplačajo enoletno naročnino. Nagrado prevzamete v uredništvu: ŠENTJURSKE NOVICE, Drofenikova 15,3230 Šentjur. Telefon 03/ 620 02 52. VISOKA ŠOLA ZA PROIZVODNO INŽENIRSTVO Vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program SODOBNO PROIZVODNO INŽENIRSTVO (izredni študij) strokovni naziv diplomanta: diplomirani inženir strojništva (VS) Informativni dnevi (Mariborska c. 2, Celje): petek, 14. 2. 2014, ob 16. uri; sobota, 15. 2. 2014, ob 10. uri. Zakaj se izplača študirati pri nas preverite na www.vgs-ce.si 03/428 79 00 info@vgs-ce.si VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLAVCELJU Mariborska c. 7, 3000 Celje www.vzsce.si 03/428 79 00 info@vzsce.si Vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program ZDRAVSTVENA NEGA (izredni študij) naziv diplomantke / diplomanta: diplomirana medicinska sestra (VS) / diplomirani zdravstvenik (VS) Informativna dneva: 14. 2. 2014 ob 16. uri, 15. 2. 2014 ob 10. uri. • TEHNIK VAROVANJA - NOVO • EKONOMSKA GIMNAZIJA • EKONOMSKI TEHNIK • TRGOVEC • ADMINISTRATOR EKONOMSKA ŠOLA CELJE Gimnazija in srednja šola Kosovelova ulica 4, 3000 Celje Telefon: 03 620 02 00, 051 313 586 E-pošta: tajnistvo@escelje.si Spletna stran: http:/www.escelje.si/ . EKONOMSKI TEHNIK- PTI (po končanem izobraževanju v programu trgovec ali administrator) . POKLICNI TEČAJ • MATURITETNI TEČAJ V šolskem letu 2014/2015 vabimo k vpisu v programe: NEPRESLISANO »Po mojem mnenja bi bilo bolje počakati (z gradnjo kulturnega centra) 5 do 10 let - ko bo država in občina bojj finančno zmožna narediti nekaj novega.« Lovro Perčič, občinski svetnik SDS Tudi igra s frnikolami je ena najpomembnejših za razvoj sinaps v možganih, (slika je simbolična) /7TA ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2014. VV UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI Izpostavljeno NA NASLOVNICI novice BOJANA POTOČNIK FOTO: JURE GODLER ^ NOVO VPRAŠANJE: Se strinjate s selitvijo sodišča iz Šentjurja? www.sentjur.net l$!!llii!l!tliili!!llil!fl!IIIIilinilinilli!i!lilH!!l!l!ttil!n novice Bo leto 2014 prineslo konec gospodarske krize? www.sentjur.net POMEMBNO ZA RAZVOJ INTELIGENCE Kajbi morali vedeti vsi starši? .................mam..............e-........mam.................-.................ramam........................................................... ANKETA ! Kulturni praznik Slovenija je edina država, ki ima na kulturni : praznik dela prost dan. Se vam zdi to i smiselno? Kaj menite o tem, da praznujemo j datum smrti velikega pesnika. » Spraševal je: Zoran Borovšak i Brane Franc Gradišnik, upokojenec _ »Seveda, zakaj pa ne. Menim, da je to v redu, saj ko seje rodil, se še ni vedelo, kakšen človek bo, ko pa je umrl, so šele ugotovili njegove kvalitete.« UČNI OTROCI AT a začetku svoje učiteljske poti sem ” J- 1 učence učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v klopi zraven njih,« je zapis učiteljice slovenščine Bojane Potočnik, ki je dvignil na noge slovensko javnost. Za ta stavek, vzet iz konteksta javnega pisma, je prejela tudi priznanje časopisne hiše Večer - Bob leta 2013. Vendar se vedno najde skupina ljudi, ki po tradicionalni slovenski nevoščljivosti in lastni nerazgledanosti temu nasprotuje. Ne »potegne jim«, da si to dejstvo razlagamo dobesedno ali pa ne. Tasno je, da naši otroci v šolah ne posedajo J sestradani na šolskih hodnikih in ne moledujejo za košček kruha. Ne dvigujejo koščenih rok v zrak in s solznimi očmi ne sprejmejo vsakega grižljaja, ki pade z gospodarjeve mize. V tem času, ko seje večina držav že izkopala iz gospodarske krize, se pri nas samo poglablja. Marsikatera slovenska družina ne najde dovolj denarja za plačilo položnic, materialne dobrine - marsikje trpijo tudi otroci. Že sam pogled po razredu pove, da so nekateri učenci oblečeni v modna oblačila priznanih znamk, drugi pa nosijo rabljena oblačila, ki jih je mati nabrala iz skladišč Rdečega križa ali Karitasa. TJ otem nekdo na blogu poziva k iskanju teh -C otrok, ki se želijo le asimilirati v družbo, in poziva, da se jih izbeza iz razredov. Na oblačila naj se jim prišije šestkrako rumeno zvezdo, da bodo ljudje vedeli, kdo so ti otroci, da bo javnost zadovoljna, da res obstajajo in da se jih bomo lahko izogibali. Tem razcapancem in testeninožercem. Take otroke je treba osamiti, še bolje, preseliti v kakšne oddaljene kraje - najraje v tujino ali čez lužo, kjer bodo pod stalnim nadzorom in ne bodo kvarili slovenskega statističnega povprečja. O ram me je bilo, ko prebiram zapise na LJ socialnih omrežjih. To se dogaja ne le v šentjurski centralni šoli, ampak po vseh slovenskih šolah. Lahko si zatisnemo oči in upamo, da bo država rešila ta problem, na katerega je nekdo z dovolj poguma opozoril. Beda ni stvar, ki bi jo javno izpostavljali, se dajali v časopise za tistih nekaj evrov in ožigosali sebe in svoje šoloobvezne otroke. Večina tistih, ki to priznajo, ne živi pod pragom revščine, včasih precej nad njim in jim je evro, ki jim ravno pade v naročje, dobrodošel, ni pa življenjskega pomena. Inteligenca. Največji potencial možganov se razvije od 2. do 4. leta starosti. Dr. Ranko Pajovič. Specialist nevrologije -za težave otrok smo krivi tudi starši. » Zapisala: Urška Godler Dejstvo je, da ima vsak drugi otrok težave na področju učenja. Težave se pojavljajo v obliki dis-leksije, disgrafije, diskalkulije, motnje govora in fine motorike. 70 odstotkov otrok v mestih ima ravna stopala, 90 odstotkov otrok ima težave s pravilno držo telesa. Kje so vzroki? Pomembna je stimulacija v zgodnjem otroštvu. Na Kitajskem in Japonskem se učijo simbolov od 3. leta naprej. Največji potencial možganov se razvije od 2. do 4. leta starosti, pri nas pa gredo otroci s šestimi leti v šolo in pred 10. letom ne razmišljajo abstraktno. Za razvoj inteligence je pomembno število sinaps - aktivnosti med nevroni. Inteligenca se nahaja v asociativnih conah možganov, med centri za okus, sluh itd. 50 % sinaps se razvije do petega, 75 % do sedmega, 95 % pa do 12. leta starosti. Otroci tako v predšolskem obdobju razvijejo svoj »hardware«, v šoli pa se nanj nalaga »softvvare«. Nasvet Najpomembnejši čas za razvoj sinaps je do petega leta starosti otroka. Prva velika spodbuda za sinapse so barvni kontrasti. Ko se otrok rodi, vidi motno, spi 20 ur na dan in ko se zbudi, je celoten prostor v eni barvi - roza za punčke, modro za fantke. Barvnih kontrastov, ki bi spodbujali razvoj sinaps, pa ni. Tako oče kot mama imata pomembno vlogo. Mama nosi otroka, je nežna z njim. Oče ga vrti po zraku, meče v zrak, otrok pa uživa. Refleksno se odziva, stegne roke in noge. Tako se razvijejo nove sinapse. Danes imajo očetje manjšo vlogo. Kobacanje je najpomembnejše DEJSTVO Kako se učiti Sžkpd Najučinkovitejše učenje je učenje z asociacijami, slikami in konkretnimi primeri. Lekcijo, ki se jo mora otrok naučiti, naj predela v slikopis, saj se iz slik možgani največ naučijo. Iz besed, ki se jih mora naučiti, naj naredi nelogično zgodbo, ker možgani najbolje delajo, ko nekaj nima smisla. Največ nelogičnih zgodb povedo nadarjeni otroci, ki pa jih učitelji dostikrat ne prepoznajo. za razvoj celega telesa in sinaps zaradi položaja rok, pritiska rok na podlago. Če otroka pri tem omejujemo, mu omejimo razvoj sinaps. Ko otrok shodi, ga moramo pustiti, naj skače, naj pade, naj se vrti, saj to počne instinktivno, s tem menja težišče telesa, v vsakem skoku aktivira vse mišice, ker ponovno aktivira razvoj sinaps. Otrok naj skače po blatu, po lužah, po sobi, s fotelja na fotelj. Če mu to preprečujemo, mu umirajo nevroni in sinapse. Računalnik Namesto tega, da bi otrok skakal in se vrtel, mu starši raje ponudijo računalnik. S tem tudi preprečijo akomodacijo - izostritev očesa, ko se nekaj približuje ali oddaljuje. Če otrok dnevno 3 ure igra igrice na razdalji 20 cm od oči, bo prišlo do okvare prilagoditve očesa. Ko se otrok igra, ga ne motimo! Takrat se razvijajo sinapse, dragocene relacije med nevroni. Igre, ki so dobre za razvoj sinaps v možganih, so stare igre, kot na primer: frnikole, gumitvist, ristanc, ravbarji in žandarji. Pri njih se razvija akomodacija -prilagoditev očesa, orientacija, ravnovesje, otrok mora razmišljati, kam se bo skril, skratka otrok razmišlja. Modemi starši smo na te igre pozabili, ni jih več! Otrok leži in gleda v računalnik. Tudi nadarjenost za glasbo se nahaja v razvoju sinaps. Maori, domorodno ljudstvo Nove Zelandije, so najbolj glasbeno nadarjeno ljudstvo. Mame že v nosečnosti prepevajo otrokom. Bolj so obkroženi s pesmijo kot z govorom in so najbolj glasbeni narod na svetu. Reproduktivno učenje je napaka Glavna težava šole danes je reproduktivno učenje. To ni naravno učenje. Reproduktivno se učijo najbolj primitivna živa bitja: ponovijo 50-krat ali 100-krat in si spet ne zapomnijo. Mi pa otroke v šolah silimo, da se tako učijo, da nekaj preberejo, ponavljajo lekcijo petkrat. Jutri in pojutrišnjem jo bo otrok še sicer znal, čez deset dni pa pozabil. Na PIŠA testih opazimo, da uporabnega znanja nimamo, da stvari ne povezujemo zato, ker učimo reproduktivno. Tisti, ki se uči reproduktivno, uporablja manjši del, 5 do 10 % možganov. Tisti, ki se učijo s pomočjo asociacij, uporabljajo vsaj 20 do 30 % možganov. Takšen učinek lahko opazimo pri Kitajcih, ki morajo razmišljati pri branju in pretvarjati pismenke. Evropejci beremo kot roboti. Vsem nam se je že zgodilo, da nekaj beremo in kar naenkrat ne vemo, kaj smo prebrali. Kitajcu se to ne more zgoditi: dokler bere, je maksimalno osredotočen in ve, kaj bere, ker mu delajo druge regije možganov. Boris Harinski, upokojenec »Strinjam se, daje to dela prost dan. Menim, da ni pomembno, ali se praznuje smrt ali rojstvo, važno je, da se tako pomembnega človeka ovekoveči.« Ivan Rohtek, upokojenec »Seveda je. Če je lahko prosto Marijino vnebovzetje, je lahko tudi takšen dan. Menim, da bi bilo bolje praznovati rojstvo, saj ni bil slab človek, da bi se morali veseliti njegove smrti.« Branko Golež, brezposeln »To je v redu. Osebno mi ni pomembno, ali se praznuje datum smrti ali rojstva. Važno je, da se obeležuje tako pomembnega in velikega človeka, kot je bil France.« m ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2014. UREDNISTV0@SENTJURSKEN0V1CE.SI @ Novice Gospodarstveniki bolj pomembni od politikov Franc Jager. Najbolj vpliven posameznik Kozjanskega v preteklem letu. » Piše: Gašper Andrinek Regijski spletni medij Kozjansko, info je letos že peto leto zapored objavil seznam najvplivnejših posameznikov Kozjanskega in Obsotelja. Na seznamu petdesetih so redno v vrhu tudi ljudje s Šentjurskega. Kot poroča Kozjansko.info in kar smo opazili tudi mi, je zanimivo predvsem to, da so v preteklem lem gospodarstveniki popolnoma zasenčili politične vplivneže. Tako se je na prvo mesto zavihtel Kamenčan Franc Jager, lastnik in direktor podjetja Jagros. Trgovine Jager so svojo prepoznavnost razširile že precej onkraj Kozjanskega. Trenutno deluje 31 trgovskih centrov na Štajerskem, ki so vredni 35 mio €, njegove ambicije pa naj bi segale po celi Sloveniji. Med peterico tudi prvi policist Tudi drugo mesto pripada znanemu gospodarstveniku iz Šentjurja. To je Hugo Bosio, direktor in solastnik podjetja Bosio, d. o. o., ki mu je lansko leto uspel veliki met v tujini. Podpisali so projekt z ruskim podjetjem, vreden 12,5 mio € evrov. Na Kozjansko.info poudarjajo, da mu je predvsem to prineslo tako velik trenutni vpliv. Prvo peterico pa zaključuje prav tako trenutni Šentjurčan, generalni direktor Policije Stanislav Veniger, s katerim smo v našem časopisu objavili enega prvih intervjujev ob njegovem imenovanju. Diaci četrti najbolj vpliven župan Gospodarstvenikov torej med najboljšimi ne manjka in tako sta med prvih deset še direktor Tajfuna Iztok Špan in lastnik ter direktor podjetja Ahac Roman Moškotevc. Šentjurskega župana mag. Marka Diacija, ki je četrti najbolj vpliven med župani, pa je na lestvici že drugo leto zapored prehitel še en šentjurski trgovec, Boštjan Kukovičič, lastnik in direktor podjetja KEA, ki podobno kot Jager osvaja šentjurski in širši RADIO Franc Jager je najvplivnejši v regiji. okoliš. Po poročanju Kozjansko.info je ta Tuševa franšiza v letu 2012 ustvarila 674 tisoč evrov čistega dobička, kar naj bi jih uvrščalo med pet najdobičkonosnejših podjetij na Kozjanskem. Komisijo, ki izbira in sestavlja seznam, sestavlja šest članov uredništva Kozjansko.info. Kot pojasnjujejo, je izraz »vpliven« razumljen v širšem smislu in gre za ljudi, ki imajo ugled, moč ter vpliv v svoji stroki. Letos je še posebej zanimivo, ker so politične veljake na vrhu seznama nadomestili gospodarstveniki, ki jim težkim časom navkljub uspeva. »Izkazalo se je, da je ugled, moč in vpliv najbolj konstanten pri tistih, ki karierno pot gradijo dolgoročno, načrtno in postopoma, brez velikih ka-riernih preskokov ali večjih poslovnih tveganj,« pojasnjuje odgovorni urednik Rok Čakš. Anton Stres in Vinko Gorenak, ki sta v zadnjih treh letih zasedala vrh lestvice, sta sedaj na repu deseterice. Čakš je jasen: »V minulih letih je pri vrhu lestvice prišlo do očiščenja povzpetniških gospodarstvenikov, ljudi, katerih vpliv temelji na imenovanih ali voljenih funkcijah, pa pomenijo vsakoletno variablo, saj je njihov vzpon in padec odvisen od tega, ali visok položaj tisto leto zasedajo ali ne. Z leti so tako na vrh izplavali tisti z obrazloženo karierno stabilnostjo.« Na 20. mestu Štefka Drolc Posamezniki se ovrednotijo po šestih različnih kriterijih, ki pa se v teh petih letih, tako dolgo namreč že sestavljajo seznam, niso bistveno spremenila. V prve vrste se še vedno uvrščajo gospodarstveniki in politiki, medtem ko je najvplivnejši kulturnik na 19. mestu (dr. Tone Kregar, zgodovinar in glasbenik). Takoj za njim pa mu sledi na Ponikvi rojena znamenita igralka Štefka Drolc. »Umetniki oziroma kulturniki večinoma sodijo med tiste, ki svoj profesionalni ugled in vpliv gradijo postopoma na podlagi svojega ustvarjalnega opusa. Zato je njihov vzpon praviloma počasen, a konstanten. Mogoč je večji skok ob zelo ustvarjalnem letu, ki prinese večji in odmevnejši karierni dosežek. Med 10 je tako priti zelo težko, saj so v aktualnem družbenem ustroju področje kulture in umetnosti nekoliko potisnjeni v ozadje. Kljub vsemu na lestvici vidim dva ali tri kandidate v zgodnji fazi razcveta njihove umetniške kariere, ki imajo potencial, da v nekaj letih pridejo med prvih 10,« dodaja Rok Čakš in pojasnjuje, zakaj je temu tako. ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2014. UREDNISTVO@SENTJURSKENOVICE.SI Bojana Potočnik. Njena izjava, vzeta izjav- 9 Bernard Zeme. Predsednik društva PGD : Loka pri Žusmu je zadovoljen s preteklimi : aktivnostmi društva. : Mirko Kovač. Lastnik Asfaltne baze je krajanom Planinske vasi postavil avtobusno postajo in pobarval zvonik cerkve sv. Vida. Roman Planko. Lastnik Gostišča Montparis je pripravil prvo Kračjado. Edi Dželalija. Trener KK Tajfun je ekipo pripravil do vnovične dobre igre in zmagal nad Zlatorogom. Vid Slana. Izkazal seje pri pripravi projekta MCŠ - Ljubezen na parketu 2. Simona Romih. Aranžerka iz Dobja je zasedla drugo mesto v panogi cvetličarstva na tekmovanju v poklicnih spretnostih. Virtualni sprehod po Sloveniji Ameriški spletni velikan Google je vklopil storitve Street View za Slovenijo, s čimer bodo v Googlovih spletnih zemljevidih na voljo tudi fotografije slovenskih ulic. V poletnih mesecih so našo deželo posneli s 360-stopinjskirrti fotografijami. Googlova aplikacija Ulični pogled vključuje posnetke R več kot 50 držav, med drugim tudi iz sosednje Italije, Hrvaške in Madžarske, uporabnikom pa omogoča raziskovanje sveta skozi 360-stopinjske posnetke mest, cest in naravnih znamenitosti. Na podlagi tega lahko ljudje tudi lažje načrtujejo pot svojega potovanja. Tako si boste lahko kmalu ogledali, kam se boste podali, kakšni so hoteli, restavracije in druge znamenitosti, ki jih je zajela kamera. Googlov avto smo lahko večkrat opazili tudi med vožnjo po naši občini. Takole smo Googlov avto poleti opazili, kako je posnel del ceste za Kulturno-gasilskim domom Gorica pri Slivnici, (avto za črnim vozilom) Novice (7) SREČANJE PRI ŽUPANU Visoki predstavniki gasilcev v Sentiuriu Gasilska zveza Slovenije. Predstavniki krovne organizacije gasilcev so se zbrali v Šentjurju. » Zapisal: Janko Cerkvenik Občina Šentjur dobro sodeluje z lokalno in državno gasilsko zvezo. Svet in poveljstvo gasilskih zvez celjske regije sta 15. januarja 2014 organizirala delovni sestanek predstavnikov osmih gasilskih zvez z vodstvom Gasilske zveze Slovenije. Sestanka sta se udeležila predsednik GZS tov. Jošt Jakša in poveljnik GZS tov. Franci Petek. Pred delovnim sestankom je župan občine Šentjur mag. Marko Diaci priredil sprejem, ki sta se ga udeležila oba funkcionarja krovne gasilske organizacije, predsednik GZ Šentjur mag. Janko Cerkvenik, poveljnik GZ Šentjur tov. Martin Cmok in regijski poveljnik Bojan Hrepevnik. Ocena usposobljenosti Prisotni so ocenili položaj gasilcev na državni in lokalni ravni, njihovo usposobljenost in opremljenost ter medsebojno sodelovanje. Na koncu razgovora so ugotovili, da občina Šentjur dobro sodeluje z lokalno in državno Gasilsko zvezo, v celoti izpolnjuje vse zakonske obveznosti in določila Pogodbe o opravljanju javne gasilske službe. Primemo pozornost je župan z uvodnim pozdravom namenil tudi udeležencem delovnega sestanka in jim zaželel dobro delo ter veliko uspehov v novem letu 2014. Vodenje sestanka je bilo zaupano GZ Radeče, ki je bila v lem 2013 predsedujoča Svetu GZ celjske regije. Po uvodnem nagovoru obeh funkcionarjev GZS so prisotni predvsem izpostavili težave, s katerimi se vsakodnevno srečujejo gasilske organizacije, posebej pa s področij usposabljanja, vodenja, statusa gasilca in sofinanciranja. Predstavnikom GZ, ki so se vključili v razpravo, sta odgovorila na zastavljena vprašanja in ob zaključku ugotovila, daje delo Sveta in poveljstva GZ celjske regije uspešno in v skladu s pričakovanji. Elbatrade d.o.». Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov ŠTEVILKA MESECA DRUŽIN V OBČINI ŠENTJUR, KJER STA BREZPOSELNA OBA STARŠA, PREJEMA SOCIALNO DENARNO POMOČ. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s p. Rifmk 17, 3230 Šentjur (0590)200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM J- @ Iz naših krajev ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si uu5a!{]J1žt KOLUMNA r Nova kost za glodanje in potreba po še enemplacu! » Piše: Gašper Andrinek Vsake toliko časa je v šentjurski prostor vržena kost za glodanje. Ce je bil pred kratkim to paviljon na Ponikvi, potem asfaltna baza v Planinski vasi, je trenutno to kulturni dom sredi Šentjurja. Kot zmeraj bom pisal o problematiki z vidika mladih, a odgovornih. Prvo dejstvo: Šentjur nujno potrebuje nov hram kulture. Nujno. Stari preprosto ni več mogel slediti toku časa. Ne glede na to, kakšen bo, vse bo boljše kot prej, to je jasno. Drugo dejstvo: v KD »fiksni« sedeži nimajo kaj početi. Ne vem, kako to ni jasno tistim, ki to tezo zagovarjajo, saj so tudi oni vsake toliko časa porabili dvorano za kakšen ples, razstavo itd. Potrebno je pogledati izven svojih okvirjev delovanja in se zavedati svoje minljivosti ter še drugih ustvarjalcev okoli sebe. V kolikor KD dobi vkoreninjene sedeže, v istem trenutku postane gledališče. Če boste ustvarili gledališče, poleg ustvarite večnamensko dvorano za koncerte, plese in razstave. V šolskih telovadnicah namreč mladi in vsi, ki si ne morejo privoščiti zaščite tal, s svojimi koncerti niso več zaželeni. Poti nazaj ni več. Zdajšnje središče šentjurskega kulturnega dogajanja se ruši, ali v(n)am je prav ali ne. Lahko pogledamo še tretje dejstvo. Čeprav bo center kulture omogočal koncerte, kot bi si jih mogoče mladi želeli, jih v takšni meri skoraj zagotovo ne bo več. Tradicionalni minikoncerti, ki so v Šentjurju omogočali alternativo veseličnemu zabavanju v lokalnih barih, bodo sčasoma popolnoma izginili, če se ne bo našla kakšna druga rešitev za »problematično« mladino, ki jim narodnozabavni unikati pač niso všeč. Zato se je ob obnavljanju novega KD posledično pojavila še večja potreba po novem »placu« za študentsko intelektualno druženje. Da ne bo kakšne pomote, o potrebi se govori že kar nekaj časa in morda je zdaj čas, da se stvar končno premakne z mrtve točke. JAVNA RAZPRAVA Kakšen bo, že buri duhove Ipavčev kulturni center. Dela so že začela, nekateri pa bi sestankovali. » Pišeta: Jure Godler, Polonca Mastnak Novica, da bomo Šentjurčani dobili obnovljen kulturni dom, je konec decembra odjeknila kot eksplozija. Kdo, kakšen bo, zakaj brez široke razprave, so se spraševali številni emancipirani Šentjurčani. Razpravo in predstavitev projekta, ki se že izvaja, je župan mag. Marko Diaci pripravil post festum, predvsem, da nekatera vprašanja najdejo svoj odgovor. Na javno razgrnitev projekta je prišlo manj ljudi, kot bi jih kdo pričakoval, glede na to, da so bile pobude o obnovi dotrajanega kulturnega doma iz leta v leto glasnejše. Ipavčev kulturni center Velik del sredstev, ki se bodo namenila za rekonstrukcijo doma kulture, je občina uspešno dobila na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj - kar 1,9 mio EUR. Projekt Rekonstrukcija in dozidava Ipavčeva kulturnega centra pa je bil najbolje ocenjen, prav tako je dobil največji znesek sofinanciranja, iz česar lahko sklepamo, da je vendarle nekomu predlog bil zelo všeč. Projekt, ki so ga pripravili v celjskem projektantskem podjetju Studiu List, je predstavil Zdenko Prosen, druge tehnične detajle pa so predstavili še ostali pripravljavci s področja scenske opreme, ozvočenja in osvetlitve. Poudarjena j e bila odlična osrednja lokacija obstoječega kulturnega doma, ki bo s popolno rekonstrukcijo pridobil 244 m2 novih prireditvenih prostorov, ki se bodo nahajali v novi vhodni avli, na odru, v veliki dvorani, na voljo bo tudi nova mala prireditvena dvorana v nadstropju, novost bo zunanji dvoriščni prostor, ki ga bo prav tako mogoče uporabljati za razne dogodke. Uredila se bo sodobna scenska tehnika, ki bo kos najrazličnejšim prireditvam. V glavni dvorani bodo nameščene pomične tribune, ki bodo omogočile bolj kakovosten ogled predstav, fleksibilna zasnova pa ohranja tudi možnost ostalih prireditev, koncertov in plesov, ki zahtevajo več stojišč in prostega prostora. V mali večnamenski dvorani se bodo lahko odvijali številni manjši kulturni dogodki, vaje, itd.. Zunanja podoba Zunanje prireditve bodo možne na zunanjem trgu, ki bo v na novo urejenem sedanjem atriju kulturnega doma in od koder bo po prenovi tudi glavni vhod v objekt. Ulična fasada bo ohranila sedanjo zasnovo z nekaterimi posodobitvami, medtem ko bo na vzhodnem traktu nameščena lesena fasada (izpolnjeni kriteriji t. i. zelenega javnega naročanja), ki bo ponazarjala notno črtovje in s tem ustvarjanje skladateljev Ipavcev. Nekaj manjših posegov je tako predvidenih tudi v neposredni okolici objekta. Za nabavo ustrezne opreme so bile izvedene študije akustike dvorane, sodobna odrska scena pa bo ustvarjalcem nudila neštete nove uprizoritvene možnosti ter nove tehnične rešitve. Dela se bodo izvajala na delu objekta, kijev lasti Občine Šentjur. O stolih in akustiki Razprava, ni šla v smer čestitk županu za novo uspešno investicijo, prej obratno. Jože Štiglic je zameril, da ni bilo prej javne razprave o projektu, da bi nekatere stvari še dopol- nili: »Pričakoval bi, da bo prostor že v prvi fazi okolica s parkiriščem.« »Severna fasada je ista, kot je bila na Zadružnem domu,« je dodal ter namignil, da bi morala občina dokončati tudi pročelno fasado, četudi po sodišču, katerega lastnik j e država. Rudi Ferlež je bil presenečen, da se je ta stvar tako hitro odvijala, in obnovo primerjal celo s katoliškim domom. »Pomični sedeži so kot na športnih dvoranah,« ter spraševal, kako je z akustiko za petje. Arhitekt Prosen mu je odgovoril, daje še vedno predvidena akustična školjka in da so pripravljavci posebno poglavje namenili akustiki. Dodal je, da so stoli v KD neprimerljivi s stoli športne dvorane, tako po kvaliteti kot udobnosti. »Tisti, ki živi v iluziji, da je možno kakšno stvar na novo izgraditi in za to zapraviti od 7 do 10 mio EUR, se strašno moti,« je Štiglicu odgovarjal župan. Petra Jeršiča je zanimalo vzdrževanje lesenega dela ograde in koliko sedežev je predvidenih. Arhitekt mu je odgovoril, da bo predvidnih okoli 225 sedežev, les pa bo čez leta izgubil sijaj. Lovro Perčič se je obregnil, ali bo to prenova ali novogradnja: »Moti me, da se ne bo naredilo nekaj novega, obstali pa bomo naslednjih 40 let na tem. Zato bi bilo bolje počakati 5-10 let.« Anita Kolesa je navijala za fiksne stole in ne rešitev z izvlečnimi stopnicami. Prosen je odgovarjal, da so podobne stopnice zmontirane tudi v Lutkovnem gledališču Maribor. Po eni uri razprave je župan debato prekinil in odšel precej nejevoljen. ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2014. UuLsA-{j33 urednistvo@sentjur5kenovice.si Iz naših krajev ANKETA Kulturniki o prenovi Kulturni dom. Program v Šentjurju ne bo nič manj pester. » Spraševala je: Saša Rečnik Kulturnike, ustanove in društva smo vprašali, kako bodo prilagodili svoj program in dogodke ter kaj predvidevajo v devetih mesecih obnove kulturnega doma. Anita Kolesa, , vodja 01 JSKD Šentjur »V JSKD OI Šentjur bomo območne prireditve, to so revije otroških in odraslih pevskih zborov ter srečanje odraslih folklornih skupin organizirali v večnamenski dvorani Blagovna, otroška gledališča v dvorani v Gorici pri Slivnici, dve gledališki abonmajski predstavi v kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah, medtem ko smo koncert Perpetuum Jazzillle v vsakem primeru načrtovali v Hruševcu. Gledališko in glasbeno delavnico smo prestavili na termin, ko bo kulturni center že deloval, mlade harmonikarje pa smo imeli v Centru kulture Gustav. Zaradi obnove nismo krčili programa, bomo pa zaradi prestavitve abonmajskih predstav imeli določen izpad dohodka od vstopnine za izven ter nekaj dodatnih stroškov.« Lara Žmaher, vodja mladinskega centra »V mladinskem centru bomo za izvedbo svojih aktivnosti uporabili alternativne prostore v Šentjurju in v njegovi okolici. Od Centra kulture Gustav, dvorane Razvojne agencije Kozjansko, okoliške (gasilsko) kulturne domove in v toplejših mesecih prireditveni prostor Ipavčevega vrta. Zaradi prenove KD nikakor ne bo krčenja naših programov. Se pa vsekakor veselimo prenovljene in tehnološko posodobljene dvorane.« Tatjana Oset, direktorica Knjižnice Šentjur »Prenova KD za knjižnico ni nobena prostorska ovira, saj so naše kulturne prireditve locirane na sejno sobo Občine Šentjur.« Matic Plemenitaš, predsednik KD Big band Šentjur »Z Big bandom Šentjur med letom načeloma ne načrtujemo kakšne prireditve v kulturnem domu. Zaenkrat imamo v načrtu dva večja projekta: Ramna Jazz festival in plesni večer. Slednjega organiziramo vsako leto v decembru, takrat pa naj bi bil kulturni dom že urejen. Izvedba samega plesa je odvisna od preureditve, zato smo proti fiksiranim sedežem in stopničastemu parterju, ker v tem primeru naši plesni večeri propadejo. V telovadnicah tega ne moremo organizirati (potrebna zaščita za parket), restavracije po večini nimajo dovolj prostora.« Eva Rožanc, Folklorno društvo Šentjur »Zagotovo smo morali program dela malce prilagoditi. Predvsem smo imeli največ dela in usklajevanja na področju iskanja ustreznega garderobnega prostora, v katerem lahko hranimo vse kostume in rekvizite, ki jih imamo. Tako smo morali najprej prestaviti celotno garderobo in se uskladiti z občino ter s preostalimi društvi, kateri prostor je najbolj primeren za hrambo, saj imamo v društvu precejšen nabor kostumov. Prostor smo dobili, vendar je dovolj velik samo za kostume in nekaj malega rekvizitov (čevlji, klobuki), ostale rekvizite so tisti člani, ki imajo kaj odvečnega prostora, odnesli v hrambo domov. Za vaje trenutno uporabljamo avlo OŠ Franja Malgaja Šentjur, kar smo se z ravnateljem Marjanom Gradišnikom tudi dogovorili. Drugače vaje še vedno potekajo po prvotnem načrtu, samo lokacija je dmga. Mislim, da je v prenovljenem kulturnem centru predviden tudi prostor za vaje, tako da s tem verjetno potem ne bo težav.« Ajda Kolar, predsednica Študentskega kluba mladih Šentjur »ŠKMŠ ima v letu improvizacij, kot večkrat slišimo, v načrtu svoje tradicionalne zimske in spomladanske projekte, ki smo jih prejšnja leta izvajali v šentjurskem kulturnem domu seliti v mladinske prostore po krajevnih skupnostih. Za največji koncert za mlade v Šentjurju - Šentrock pa alternative še vedno iščemo. Zavedamo se, da bodo stroški zaradi spremembe prostora mnogo višji, organizacija zahtevnejša, vendar se z izzivom že spopadamo in težimo k temu, da do krčenja programa ne bo prišlo, vendar tega ne moremo zagotoviti, ker je odvisno še od drugih dejavnikov.« m* > ■ ■ 'S Ajda Kolar (ŠKMŠ). Anita Koleša (JSKD). Eva Rožanc (Folklorno društvo Šentjur). Lara Žmaher (MCŠ). Matic Plemenitaš (Big band Šentjur). Tatjana Oset (Knjižnica Šentjur), Otvoritveni trak so prerezali župan mag. Marko Diaci, Franc Korenjak in Anže Rezar. Mirza naslednjih 30 let Lokarje. V Zgornjih Lokarjah se vozijo po novi cesti. » Piše: Zoran Borovšak Prijetno toplo petkovo popoldne je bilo ravno pravšnje za otvoritev posodobljenega odseka komunalne infrastrukture. V Zgornjih Lokarjah so se tako predstavniki medijev, izvajalcev, oblasti in domačini zbrali, da bi proslavili zaključek del na 490 metrov dolgem cestnem odseku. Ob tem so izvajalci izgradili še 594 metrov fekalne in 179 metrov meteorne kanalizacije ter 296 metrov cestnih muld. Celotna vrednost investicije je 120.000 evrov. Od tega so dela na cestnem omrežju vredna 38.000 evrov, dela na kanalizacijskem pa 91.000 evrov. Investicijo je sofinancirala tudi KS Blagovna in krajani. Skupaj so prispevali 8.000 evrov. Zasluge vsem Anže Rezar, predsednik sveta KS Blagovna, se je v govoru v prvi vrsti zahvalil Občini Šentjur, ki jim je bila pripravljena prisluhniti in tudi pomagala pri izvedbi del, Franc Korenjak pa se je pošalil, da sedaj imajo spet mir za naslednjih trideset let, kolikor je preživela prejšnja cesta. Po slavnostnem rezanju traku, čigar so si vsi zaslužni za izvedbo odrezali en košček, je sledila še »krstitev« ceste s šampanjcem. Za zaključek so zadovoljni krajani pripravili tudi manjšo pogostitev, kjer pa seveda ni manjkalo domačih dobrot in tudi žlahtne kapljice. Izgradnja kanalizacije v KS Blagovna je sicer del obsežnega projekta z uradnim nazivom Dograditev kanalizacijskega omrežja na Čistilno napravo Šentjur - II. faza. Osnovni namen celotne investicije je vzpostavitev celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na področju aglomeracij Vrbno, Zgornje Lokarje, H ruševec in v delu naselja Gorica pri Slivnici v občini Šentjur. Prenovili avtobusno postajališče Avtobusna postaja. Mirko Kovač je na lastne stroške postavil novo postajališče v Planinski vasi. » Piše: Jure Godler Da podjetniki investirajo v javno dobro, se dogaja vedno bolj poredko. Poleg planinskega podjetja Tajfun se je tokrat izprsil Mirko Kovač, lastnik Asfaltne baze, kije na lastne stroške občanom postavil novo avtobusno postajališče. Gesta podjetnika, ki je vredna vsake pohvale, je ob prvih govorih nekaterih političnih veljakov zvodenela, saj je vse skupaj zadišalo precej po volilnem slavospevu in samopro-mociji verjetnih kandidatov. Uvodno besedo in vabilo na slovesnost je imel šestletni »prokurist podjetja«, Domen Kovač, kije prisrčno pozdravil zbrane: »Pozdravljeni vsi, ki ste prišli.« Spregovorili so tudi »prijatelji podjetja« Asfalt Kovač d. o. o.. Kot prvi je spre- govoril dr. Vinko Gorenak, ki je pohvalil uspehe lastnikov podjetja, ki zagotavljajo 40 delovnih mest in s tem preživetje 40 družinam, kar v teh časih ni malo. Podjetnike je razvrstil v dve skupini: »Eni so tisti, ki so svoje premoženje dobili z lastnim delom, in drugi so tisti, ki so pred 20 leti živeli v blokih, danes pa so lastniki grozovito velikih podjetij, ki so vsa ali v stečajih ali propadla.« Poudaril je, da uspešni podjetniki zelo velik pomen dajejo družbeni odgovornosti, kakršni smo priča danes in »uspešen podjetnik ne bo gledal samo na svoj žep, temveč tudi na okolje, v katerem živi.« S hvalospevi ni skoparila niti Jelka Godec: »V LUŠ se zavedamo, da porabljamo denar, ki prihaja iz gospodarstva, to pa vračamo v naših storitvah.« Ravno Mirko in Nataša Kovač sta pred leti pripeljala tečaj angleščine za najmlajše na Planino. Zapeli so tudi učenci OŠ Planine pri Sevnici. Poleg avtobusne postaje je o tvoril tudi novo plinsko postajo na asfaltni bazi, ki pomeni novo ekološko pridobitev v teh krajih. Zaključili so s konjeniško prireditvijo. Društvo likovnih ustvarjalcev Šentjur je društvo, ki se je pred kratkim preselilo v nove prostore. Prostore je vseh 18 članov društva udarniško uredilo, nekaj pa so primaknili tudi sponzorji. Želijo si še urejenih sanitarij, pa se bodo v društvenih prostorih, v katerih ustvarjajo, počutili kot doma. Predsednik društva Martin Čater pove, da bodo v aprilu praznovali 15-Ietnico obstoja, v tem času pa so pripravili kar lepo število razstav umetniških del. Njihov največ- ji projekt pa bo 11. februarja, saj pripravljajo razstavo del svetovno priznanega hrvaškega umetnika Josipa Generaliča, na deseto obletnico njegove smrti. Za ta namen so se povezali s hrvaškim društvom Hlebine. Na razstavi pa bo poleg del Generaliča razstavil svoja dela tudi Zlatko Kolarek, predsednik hrvaškega društva. Dela, kijih bodo razstavili v šentjurski Galeriji Zgornji trg, so neprecenljive vrednosti, zato si bo razstavo zagotovo vredno ogledati. (J. G., foto: Z. B.) Bolj izkušeni pri ustvarjanju pogosto priskočijo na pomoč manj izkušenim. Izjava Bojane Potočnik nagrajena Bob leta 2013 je za svojo izjavo prejela Bojana Potočnik, (foto: Andrej Petelinšek, Večer) Bob leta 2013. Bralci dnevnika Večer so podelili naziv šentjurski učiteljici. » Piše: Jure Godler Največ glasov bralcev za izjavo »Na začetku svoje učiteljske poti sem učence učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v klopi zraven njih,« je prejela učiteljica slovenščine OŠ Franja Malgaja Šentjur - Bojana Potočnik. Pred dobrim letom je v ogorčenem javnem pismu opozorila na dejstvo, da so učenci namesto zdravega zajtrka ob Tradicionalnem slovenskem zajtrku prejeli le brošure. Javno pismo so povzemali skoraj vsi slovenski mediji. Dokazala je, da lahko tudi posameznik vknjiži zmago, saj so zaradi tega pisma otroci v letu 2013 jedli zdrav zajtrk - kruh z maslom in s slovenskim medom. Postavi zrcalo Odgovorna urednica Večera Katja Šeruga je pred razglasitvijo dobitnika dejala, da je napočil trenutek, da v resnem tonu postavimo zrcalo realnosti. »Bob DEJSTVA Bob leta Od leta 1999, odkar časnik Večer pripravlja akcijo Bob leta, so zmagovalne izjave podali glasbenik Vlado Kreslin, sociolog Matjaž Hanžek, generalna državna tožilka Zdenka Cerar, urednik pri Cankarjevi založbi Zdravko Duša, igralec Polde Bibič, univerzitetni profesor prava Lojze Ude, primarij Kurt Kancler, predsednik vlade Janez Janša, kardinal Franc Rode, sekretar Društva gluhih, naglušnih Podravja Milan Kotnik, igralec Matjaž Javšnik, pravnik Ciril Ribičič, igralec Peter Boštjančič in čistilka Jelka Bobonja. oziroma tisti, ki reče bobu bob, stori prav to - postavi zrcalo. In tudi letos je zrcalo realnosti postavil nekdo, ki vsak dan vidi stisko ljudi.« Izjava naše profesorice slovenščine se je znašla v ožjem izboru desetih izjav. Od skupno 26.484 prejetih glasov so bralci Večera in širša slovenska javnost zmagovalni izjavi Bojane Potočnik namenili 9.327 glasov in jo tako postavili na prvo mesto, daleč pred ostalimi nominiranimi izjavami. Slovesne razglasitve Boba leta 2013 v mariborskem gledališču se je udeležila vrsta znanih osebnosti, program je že četrtič zapored povezoval gledališki in filmski igralec ter stand up komik Tadej Toš, prireditev pa je neposredno prenašala nacionalna televizija. Pogostitev ob koncu večera je bila letos bolj skromna, saj so gostitelji večera del denarja nakazali socialnemu skladu OŠ Franja Malgaja Šentjur. OSTALE IZJAVE Dr. Drago Plešivčnik, upokojeni primarij: »Govorili smo, da bo Slovenija kot Švica. Toda v Švici je enajsta ura ob enajstih in ne ob pol dvanajstih. Tudi to mentaliteto in kulturo moramo spremeniti.« Aljoša Harlamov, publicist: »Čeprav delam od jutra do večera, nimam niti dneva delovne dobe ali centa plačanih socialnih prispevkov, nisem kreditno sposoben ali upravičen do dopusta. Prekeriat se od proletariata razlikuje le v tem, da ima poleg minimalne plače minimalne pravice.« Marjan Pogačnik, sodnik: »Obdolženci bodo vedno iskali sto in en izgovor, da so bili obsojeni. In zdaj mi povejte, kdo razumen, če proti njemu ne bi bilo nobenega dokaza, bi šel prostovoljno v zapor?« Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor: »Rešitev iz finančne krize bodo pomagale najti pametne, šolane glave, za to, da spremenimo vrednote in se vrnemo k osnovni morali, pa potrebujemo srce.« Tatjana Zor, brezposelna: »Največ hudega je narejenega na tem svetu v imenu dobrega.« Franc Kučan, kmet iz Tešanovcev: »Pet odstotkov ljudi lahko računa na srečo, drugi bodo morali delati.« Dr. Aleksander Zadel, psiholog: »V petih minutah boste našli direktorja, ki vam bo razložil, da je njegova plača 177-krat višja od tiste, ki jo dobiva tajnica v istem podjetju, čisto v redu. To je možno samo v človeški vrsti. En lev ne poje sedemnajst gazel samo zato, ker jih lahko, zato ker je šef krdela.« Peter Svetina, pisatelj, dobitnik letošnje večernice: »Pri nas imam ves čas občutek obsednega stanja. Vse gre na nož. Pogovarjati se je težko, ker se bolj prepričuje kot posluša in sodeluje, tistega, ki ne misli kot jaz, pa je treba povoziti. Zakaj?« Dr. Jože Magdič, nevropsihiater: »Slovensko dušo primerjam z medvedom. Veliko prenesemo, ko nam prekipi, pa smo hujši od volka.« @ Intervju ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si LAJJLX_/{j2S ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2014. uX°AjQ33 urednistvo@sentjurskenovice.si Intervju @ Bojana Potočnik. Njena izjava je postala Bob leta 2013. » Pogovarjal seje: Jure Godler Kako bi se opisali, kdo je Bojana Potočnik? • To je eno izmed tistih težkih vprašanj, na katere znajo odgovoriti le otroci. Ne vem, kdo sem, z vsakim letom življenja ugotavljam, kdo vse sem še lahko. Če bi mi kdo pred 15 leti rekel, da se bom ukvarjala z ugledališčeno poezijo in v prostem času barvala stolčke ter pekla kruh, bi se mu na ves glas režala. Vem samo, da me je najbolj v življenju določilo materinstvo. Takrat sem postala drugačna, tudi drugačna učiteljica in veliko bolj pozorna na svet in ljudi okrog sebe. Svet okoli sebe opazujete na kritičen način. Ste oseba, ki na številne napake tudi javno in glasno opozarja. Kaj imate od tega? • Lažje se gledam v ogledalu, ko se zjutraj češem. In lažje pogledam v oči otrokom, svojim in tistim, ki so mi zaupani v razredu. Drži trditev, da lahko posameznik spremeni tudi javno mnenje? • Seveda drži, ampak ne nujno v pozitivnem smislu. Ljudje smo sposobnost manipuliranja izpopolnili do perfekcionizma. S stvarmi, vzetimi iz konteksta, se da odlično igrati in jih obračati v svojo korist za dosego nekih pritlehnih ciljev. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi meni, ko je lokalni bloger ob podelitvi Boba leta želel skorajda javni linč mene in nekaterih institucij v občini, obenem pa še do danes ni dovolil objave mojega komentarja na njegovem blogu, ki sem mu ga poslala takoj naslednji dan. Na nek način sem mu celo hvaležna, ker sem se iz tega marsikaj naučila, sploh tega, da se na tak nivo komunikacije ne bom nikoli spustila. Opozorili ste tudi na dejstvo, da so pred dvema letoma otroci v šolah namesto Tradicionalnega slovenskega zajtrka dobili le brošure. Takrat so slovenski mediji povzemali vaše ogorčeno pismo, celo minister je moral na zagovor. Kako se danes spominjate tega? • Uf, spominjam se samo jeze, ko sem vodjo šolske prehrane, Gize-lo Gerenčer, vprašala, kdaj otroke pošljem po zajtrk, in mi je rekla, da ni hrane, da so samo brošure. Ogorčena sem bila nad državo, ki od mene pričakuje, da otrokom delim papir in jih prepričujem, kako je treba zdravo jesti, socialne stiske v državi pa naraščajo. Pa naj še enkrat poudarim, da se še kako zavedam osveščanja javnosti. Poleg tega pa sem prepričana, da je vsak slovenski učitelj sposoben na to temo kaj sam povedati, brez brošur in magnetkov. Skorajda ga ni kraja v Sloveniji, k-jer ne bi propadla kakšna tovarna. In tistih 100, 200 ... 1.000 novih brezposelnih niso samo statistika za Zavod za zaposlovanje, za njimi so družine, so otroci, so neplačane položnice ... Potem pa še višek v-sega, da so za promocijo zapravili le 30.000, kar je po njihovem mnenju malo. Povejte v obraz nekomu, kije delal za minimalno plačo, nato pa ostal brez dela, da je 30.000 majhen znesek. Jaz ob tem sprenevedanju preprosto nisem mogla biti tiho. Stavek iz tega pisma je bil tudi predlagan za Bob leta 2013 in celo z veliko večino zmagal. Kakšen občutek je biti v soju luči? • Nelagoden, tega nisem vajena. Kdor je gledal prenos, je lahko to opazil, čeprav me ne pozna. Jaz ne potrebujem luči, aplavza in odra, jaz samo ne prenašam sprenevedanja in hinavščine. Bi sama izbrala kakšen drug stavek iz vašega javnega pisma? • Sem ga v teh dneh prebrala še enkrat. Kaj pa vem, stvari, vzete iz konteksta, ne morejo sporočiti celote. Celotno sporočilo pisma je bilo povsem jasno, kar je potrdil tudi Tradicionalni slovenski zajtrk 2013, ko sem spet mazala kruh in po koncu pouka nisem pobrala nobene odvržene brošure na šolskem hodniku, ker jih letos ni bilo, zajtrk pa je bil financiran s strani države. Na socialnih omrežjih in drugod se je razvila debata. Obstajajo otroci, ki so lačni, tudi v šolah? • To sprenevedanje izvira iz dejstva, daje revščina še vedno stigma, in da se ob njej nelagodno počutijo tisti, ki jim gre dobro v življenju. Kar verjetno daje celo kanček upanja, da človek verjetno nekje globoko v sebi le premore vest, ki mu občasno potrka na dušo. To me spominja na Dickensovega Oliverja Twista, kjer pisatelj opisuje, kako so reveže zapirali v ubožnice, da niso motili srednjega sloja in bogatašev na ulici. In nekateri premožnejši dejansko niso vedeli, v kakšnih stiskah živijo ljudje za zidovi. Ampak to se je dogajalo v 30. letih 19. stoletja. Smo Slovenci tam, v tem času? Kako kot učiteljica opažate razliko med revščino in blagostanjem? • Seveda so razlike, vidne že na zunaj. Predstavljajte si otroka, starega 10 let, ki se v času pouka razmišlja, kako bo mama plačala položnico, kako ji naj pove, da nek dan dejavnosti v šoli zahteva plačilo dodatnih 15 evrov, kako si želi imeti lepša oblačila, kako posluša sošolce, ki gredo na potovanja ... Pred sošolci želi izpasti enak njim, želi iti v korak z njimi. Želi si biti del vrstniške dmžbe, ki ga zdaj tudi zaradi socialnega statusa izključuje. In ne krivite samo učiteljev in staršev, celoma družba je potrošniško naravnana, celotna dmžba se izgublja v materialnih stvareh .... ampak to veva midva, otrok pa želi biti enak prijateljem. Hlepi po sprejetju. Otroški svet je krut in drugačne izključuje, to pa otroke boli, zato se je treba o tem z otroki pogovarjati, ne pa reči, da tega ni. Preden vasje spoznala Slovenija, smo vas prepoznali tudi po delovanju na področju kulture. Režirali ste predstavo ob 100-letnici OŠ Franja Malgaja Šentjur. Je bila ta predstava tista prelomnica? • Prav gotovo je bila. Ni šlo za nek že napisan tekst, ampak sem ga raziskovala in pisala 3 tedne, tudi po 10-12 ur na dan, ko sem morala za- radi bolezni biti v izolaciji, stran od dmžine. V samoti in tišini se lahko rodijo čudovite stvari, ko je človek prepuščen le svojim mislim. Vedela sem, da želim pokazati odsev sveta 100 let in človeka v njem, njegova razmišljanja, strahove, veselje, žalost, dosežke, zablode ... ter povezati z ljubezensko zgodbo. Imela sem popolno podporo ravnatelja, Marjana Gradišnika, in odlično ekipo: Iva Brodeja, kije sceno poslikal lepše, kot sem si predstavljala v najbolj norih sanjah, Ivana Rožanca, ki je naredil ogromno konstrukcijo za balkonsko sceno Romea in Julije in jo prilagajal mojim muham, Damjana Ferliča, kije posnel ljubezenski film na cvetočem travniku, Ksenijo Steblovnik Rak in Katarino Jensterle, ki sta predstavo obogatili s plesnimi točkami, in seveda izjemno talentirane igralce. Z mnogimi sem še danes povezana, saj smo predstavo dihali in živeli celo leto. Nepozabna izkušnja. Zasloveli ste predvsem z ugledališčeno poezijo, v kateri ste združili poezijo v smiselno celoto. Predstava Rekel je, da bo pesnik, je prejela ogromno pohval, Zala Blazina pa vizionarja za odrski govor. V čem je čar odlične predstave ugledališčene poezije? • Povsem enostavno - v občutenju poezije. Igralci morajo pesem začutiti. Jaz delam malo drugače. Včasih se na vajah dve uri samo pogovarjamo in ne spregovorimo besede teksta, govorimo o tem, kaj mi čutimo ob tej pesmi, kaj se morda skriva zadaj. Saj ne vemo, samo ugibamo. To je čar poezije, najti sebe v pesmi. S svojimi igralci grem najprej skozi tekst, potem pa sledijo ure in ure pogovorov, ne samo o pesmih, tudi tistem, kar pesmi sporočajo med vrsticami. Potem pa zelo hitro zahtevam, da znajo tekst na pamet, kajti šele ko ga razumem in znam, z njim lahko prepričam gledalca. In za to gre, da me na koncu začuti še gledalec, da mi verjame, da pesem prihaja iz igralca, zdaj v tem trenutku, da nima občutka, da je za njim mesec vaj, in da govori prav njemu in samo njemu v dvorani. v vaših predstavah se postavljate za malega zapostavljenega človeka, ki je črna ovca med belimi. Zakaj? • Ker je tega premalo, ker hočemo vsi biti enaki drugim, ker se individualnost izgublja. In ne samo to, še zasmehovana je in nezaželena. Ker ljudje danes ne mislimo več s svojo glavo, upognemo hrbtenico in se klanjamo nadrejenim, četudi vemo, da ti nimajo prav, in upamo na lastno korist in karseda lagodno življenje. Tuja stiska pa se me tako ne tiče oz. me celo moti, če kvari moj mikrokozmos, v katerem je vse lepo in prav. Mene ne zanima človeštvo kot tako, mene zanima posameznik, zato me zaboli stiska posameznika in takrat čutim, da se moram postaviti zanj. Vaši učenci razumejo sporočilo pesmi, ki jo recitirajo. Se o tem kaj pogovarjate na šoli? • Seveda razumejo. Pogovor je osnova vsega, tudi razumevanja. Dandanes se premalo pogovarjamo, pa ne samo pogovarjamo, tudi poslušamo. Otroci so željni pogovorov, včasih jih moram nagnati z gledaliških vaj, ker bi se še radi pogovarjali, mene pa čakata moji punci. Otroci razumejo več, kot si včasih mislimo odrasli. Tudi z vašim trudom na področju kulture je postala prepoznavna tudi šola, v kateri učite. Šola je prejela priznanje Kulturna šola za področje recitatorstva in gledališke dejavnosti. Zakaj šola izstopa? • Res je, letos smo dobili posebno državno priznanje za izredne dosežke na področju gledališča, uprizoritvenih dejavnosti in recitatorstva, ki nam ga je podelil JSKD Republike Slovenije. To priznanje mi res veliko pomeni, ker gre za priznanje strokovne javnosti, ki je v našem delu prepoznala kakovost, ne pa nekoga, ki se priložnostno ukvarja z obiskovanjem gledaliških predstav in se že ima za poznavalca, kot j e to v navadi v Sloveniji. Posebej sem vesela, ker so bili moji igralci vedno posebej pohvaljeni za odrsko disciplino in koncentracijo, kar je plod trdega dela. Ni jim vedno lahko, ko delajo z mano, to vem (smeh), ampak vsako leto se vračajo in prihajajo novi. Zakaj izstopamo? Ker jih včasih ženem čez meje, ker mi včasih uspe potegniti iz njih tisto, kar še sami niso vedeli, da imajo, ker samo s trdim delom pride tudi uspeh. V naši občini premoremo le eno dramsko skupino PD Zarja in mladinsko MCŠ. Je prostora še za eno domačo, močno gledališko skupino? Bi prevzeli ta izziv in bi se temu posvetili kot režiserka? • Mene zelo vleče odrasla gledališka skupina, sploh, ker me zanimajo teme, ki jih s svojimi osnovnošol-ci ne morem realizirati, pa bi jih rada. Ampak mene ne vleče gledališče, ki bi samo za bavalo, mene zanima gledališče, ki me sili k razmišljanju, ki pokaže drugačne plati življenja, ki nastavlja ogledalo času in človeku in se na koncu dotakne srca. In ko grem iz takega gledališča, gre nekaj z ma- no, v mojem srcu in duši, ne ostane vse v dvorani. Mislim, da bi se tudi v Šentjurju našli igralci in gledalci za tovrstno gledališče. Veste, včasih preveč podcenjujemo tudi odraslo publiko, za katero smo vse prevečkrat mnenja, da se želi v gledališču samo smejati. Ja, z veseljem bi sprejela ta izziv. Kaj je torej vaše življenjsko oslanstvo? j* Pa sva spet na začetku intervjuja - biti dobra mama, učiteljica ... in vse, kar me še čaka. |Hvala za pogovor in veliko odličnih zamisli! • Hvala za povabilo na intervju. © Reportaža rrv ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si Reportaža © Po statistiki lačnih otrok ni Revščina. Če je pri nas vsaj en otrok lačen, smo padli na zrelostnem izpitu. » Piše: Jure Godler V Sloveniji se število brezposelnih po podatkih državnega statističnega urada bliža 120.000 in se še povečuje. Sredstva, ki jim v pomoč nudi država, so prenizka za zagotavljanje normalnega življenja. Izguba delovnega mesta je le en vzrok, da družini zmanjka denarja. Kot vzrok sekretarka OZ RK Andreja Tisel navede tudi smrt enega družinskih članov, nizke pokojnine itd. »Ne strinjam se, da so otroci po osnovnih šolah lačni. Starši moramo navaditi svoje otroke, da hrano cenijo in da je treba tisto, kar dobimo na mizo, tudi pojesti. Tako ne bo več nihče od otrok lačen,« pove sekretarka. Otroci imajo v šolah subvencionirano malico in kosilo, zato ne morejo biti otroci v šoli lačni, sploh »če pogledamo v kontejner, kamor mečejo ostanke hrane, ki je otroci ne pojedo.« Podobno razmišlja tudi predsednik šentjurske župnijske Karitas Peter Krč. Sam vidi vzroke za revščino nekaterih družin zaradi smrti v družini, posledic nesreče - invalidnost, bolniška, pojavljajo pa se tudi primeri osebnega stečaja. »Osnovnošolci in srednješolci ne bi smeli biti lačni in tudi ne »nagi«, če se znajo obrniti po pomoč, priznati težko situacijo, ali pa da jih vsaj kdo opazi: prijatelji, šolsko osebje, sosedje...« Zakon o šolski prehrani zagotavlja v skladu z družinskim prihodkom 100 % subvencioniranje malice in kosila ali pa delno subvencijo. Pri Karitasu dejansko stanje ugotavljajo, ni pa nujno enako uradnemu finančnemu stanju v družini. »Praviloma moramo družino poznati, ali pa opravimo ogled in opišemo socialno sliko, ki ni sestavljena zgolj iz številk v evrih. Upravičenim dodelimo hrano, oblačila, plačamo položnico itd. Nikoli ne izročamo denarja, da se ne bi porabil v druge nenujne namene,« doda Krč. Po subvencijo Do subvencije kosila za učence je bilo v letu 2013 z vlogo zaprošeno v 824 primerih, število odobrenih subvencij pa je bilo 253 za občini Šentjur in Dobje skupaj. Do tako nizkega števila odobrenih subvencij za kosilo je prišlo zaradi nizkega cenzusa, ki določa, da so do subvencije kosila upravičeni učenci, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne Pravice Družin, kjer sta brezposelna oba starša in uveljavljajo pravice izjavnih sredstev -tudi denarno socialno pomoč, je trenutno 21. V primeru, da so v družini, kjer sta brezposelna oba starša, šoloobvezni otroci, so ti upravičeni do subvencije malice in brezplačnega kosila. Lačnih otrok ne bi smelo biti, saj obstajajo organizacije, ki jim lahko takoj pomagajo. presega 18 % neto povprečne plače, brez upoštevanja otroškega dodatka, denarne socialne pomoči in državne štipendije kot dohodka. Subvencija se dodeli v višini cene kosila (zanje je kosilo torej brezplačno) in velja za obdobje enega šolskega leta. Malice in kosila Do polne subvencije malice oziroma brezplačne malice so upravičeni učenci iz družin, v ka- Pravice Lani je šentjurski Rdeči križ razdelil 25 ton hrane (testenine, riž, mleko, pšenični zdrob, olje) med okoli 950 uporabnikov. Pomagali so s plačili položnic 50 uporabnikom, s humanitarno akcijo Drobtinica zbrali 1.375,00 evrov za šolske sklade po osnovnih šolah, za plačila toplih obrokov. Prav tako so pomagali 33 otrokom z nakupom šolskih potrebščin. Slika je simbolična ^ terih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 53 % neto povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. Podobno velja tudi za dijake, vendar povprečni mesečni dohodek ne sme presegati 42 % neto povprečne plače. Za delno subvencijo lahko zaprosijo družine, ki imajo povprečni mesečni dohodek med 42 do 53 % povprečne neto mesečne plače, in sicer v višini 70 % subvencije malice. Podobno velja za dijake, le da je odstotek višji - od 53 do 64 %. Subvencija za malice znaša 40 %. Za kosila velja podobna zgodba, le da povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 18 % povprečne plače. O upravičenosti do subvencije malice in kosila odloča na podlagi vloge krajevno pristojni center za socialno delo, ki v postopku izda odločbo. »Prizadevamo si, da z družinami, ki pridejo k nam po pomoč, takoj poiščemo vse razpoložljive vire pomoči. Poleg zakonsko opredeljenih oblik pomoči, kot so subvencije malice in kosila, družinam z otroki pomagajo tudi nevladne organizacije, s katerimi dobro sodelujemo. Glede na trenutno gospodarsko oz. ekonomsko situacijo v državi ter stroge kriterije za pridobitev subvencije kosila, bi brez pomoči nevladnih organizacij (ZPMS - botrstvo, Karitas, RK...) bile mnoge družine v hudi stiski,« pove direktorica Centra za socialno delo Šentjur pri Celju Anica VVeber. In vendar so! Resnica pa vendarle odstopa od statistike, kar potrjujejo tudi besede VVebrove: »Znano nam je dejstvo, da lačni otroci so (obstajajo), saj o tem beremo in slišimo.« V CSD si prizadevajo poskrbeti za vse otroke iz občin Šentjur in Dobje, ki so lačni in zanje izvemo. »Na naš center pa se ne obračajo samo lačni, temveč tudi tisti, ki bi radi pomagali lačnim. V takšnih primerih se hitro odzovemo - najdemo družine znotraj centra ali se povežemo s šolami in vrtci.« »Če v naši občini obstajajo lačni otroci, potem so to najbrž otroci tistih družin, ki so tiho. Zato apeliram na strokovne delavce in druge, ki opazijo lačnega otroka, naj se s starši pogovorijo in jih pravilno usmerijo, kajti obstaja pomoč,« zaključi direktorica CSD. Ravno zaradi tega epiloga je treba osvestiti tako sosede, prijatelje, učitelje in druge, da pravočasno in v imenu lačnih otrok stiske družin pravočasno javijo pristojnim organizacijam, te pa imajo vzvode, da tem družinam pomagajo, četudi sami ne zaprosijo za pomoč. Simona Romih z novim cvetličarskim uspehom Na letošnji Informativi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je potekalo dvodnevno nacionalno tekmovanje v poklicnih spretnostih v treh deficitarnih panogah z nazivom Olimpijada poklicev-Slove-niaSkills. V panogi cvetličarstva, kjer je tekmovalo šest mladih cvetličarjev, je drugo mesto zasedla Simona Romih pod mentorstvom Mojce Sodin. S to uvrstitvijo si je Simona zagotovila udeležbo na evropskem tekmovanju Euro-Skills, ki bo v začetku oktobra v francoskem mestu Lille. Takšnega uspeha sicer ni pričakovala, si gaje pa zelo želela: »Izjemno sem vesela tega zadnjega uspeha in hkrati ponosna, da lahko zastopam Slovenijo v poklicu, ki je žal pri nas še vedno premalo cenjen. Verjamem v to, da bomo skupaj s spretnostmi in trudom ta mejnik uspeli premakniti višje.« (J. R.) Uvrstitev ji je prinesla vozovnico za zastopanje Slovenije v poklicu cvetličarstva. I i Priznani celjski glasbenik je že več kot 60 let aktiven na glasbenem prizorišču in je dobitnik številnih nagrad ter priznanj za najboljšega harmonikarja na festivalih doma in v tujini. Prijelo se ga je tudi ime »Avsenik na frajtonarici«. Uradno je upokojen, vseeno pa rad kot gost nastopa na različnih, velikokrat tudi dobrodelnih prireditvah. Nastopil je tudi v Domu starejših Šentjur, in sicer skupaj s pevcem baritonistom Andrejem Bremcem. Z njim je sodeloval že z oktetom Studenček, s triom pa skupaj nastopata že 25 let. Stanovalcem doma sta pripravila nepozaben nastop. V svoj program sta uvrstila nekaj Ipavčevih pesmi, nekaj znanih napitnic, pesmi, ki opevajo Celje, seveda pa niso manjkale niti ljubezenske pesmi. Stanovalci, ki so navajeni zelo kvalitetnih gostovanj različnih glasbenih zasedb in posameznih izvajalcev, so bili tokrat navdušeni in očarani nad občutenim virtuoznim igranjem mojstra Ašiča in izjemno doživetim petjem Andreja Bremca. Glasbenika so po navdušenem aplavzu zasuli s pohvalami ter čestitkami za nastop. Lokalne volitve. Konec letošnjega leta bodo že šeste lokalne volitve v samostojni Sloveniji. Kandidati. Vse stranke, ki so zastopane v šentjurskem občinskem svetu, svoje adute še skrivajo. » Piše: Jure Godler Konec leta 2014, verjetno v oktobru ali novembru, bodo ponovno razpisane volitve za župana in občinske ter krajevne svetnike. Dogodek, ki pošteno premeša karte odločanja na občini, je vse prej kot nepomemben. Večina političnih strank svoje adute, kandidate in volilni program ljubosumno skriva pred ostalimi. Kljub temu, da smo vedeli, da bodo večinoma vsi odgovori zaviti v tančico skrivnosti, smo se vseeno odločili, da dve tretjini leta do volitev le »potipamo« predsednike političnih strank, ki imajo mesto v občinskem svetu v mandatnem obdobju 2011-2014. Izpustili smo stranke, ki svojega predstavnika na najvišji občinski ravni odločanja nimajo. Gremo na volitve Predsednike lokalnih odborov občinskih strank smo povprašali, če se že pripravljajo na letošnje lokalne volitve, če bodo imeli svojega kandidata, oz. koga bodo podprli, če ga ne bodo imeli. Prav tako nas je zanimalo, koliko občinskih svetnikov pričakujejo po volitvah, ter če je aktualni župan mag. Marko Diaci dobro opravil župansko nalogo, ki mu je bila zaupana, oz. kaj bi lahko naredil več. Stanke smo razvrstili po abecednem vrstnem redu DeSUS »Že lani smo v Demokratični stranki upokojencev Slovenije v organih stranke sprejeli programske usmeritve za letošnje volitve,« pove predsednik lokalnega odbora Alojz Recko. Zavedajo se, da brez prisotnosti stranke v občinskem svetu ne morejo uresničevati programa, ki so si ga zastavili. DeSUS je stranka, ki zagotavlja pravice starejše populacije, invalidov kot tudi tistih, ki živijo od svojega dela in tistih, ki po svoji krivdi nimajo zaposlitve, zlasti mladi. Te pravice se ne zagotavljajo samo na državni ravni, ampak tudi na lokalni. V šentjurskem odboru stranke so se tudi dogovorili, da ne bodo nastopili na lokalnih volitvah s kandidatom za župana, temveč bodo podprli aktualnega župana že v prvem krogu, če se bo odločil kandidirati. V novem občinskem svetu bi radi številu svetnikov, ki jih imajo trenutno tri, dodali vsaj še enega. »Mislim, da so volivci prepoznali naše dobro delo in nas bodo za to na volitvah nagradili,« pove Recko. LDS »Pripravljamo se zelo resno kot lokalna nestrankarska lista. Hočemo, da izvoljeni v občinski svet zastopajo izključno ljudi, ki so jih izvolili in okolja iz katerih prihajajo,« napove velike spremembe Jože Artnak. Prav tako so odločeni nastopiti s svojim, od političnih strank neodvisnim kandidatom. Ne izključuje pa, da lahko kandidata, katerega ime je zaenkrat še skrivnost, podpre še kakšna druga politična opcija. Artnak prav tako računa, da bo njihov kandidat kot župan s partnerji imel večino v občinskem svetu. Glede dela aktualnega župana predsednik pove, da so mu že sproti povedali in uskladili morebitne težave. »Z našim sodelovanjem in podporo je izpeljal ali začel z realizacijo večino stvari, ki smo jih zapisali v našem programu in so bile v tem obdobju realno izvedljive. Nikoli pa niso stvari tako dobre, da ne bi mogle biti še boljše in obratno,« še dopolni Jože Artnak. LMD-GOŠ Lista Marka Diacija, Gibanje za občino Šentjur, je bila v svoji izjavi skopa. »LMD-Gibanje za Občino Šentjur bo kandidirala s podpisi volivcev v skladu z zakonom, prav tako tudi župan.« S tem so tudi uradno napovedali, da se bo mag. Marko Diaci, aktualni župan, ponovno potegoval za županski stolček. NSi Čeprav smo vprašanje poslali novemu predsedniku lokalnega odbora Nove Slovenije -krščanskih demokratov Francu Korenjaku, je na vprašanja odgovoril stari predsednik Janko Cerkvenik. »Stranka je imela do sedaj že tri sestanke glede lokalnih volitev, na vseh pa smo se pogovarjali o kandidatih za občinski svet. Potekajo razgovori s kandidati, povabili smo vse člane in simpatizerje, da se nam pridružijo,« pove Cerkvenik. Dokončne odločitve o kandidaturi ali podpori županskemu kandidatu še niso sprejeli, se pa pogovarjajo z različnimi potencialnimi kandidati. V novem mandatu želijo imeti dva občinska svetnika. »Menimo, da je sedanji župan dobro opravljal svoje delo, kar bi lahko naredil bolje, pa je, da je zapravil dobro priložnost na začetku mandata, da ni »počistil občinske uprave«, je povedal Janko Cerkvenik. SD »Šentjurski socialni demokrati se na volitve pripravljamo že dobrega pol leta. Trenutno teče evidentiranje kandidatov, ki bo zaključeno sredi februarja. Ustanovljen je že volilni odbor, ki izvaja določene aktivnosti. V izdelavi je tudi volilni program,« pove Jure Raztočnik, predsednik lokalnega odbora SD. Končno odločitev o tem, kdo bo njihov kandidat za župana oz. ali bodo podprli kandidata druge stranke oziroma liste, bo sprejela volilna konferenca članov stranke, takšnega kandidata pa mora potrditi tudi predsedstvo Socialnih demokratov. Do novega števila občinskih svetnikov je bil predsednik precej zadržan: »Ni ne v naravi naše stranke, ne v moji osebni, da bi Edini doslej je svojo kandidaturo napovedal aktualni župan mag. Marko Diaci. Zagotovo pa bosta na volitvah vsaj še dva, doslej še neznana kandidata -županski kandidat stranke SDS in neodvisne liste, ki jo obljublja Jože Artnak. dajali visokoleteče obljube, za katere je že na daleč videti, da se ne bodo mogle izpolniti. A to ne pomeni, da bo program medel. Nastajal bo na terenu in bo odraz pričakovanj in želja občank in občanov.« Upa, da jim bo takšen pristop prinesel več svetnikov, kot jih imajo trenutno. Po njegovem je aktualni župan nastopil svojo funkcijo v trenutku, ko je finančna in gospodarska kriza udarila z vsemi silami. »Z zaostreno finančno situacijo in nižanjem prihodkov proračuna se je dobro spopadel,« pove Raztočnik. Pohvali tudi, da so se uspešno črpala evropska sredstva in s tem nadaljeval investicijski cikel. SDS »22-članski Izvršilni odbor SDS Šentjur se redno sestaja na dva meseca in razpravlja o aktualnih občinskih zadevah in državni problematiki,« pove predsednik lokalnega odbora Slovenske demokratske stranke Jože Korže. V času od zadnjih volitev so izvedli več dejavnosti: javne tribune, okrogle mize, humanitarne akcije, prireditve za članstvo itd. Priprave na volitve odbor izvaja že več kot leto dni, »ne pa tako kot večina strank v Šentjurju, ki spijo zimsko spanje,« pove Korže. Občani se lahko srečajo s svetniki SDS in izpostavijo svoje probleme in ideje vsak delovni četrtek od 18.00-19.00 v pisarni SDS, Mestni trg 2 v Šentjurju.' Kot največja stranka v Šentjurju bodo na volitvah vsekakor nastopili s svojim kandidatom. Glede na aktivnosti svetnikov SDS v občinskem svetu in na indeks rasti - rezultatov zadnjih dveh lokalnih volitev, računajo na še večje število svetnikov, kot jih imajo danes, ko jih imajo devet. »Naš volilni program je v zaključni fazi priprave in ga v tem trenutku še ne bi bilo primerno razlagati. Delo župana svetniki SDS nenehno izražamo na sejah občinskega sveta,« zaključi Jože Korže. SLS V Slovenski ljudski stranki so se z volitvami ukvarjali na občnem zboru, ko so pripravljali program dela. Letos se bodo prej posvetili tudi evropskim volitvam, ko si bodo prizadevali, da dobijo predstavnika tudi v evropskem parlamentu. »Organizirali bomo tabor SLS, ki bo hkrati vrhunec aktivnosti za evropske volitve in konvencija za jesenske županske volitve, ki pa jih povezujemo s parlamentarnimi volitvami,« pove predsednica odbora SLS Mihela Rožej. Opravili so tudi razgovore z možnimi kandidati, organizirajo srečanja, okrogle mize itd. »Ravno minuli teden smo v Šentjurju gostili predsednika stranke Franca Bogoviča, ki se je srečal s člani in simpatizerji stranke,« zapiše Rožej eva. Glede županskega kandidata predsednica še ne more odgovoriti. Doda: »Vsekakor iščemo sposobne kandidate, imamo razne razgovore in tipamo, kako iti na volitve. Če bo za nas primeren kandidat, ni nujno, da je član stranke, je pa vsekakor zaželeno.« Optimistična je tudi glede rasti odbora stranke, ki je »v Šentjurju ponovno zaživela in se dviga.« Meni, da je aktualni župan glede na čas in krizo delo opravil dobro. »Predlagali ali podprli bomo vsekakor kandidata, ki nas bo prepričal s svojimi kompetencami, poštenjem in referencami, ki bo skrbel za razvoj občine Šentjur in se zavzemal za boljše pogoje za življenje občank in občanov Šentjurja,« zaključi Rožejeva. 0 nepremičninskem davku in volitvah Franc Bogovič, Mihela Rožej in Peter Krč. Franc Bogovič. Predsednik SLS se je udeležil srečanja članov in simpatizerjev 00 SLS Šentjur. V ponedeljek, 20. januarja, je bilo v Šentjurju srečanje članov in simpatizerjev Občinskega odbora SLS Šentjur s predsednikom SLS Francem Bogovičem. Bogovič je pohvalil dobro organiziranost OO SLS Šentjur na humanitarnem področju in njihovo dobro sodelovanje z občino. Ob tem je izpostavil pričakovanja, da bodo skupaj izpeljali projekt volitev in se intenzivno vključili v delo SLS. Pozdravil je tudi člana OO Petra Krča, ki je kot predsednik šentjurske Karitas po izboru bralcev Šentjurskih novic osebnost leta 2013. Ključna ministra Predsednik je strankarskim kolegom predstavil aktualne politične teme, dotaknil se je nepremičninskega davka, zadolževanja Slovenije, poudaril je tudi čimprejšnjo zapolnitev praznih ministrskih mest s kompetentnima kandidatoma, ki bosta takoj začela z delom. To bo po njegovem mnenju en korak več k boljšemu stanju v Sloveniji, nujno pa je tudi, da se čim prej razkrijejo podatki o nosilcih neplačanih kreditov, zaradi katerih je nastala bančna luknja. Nekdanji župan Krškega se je članom in simpatizerjem OO zahvalil za delo na lokalni ravni in pridobitev novih članov. OO je sprejel program dela do državnozborskih volitev, ustanovili so tudi Iniciativni odbor za ustanovitev OO Nove generacije SLS Šentjur in OO Zveze upokojencev SLS Šentjur. Srečanja se je udeležil tudi župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci. (J. L.) Ponovno zbirali hrano za živali Tudi tokrat so člani Društva za zaščito živali Veles in Društva proti mučenju živali Celje imeli stojnico, kjer so svojo dejavnost predstavljali pred trgovino kmetijske zadruge. »Mimoidoči so se zanimali o delovanju društva, saj z našim delovanjem pokrivamo tudi občino Šentjur. Prispevali so prostovoljne prispevke v obliki hrane za lačne, brezdome, bolne in kakorkoli mučene živali,« nam zaupa Vera Stante. Za kakršnokoli pomoč glede živali pokličite na 070 715 854 ali 041 610 409. Stojnico so tokrat postavili pred zadrugo. @ Naši ljudje Udeleženci izobraževalnih in praktičnih delavnic. Zdrav življenjski slog Živimo zdravo. V Dobrini zaključili niz delavnic. » Pišeta: Danica Recko, Saša Rečnik Temeljno izhodišče programa Živimo zdravo je preprečevanje in zmanjševanje bolezni srca in ožilja ter raka, saj so prav ta obolenja v Sloveniji glavni vzrok prezgodnjih smrti. V Loki pri Žusmu so v januarju zaključili izvajanje trimesečnega programa Živimo zdravo, ki je potekal od oktobra. Niz desetih delavnic o zdravem načinu življenja so sklenili z zaključno prireditvijo v Gasilskem domu krajanov v Dobrini. Udeleženci so pripravili kratek kulturni program, ki ga je povezovala Katja Kovačič. Program je izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Celje, ki od 1. januarja 2014 deluje kot Območna enota Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje in je do sedaj potekal že v osmih drugih lokalih skupnostih v celjski regiji. Izkušnje z izvajanjem so zelo pozitivne, saj se v kraju ustvari poglobljena skrb za zdravje, med krajani, ki obiskujejo učne delavnice, pa se spletejo tesnejše in prijetnejše vezi. Krepitev zdravja Učne delavnice o zdravju so vodili zdravniki specialisti, fizioterapevti, medicinske sestre, profesorji zdravstvene vzgoje, profesorji telesne vzgoje, živilski tehnologi, agronomi, kuharji, sanitarni inženirji in drugi strokov- njaki. Udeleževalo se jih je od 17 do 47 krajanov. Med udeleženci sta bili dve tretjini žensk in tretjina moških. V povprečju so bili stari okoli 57 let. Udeleženci so ob koncu programa v svoj način življenja vnesli nekatere spremembe, ki lahko pripomorejo k njihovemu boljšemu počutju in h krepitvi zdravja. »Izobraževalne in praktične delavnice so bile brezplačne. Udeležili so se jih lahko vsi krajani, ki želijo aktivno poskrbeti za svoje zdravje. Ob začetku programa je največ udeležencev navajalo probleme premajhne telesne dejavnosti, nezdrave prehrane in stresa. V delavnicah smo jih spodbudili k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Na področju prehranjevanja ugotavljamo, da po treh mesecih delavnic uživajo več sadja in zelenjave ter jedo manj mastno, slano in sladko hrano. Tudi telesna dejavnost udeležencev se je ob koncu programa povečala,« je povedala Tatjana Škornik Tovornik iz Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je koordinirala program v Loki. DEJSTVA Priznanja Pisna priznanja Zavoda za zdravstveno varstvo Celje sta prejeli Danica Recko in Marija Parfant, lokalni koordinatorici programa, predsednik KS Loka pri Žusmu in Judita Methans Šarlah iz Občine Šentjur. ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si UuSa-^JSS ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2014. OOdLA-IOSS urednistvo@sentjurskenovice.si Zmaga ekipi I Kračjada. Prvo tekmovanje v peki krač na svetu se je začelo na Planini pri Sevnici. » Piše: Jure Godler Želja po dmženju krajanov je zagorela pri šefu Gostišča Montparis Romanu Planku. Odločil se je, da bo prvič pripravil družabno prireditev, kjer se bodo skupine pomerile v pečenju krač. »Vzrok, zakaj sem pripravil Kračjado,je, da nam primanjkuje nekaj pozitivnega, stvari, ki nas povezujejo. Opažam, da so tudi naši gostje vedno bolj zamorjeni, zato bi bila takšna prireditev primerna,« je v nagovoru povedal Planko. Kot vsaka dobra ideja, se je tudi ta porodila za šankom. Tekma Ker tekmovanje v pripravi krač v saču v Sloveniji sploh ne obstaja, bi se lahko štelo tudi za državno prvenstvo. Da je vse teklo regularno, so sestavili sedemčlansko komisijo, ki je potek priprave na domovih tekmovalcev tudi nadzirala. Komisija je dokončane krače, ki so imele za identifikacijo številke, tudi preizkusila. Ocenjevali so zunanji videz, pri čemer so upoštevali obliko in barvo izdelka ter lastnosti in obliko kože. Pri prerezu izdelka so dali poudarek pri strukturi in kompaktnosti mesa ter barvo pri kosti. Med pomembnejšimi ocenami sta bila tudi vonj in okus. Pri vonju so ocenjevali izrazitost vonja in vonj zelišč, pri okusu pa značilni okus kože, hrustljavost kože, stopnjo harmonije med elementi ter trdnost pri žvečenju oz. topljivost v ustih. Razglasitev »Živci so napeti, kot pred vsako tekmo,« je pred razglasitvijo rezultatov zbrane peke in ostale nagovoril Planko. »Tekmovanje smo v začetku zastavili bolj v hecu, nato je postalo vedno bolj resno.« Pohvalil je tudi angažiranost ekipe FKK (Festival kozjanskih krač), ki se je za to tekmovanje opremila celo z novimi predpasniki. Predsednik komisije Sandi Kovačič se je pošalil, da je komisija na terenu zaslužila 2.400 EUR. »Krače so bile vse čudovito pečene,« je tekmovalce pohvalil predsednik komisije. Vrstni red pa je razglasil »profesionalec« v strokovni žiriji, dobjanski požupan Branko Uduč. »Ne se bati soliti,« pa je nasvet strokovnjaka za naslednje leto, saj so bile vse krače premalo slane. »Delo komisije je bilo zelo težko, saj je bilo vseh sedem krač zelo izenačenih.« Zmagala je ekipa FKK - Mitja DEJSTVA Terenska ocena Komisija je obiskala tudi domove, kjer so pekli krače. Ocenjevali so postrežbo, ambient, izvedbo sača, ki so ga morali tekmovalci tudi odpreti, da ne bi kdo izmed njih pekel kračo v pečici ali krušni peči ter stopnjo alkoholiziranosti pekov. Za najboljšo oceno so morali napihati največ. Tretje mesto po terenski oceni sije zaslužila družina Planko, drugi sta bili družini Koželj in Koprivc, z naskokom pa je zmagala ekipa FKK. Komisija je imela težko delo, saj so bile vse krače odlične. Zmagala je ekipa FKK, ki se je za tekmovanje pripravljala ves teden. Žibret, Ali Nassib, Tomaž Pušnik, Dani Škoberne in Marko Vouk. »Izredno smo počaščeni, da smo lahko sodelovali in se izkazali, da znamo nekaj narediti. Tekmovanje smo vzeli zelo resno in se zares potrudili tako na terenu kot kvaliteti peke. Celotna ekipa je zelo vesela tega priznanja,« nam je zaupal Marko Vouk, kapetan ekipe. Skrivnost je v enotnosti ekipe, vztrajnosti in treningu, je še dodal. Neuradno smo tudi izvedeli, da je ekipa krače pekla že cel teden, primerjala recepte in tudi sače, kar se jim je na koncu tudi izplačalo. Tekmovalci in ostali obiskovalci so krače po razglasitvi z veseljem pojedli. Nagrade, spominske lesene plošče, je pripravilo Mizarstvo Rezar. Plošča z vsakoletnimi zmagovalci pa bo od letošnjega leta dalje visela v Gostišču Montparis, saj bo Kračjada postala tradicionalna. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 Martin Laubičs.p. Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: laublc.martingisiol.net GSM: 041672302 Januarski pohod gasilcev iz Dobja in sovaščanov V nedeljo, 12. januarja, so se dobjanski gasilci in nekaj drugih občanov Dobja zbrali pred gasilskim domom v Dobju in se odpravili na pohod po dobjanskih vaseh. Najprej so šli do Presečnega in potem pot nadaljevali do Hruševja, kjer so si ogledali novi hlev na Brilejevi domačiji. Domači so jih prijazno sprejeli in jim razkazali hlev za 90 živali in jih pogostili. Pot so nadaljevali do Ravnega in nato do Brezja, kjer jih je pričakal župan Franc Leskovšek. Od tam jih je pot peljala nazaj v Dobje. Prijetno druženje gasilcev in drugih občanov so zaključili v Gostilni pri Olgi. (Branko Bezgovšek) Na postojankah so se tudi fotografirali. SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE Ipavčeva 10, 3000 CELJE Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2014/2015: •Zdravstvena nega (SSL, štiriletni program) • Zdravstvena nega (RTI, 3+2) • Bolničar/negovalec (SPI, triletni program) • Kozmetični tehnik (SSI, štiriletni program) Izvajamo tečaje: • Zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka - NOVO • Maser/maserka • Pediker/pedikerka • Vizažist/vizažistka • Maniker/manikerka Izvajamo tudi postopke za preverjanje in potrjevanje Nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Pristopite k preverjanju in potrjevanju NPK in si pridobite poklic: • Zobozdravstveni asistent/zobozdravstvena asistentka - NOVO • Zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka- NOVO • Maser/maserka • Pediker/pedikerka • Vizažist/vizažistka • Maniker/manikerka Pridružite se nam na enodnevnih delavnicah s področja nege, dietne prehrane in kozmetike: • Pomoč pri premeščanju delno pomičnih in nepomičnih oseb • Nega bolnika na domu • Dietna kuhinja: Prehrana sladkornega bolnika • Dietna kuhinja: Brezglutenska dieta • Ličenje za vsak dan • Nega rok in nohtov Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 14. februarja 2014, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 15. februarja 2014, ob 9. uri. Dodatne informacije: 03 428 69 00, zdravstvena-$ola-celje@guest.arnes.si, www.szsce.si Občina Šentjur obvešča, da so od torka, 4. februarja 2014, na spletni strani Občine Šentjur www.sentjur.si objavljeni naslednji JAVNI RAZPISI: Javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja Občine Šentjur v letu 2014 Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Šentjur v letu 2013 po shemi državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 in Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006. Sredstva bodo dodeljena za naslednje ukrepe: 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo 2. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu 3. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah 4. Naložbe za opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij ROK za oddajo vlog je do vključno torka. 25. februarja 2014, Javni razpis za sofinanciranje programov društev, ki delujejo na področju kmetijstva v Občini Šentjur v letu 2014 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov in projektov društev, ki delujejo z namenom pospeševanja organizirane dejavnosti na področju kmetijstva v Občini Šentjur za leto 2014. ROK za oddajo vlog ie do vključno ponedeljka, 3. marca 2014. Javni razpis za sofinanciranje delovanja turističnih društev ter izvedbe turističnih in drugih prireditev in projektov, ki jih bo v letu 2014 sofinancirala Občina Šentjur Predmet javnega razpisa je: 1. sofinanciranje rednega delovanja turističnih in drugih društev, ki delujejo na področju turizma v letu 2014, registriranih na območju občine Šentjur; 2. sofinanciranje izvedbe oz. organizacije turističnih prireditev ter projektov, ki bodo izvedeni v letu 2014, in sicer: 2.1 osrednja občinska turistična prireditev: • Jurjevanje v Šentjurju; 2.2 pomembnejše turistične prireditve izvedene v Občini Šentjur: • Kresna noč ob Slivniškem jezeru, • Angelska nedelja na Planini pri Sevnici, • Martinovanje na Ponikvi, • osrednje občinsko silvestrovanje na prostem v Šentjurju; 2.3 ostale večje turistične prireditve izvedene na območju Občine Šentjur in projekti, ki prispevajo h kakovosti turistične ponudbe in prepoznavnosti Občine Šentjur - prednost bodo imele inovativne prireditve in projekti ter prireditve in projekti na temo Rifnika, Ipavcev, Slomška in Guzaja. ROK za oddajo vlog ie do vključno ponedeljka, 3. marca 2014, Brezplačna razpisna dokumentacija je na razpolago na spletni strani Občine Šentjur: http://www.sentjur.si v poglavju Razpisi, v poslovnem času v Glavni pisarni Občine Šentjur (II. nadstropje, pisarna 214), lahko pa jo naročite tudi po elektronski pošti na naslovu: martina.ljubej@sentjur.si. Dodatne informacije in pojasnila o javnem razpisu so na voljo na Oddelku za gospodarske dejavnosti, v Službi za gospodarjenje s premoženjem, soba št. 205, telefon 747 13 19 (Martina Ljubej). Prijave morajo vlagatelji poslati na naslov: Občina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur ali oddati osebno v glavno pisarno Občine Šentjur. mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur Zanimivo razpravo bodo zaradi dobrega odziva še ponovili. Obujanje Šentjurskega foruma? Okrogla miza. Kmalu po začetku novega leta, ki je obenem tudi lokalno-volilno.je šentjurski občinski odbor Slovenske demokratske stranke pripravil javno tribuno. » Piše: Bogdan Rahten Naslovili so jo Sadovi demokratizacije in stanje demokracije v občini Šentjur ob 23-letnici slovenskega plebiscita. Moderirala jo je Jelka Godec, ki je želela s sogovorniki obdelati kar precej tem: vloga posameznih političnih in družbenih struktur pri razvoju demokracije v Šentjurju, primernosti volilnega sistema, dosedanjih občinskih vodstvenih struktur in konkretnih gospodarskih, družbe-nosocialnih ter kulturnih dosežkov v občini v zadnjih dveh desetietjih. Organizatorji so k sodelovanju pritegnili tudi vidne predstavnike drugih iz drugih političnih gnezdišč, kar je dogodek dvignilo nad interno raven. Zaradi obveznosti sta se opravičila aktualna šentjurski župan in podžupan. Obsežna tematika Zaradi izjemno optimistično začrtanega dnevnega reda ne čudi, da ga udeleženci v dveh šolskih urah niso uspeli povsem pretresti, saj so precej časa namenili uvodni temi, kjer so obujali »vojne« spomine. Med bolj ali manj znanimi informacijami velja izpostaviti intervencijo Cveta Erjavca (SD), ki je na temo o zaplembi orožja teritorialne obrambe s strani takratne JLA, dejal, da so okoli 500 kosov orožja družbenopolitičnih skupnosti uspeli prenesti v prostore takratne milice. Pri tem je citiral tudi navedbo Janeza Janše v knjigi Okopi, ki to potrjuje. Številni govorniki K besedi so se tega večera poleg omenjenih javili ali bili pozvani: Jožef Artnak, Ivan Jager, Jože Kor-že, Franc Kovač, Anton Ljubej, Jurij Malovrh, Franc Pevec, Janko Pušnik, Mihela Rožej, Franc Zabu-košek, Stanislav Zupanc in Ludvik Žafran. Velika večina razprav je na razpolago preko spletnega portala Kozjansko.info oz. storitve Youtu-be. K besedi sem se javil tudi pišoči, in sicer pri temi sodelovanja politike z »navadnim ljudstvom«. Opozoril sem, da je transparentnost in elementarna dostopnost strank za volivce v veliki večini pod minimalno sprejemljivim nivojem na kar so bile stranke v preteklosti že večkrat opomnjene, a tega niso popravile. DEJSTVA V Bo prišlo do novih razprav? Vsi prisotni so poudarjali, da so tovrstne razprave od zamrtja Šentjurskega foruma, ki gaje pod okriljem Šentjurskih novic organiziral »bloger« F. Kovač, pogrešali in da si še želijo podobnih snidenj. Zanimiveje, da so bili nekateri neprisotni izjemno kritični na golo medijsko prisotnost na tovrstnem dogodku... V Šentjurju veliko darovalcev krvi Krvodajalstvo. Prostovoljnost, brezplačnost in anonimnost. » Piše: Saša Rečnik Rdeči križ Slovenije — Območno združenje Šentjurje z novim letom po dvomesečnem premoru ponovno začelo z organizacijo terenskih krvodajalskih akcij. Kot so zapisali, so novo leto odprli s polno mero energije, upanja, optimizma. Prvi delovni dan v januarju so v kulturno-ga-silskem domu v Gorici pri Slivnici izvedli že prvo krvodajalsko akcijo in privabili 109 krvodajalcev, ki so skupaj darovali skoraj 50 litrov krvi. V sodelovanju s Krajevno organizacijo Rdečega križa Ponikva ter Centrom za transfuzijsko medicino Maribor že pripravljajo naslednjo krvodajalsko akcijo, ki bo v Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva v sredo, 5. februarja. Prost dan za krvodajalce Zakon o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati januarja, 2003 določa, »da ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo za plačo delavcu v breme zdravstvenega za- varovanja.« (169. člen zakona). To točneje pomeni, da krvodajalcem pripada prost dan, katerega stroške pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. Krvodajalci običajno po odvzemu krvi dobijo tudi brezplačen obrok, na ta dan pa krvodajalcem odsvetujejo vožnjo na daljše relacije. Brezplačne meritve Kot že prejšnja leta bodo izvajali tudi brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi. Meritve se izvajajo v Zgornjem trgu v kaplaniji Šentjur in v prostorih Knjižnice Šentjur. Ker se zavedajo pomena preventive, si želijo, da bi se meritev udeležilo čim več ljudi. Prve meritve so že izvedli v začetku januarja v šentjurski kaplaniji in privabili 44 ljudi. Novost novega leta je ponovno nudenje meritev v Mercatorjevem hipermarketu vsako dmgo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00 ure. DEJSTVA V Krvodajalstvo Med vsemi humanitarnimi in solidarnostnimi dejanji, kijih človek lahko stori, je darovanje krvi prav gotovo najbolj neposredno človekoljubno dejanje. 5 svojo krvjo lahko mnogim povrnete zdravje in rešite življenje. Krvodajalci so zdravi posamezniki, stari od 18 do 65 let, ki tehtajo najmanj 50 kilogramov. Ženske lahko dajo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3 mesece. Krvodajalske akcije v Gorici pri Slivnici se je udeležilo 109 krvodajalcev. Fotoreportaža ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2014. urednistvo@sentjurskenovice.si ULL°XjQ33 ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2014. Du5A_{)33 urednistvo@sentjurskenovice.si Fotoreportaža 1789 Prvo slovensko dramsko besedilo, Županova Micka, DEJSTVA PONOVITEV USPEŠNICE IBiiMH parketu se vedno gori Zaradi zanimanja publike ponovili predstavo. Več kot 30 prostovoljcev združilo moči. » Piše: Zoran Borovšak » Foto: Jure Godler Ko ravnateljica razlaga pravila, je čas za zavijanje z očmi. Tišina, da slučajno kdo ne izve naših planov. Rivalka, ki jo starši prisilno vpišejo na šolo. ✓ " ^ lede na zunanje S temperature B "Tirado kmalu J začeli okoli letati metuljčki, to pa je tudi čas, ko se metuljčki naselijo v marsikaterem trebuhu. Ker je bil naš kulturni dom v zadnjih izdihljajih pred prenovo, so se na Mladinskem centru odločili, da je to ravno pravi čas za ponovitev uspešnice Ljubezen na parketu 2 - Dekleta v uniformah. Če se je prvi del Ljubezni odvijal v osnovnošolskih klopeh, glavna tema pa je bilo rivalstvo med dvema sošolkama za priljubljenega fanta na šoli, so dekleta tokrat že malo starejša, vpisana na zasebno dekliško šolo. Sošolki, ki sta se na koncu prvega dela spoprijateljili, sta tokrat še vedno sošolki in še vedno prijateljici in zaveznici. Tudi tokrat sta ju odigrali Špela Črešnar in Maja Selič. Diktatorska ravnateljica, ki jo je odlično upodobila Mojca Zupanc, je dekletom že na začetku predstavila kruta pravila šole. Na tej šoli namreč ni prostora za fante in zabavo, kamor sodi tudi ples, brez katerega dekleta pač ne morejo. Ni zgodbe brez zapleta Kmalu se zgodba začne zapletati, saj dekleta zaradi nekega fanta pobegnejo iz šole, kjer spoznajo neprijazno plesalko, ki jih rahlo osramoti. Kmalu pa ta neprijazna plesalka pride na njihovo šolo. Po prvotnih zapletih skupaj skujejo načrt, kako se bodo lahko prijavile na plesno tekmovanje. Ob pomoči fantov, ki jih pretihotapijo v šolo, to izvedejo, fantje pa mimogrede še malo pobrskajo po ravnateljičinem računalniku in šolo določijo za mešano in ne samo dekliško. Vsi igralci so pokazali izjemne veščine odrske igre. Čeprav j e bila občasno pozornost usmerjena le na del igralcev, so vsi delovali, kot da bi bili v središču pozornosti. Prava paša za oči. Prav tako so vsi pokazali izjemne plesne veščine. Kot že pri prvem delu so tudi letos zgodbo in koreografijo izdelale plesalke plesne skupine Elipsa, ki deluje po okriljem MCŠ. Tokrat je bila v primerjavi s prvim delom ekipa še večja. Pri izvedbi predstave je namreč sodelovalo več kot dvajset igralcev in deset članov tehnične ekipe. IGRALCI SO BLESTELI, OBISKOVALCI PA SO BILI NAVDUŠENI NAD IZVEDBO. Nič kaj provokativno Kljub rahlo provokativnem naslovu, ki kakšnega starejšega hitro spomni na kakšen drugačen žanr filmov, predstava ni niti malo provokativna in je primerna tudi za najmlajše. Mojca Zupanc, scenaristka in koreografinja obeh predstav nam je povedala, da je bila presenečena, ko je videla, kako polna dvorana je bila. »Dekleta so sestavila idejno zasnovo za scenarij in podrobnosti o likih, dodelala pa sva ga še midva z Vidom. Vid se je takoj zaljubil v lik Nine,« je še dodala. Vid Slana pa nam je ob tej priložnosti v smehu zaupal: »Z likom Nine sem se največ ukvarjal, zato mi je postal ne- Izvor gledališča Prvi zapisi o odrskih uprizoritvah segajo v šesto stoletje pred našim štetjem. V antični Grčiji so takrat začeli uprizarjati tragedije, kasneje pa še komedije in satire. Igrali so lahko samo moški, niso pa poznali profesionalnih dramskih skupin. Beseda teater izvira prav iz grščine, zajema pa skupen izraz za oder, tribune in zaodrje. Največji grški teatri so lahko gostili tudi do 14.000 obiskovalcev. Diktatorska ravnateljica ukazuje vsevprek. kako najbolj blizu. Veliko časa in energije mi je vzel tudi lik Davida. Ta dva lika sta bila najbolj dodelana.« Dodal je še: »Ponovitve predstave najverjetneje ne bo. Nadaljevanja ne bomo for-sirali, saj želimo, da pobudo dajo igralci sami in seveda prevzamejo celotno izvedbo predstave. Postanejo v tem smislu samostojni. Bilo pa bi lepo, če bi nadaljevanje nastalo, saj bi bila to edina odrska trilogija v Sloveniji.« Avdicija V februarju, natančneje 22. februarja, ob 17:00, in 25. februarja, ob 10:00, bo v Mladinskem centra potekala avdicija za igralce v spletni seriji, katere idejni naslov je Jošt. Rdeča nit serije bo soočanje mladostnikov s pastmi, kijih prinaša odraščanje. Glavne vloge v seriji so namenjene igralcem od 13 do 21 let. Za stranske pa starostne omejitve ni. Igralci ne potrebujejo izkušenj z igranjem, saj je glavni namen serije, da mladi dobijo tovrstne izkušnje. Več kot 30 prostovoljcev zaslužnih za izvedbo predstave. V začetku štirinajstega stoletja se pojavljajo prvi zapisi o dramski igri na slovenskem. V Čedadu, kjer je bil takrat sedež oglejskega patriarhata, so namreč uprizorili latinsko velikonočno igro v izvirnem jeziku. Pravo ljudsko versko gledališče so gojili predvsem kapucini. Njihova domena je bila velika pasijonska procesija na veliki petek, ki so jo uvedli že v začetku 17. stoletja v Ljubljani, nato v Kranju, Novem mestu in Škofji Loki. Za nas je najpomembnejša zadnja, za katero se nam je ohranilo verzificirano besedilo v slovenskem jeziku, ki predstavlja naš najstarejši ohranjeni dramatični tekst. Dekleta so pokazala nekaj odličnih koreografij. v. (24) Leto 2013 Q3Sa2(o Zavod za gozdove je ukinil šentjursko krajevno enoto. 100. rojstni dan je slavila Marija Filejjz Jarmovca pri Dramljah Namesto Milana Grasellija je ^Šentjurju začasno začel poslovati notar Aleksander Mraz_ Šentjurska obrmo-podjetniška zbornica je priznanje za 40 let obrti podelila Aloj Mravlaku Društvo Izviri je izdalo knjigo Stoji učilna zidana v Dobrim avtorja Daniela Artička. Buserjev! so javnosti odprli razstavo o lončarstvu. Vodenje Hotela Žonta sta prevzela Leon Selič in Tomaž Drobne. Na Ponikvi so v Mersijevem paviljonu postavili prvi infomat »Vseved« v občini. Športniki leta 2012 so postali Henrik Plank, Mojca Pišek in članska ekipa KK Tajfun. Šolski center Šentjur je pridobil certifikat ekološkega medu in na mednarodnem ocenjevanju v Bologni prejel srebrno priznanje. V Galeriji Zgornji trg so z razstavo Malo pisano svoja dela predstavili člani Društva likovnih ustvarjalcev Ritnik. Preminila je nekdanja družbenopolitična delavka Breda Svetina. Mag. Andreji Smolej je bil zaupan nov mandat na čelu RA Kozjansko. Mladinsko gledališče Odrenček je uprizorilo novo predstavo z naslovom Moj dežnik. V Galeriji Zgornji trg je Živa Voga odprla razstavo ročno izdelanih punčk. Na Planini je začela delati domača zdravnica Anja Hvale. V Šentvidu p. P. so predstavili fotografsko zbirko Ljudje pod Bohorjem v prvi polovici 20. stoletja, ki jo je uredil Janez Šmid. Ekipa Košarkarskega kluba Tajfun je drugič doslej nastopila v polfinalu pokalnega tekmovanja. Na prvem občinskem prvenstvu v veleslalomu po desetletjih sta bila najhitrejša Andrej Grajžl in Romana Mansutti. Policist Blaž Zidanški je prejel medaljo za hrabrost. Slivniški planinci so 25-letnico društva kronali z odprtjem 20 km dolge krožne pohodne posti S klopce na klopco. Vodenje šentjurskih gasilcev je po Branku Osetu po 20 letih prevzel Andrej Koprivc, j -'V Slovensko konservatorsko društvo je lastniku kulturnega spomenika Mirku Lavbiču podelilo Steletovo nagrado za izjemen pristop k prenovi Svetelškove domačije v Svetelki pri Dramljah. V Tednu zdravega mestaje največ zanimanja poželo predavanje Janeza Šmida o makrobiotiki. Mestna skupnost Šentjur je ob prazniku podelila priznanja Luciji Arzenšek, Dejanu Muleju, Aniti Kolesa in Klubu starodobnikov Večno mladi. Naj prostovoljci v Občini Šentjur so postali Teja Sterpin, Gregor Počivalšek, Milena Senica in Martin Cmok, ki je junija prejel še priznanje na državni ravni. Na Šentjurjevem je bil za Benjaminovo vino izbran rumeni muškat Ivana Johana iz Voduc, za Gustavovo vino modra frankinja Antona Krofla s Planine in za Josipovo laški rizling Jureta Zdolška iz Okroga. Najboljšo kislo župo so tokrat pripravili šolniki z Blagovne. Na Šentjurjevih igrah je slavila ekipa MS Šentjur. Na povorki je prehodni pokal prejela Kozjanska domačija iz Dobja. OŠ Dramlje in OŠ Franja Malgaja Šentjur sta pridoM naziv Kulturna šola, ki ga bosta nosili v naslednjih treh solskih letih V 103. lem starosti je umrl najstarejši občan Anton Kukovič. V Galeriji Zgornji trg je bila na ogled razstava zbirateljskih predmetov s podobo Josipa Broza - Tita. Atletski klub Šentjur je pripravil 10. atletski miting. Martin Zdolšek je postal svetnik vinskega viteškega omizja. Šentjurski folkloristi so praznovali pol stoletja dejavnosti julija p prejeli zlato priznanje JSKD. Bernardka Hostnik je prejela zdravstvene in babiške nege. Na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij sta najvišji priznanji prejeli Marinka Arzenšek in Silva Korez. Vodenje Zveze kulturnih društev Šentjurje prevzela Marija Rataj. Ekipa NK MU Šentjurje osvojila naslov prvakov Štajerske nogometne lige. Ljubezen na parketu 2. del - Dekleta v uniformah. Ekipa učencev OŠ ,„2L™ ®tlLleT:Jlz”aSh v *eh kategorijah na driavnem robotskem tekmovanju ROBObum 2013. Izpeljanih je bilo več humanitarnih akcij za Tilna Leskovca. Rado Palir je v Ljubljani “™‘ "61= 1" državnosti dočakal Pri Domu starejših Šentjur so odprli javni Kneippov park. Tomaž Koštomaj je na Ipavčevem vrtu prvi uprizoril monokomedijo Sej bo. V Dramljah so ob krajevnem prazniku podelili priznanja Ivanu Cedetu, lovski družim in Zali Belak. V okviru državnih kmečkih iger, kjer je DPM Šentjur osvojilo 2 mesto je bila na Slomškovi domačiji okrogla miza o prihodnosti slovenskega kmetijstva z udeležbo kmetijskega ministra Dejana Zidana. V Dobju so ob 15. občinskem prazniku podelili zgolj priznanja ucencem. Na Kalobju so prevzeli novo gasilsko vozilo, vredno 47.000 €. ObčfnfŠ^entyjif °b 15 letnici ^uzeja Južne železnice obsežno zbirko poklonil Na Grobelnem se je začela gradnja zunajnivoiskeea križanja glavne in regionalne železniške proge z magistralno cestov Obsotebe Na preurejenem odseku Ulice Franja Malgaja v Hmševcu so namestili prikazovalnik hitrosti. Ob prazniku KS Blagovna sta poleg učencev skutinaMUd F 3 ZUP-'1C in Branko P‘™inšek. Gledališka SemJUr Je UPrizoriIa Predstavo Moški kabaret. Ob šentjurskem občinskem prazniku je Ipavčevo plaketo ErostivT6 ZUP3ni “ d0l8°letn0 odgovomo delovanje na področju prostovoljnega gasilstva v PGD Lokarje in v Gasilski zvezi Šentjur. Leto 2013 (25) Ob Kozjanski domačiji v Dobju so pripravili 5. Teden starih obrti in običajev. Big Band Šentjurje na Ramni ob Slivniškem jezeru pripravil prvi S"3 ™ Festival Na sejmu Agra je Silva Korez pre£a X zlato medaljo za surovo maslo, za cvetlični med pa je zlato prejel Ignac Mastnak. Karmen Volasko iz Dobja je bila izbrana zadrto spremljevalko za smaragdno kraljico v Žalcu. Članice Društva kmetic v Vaško jedro Ponikve je bilo v akciji Moja dežela ■0Pe < lepa in gostoljubna razglašeno za naj lepše v aktualni i nr.. 7ttD7P ^lnvpniip. KS Šentjur — Rifnik je akdjiTurisdčne zveze Stovenije. KS Šentjur - Rifnik je ob prazniku poleg učencev nagradila Branka Slomška n in Protect servis. Na Slomu in Ponikvi je bilo 10 vseslovensko srečanje kmetov, ki gaje obiskal tudi predsedm države. Od oktobra do decembra so v Dobrini izvajal, sklop de avmc o zdravem življenjskem slogu. Knjižnica Šentjur in Domoljubno društvo Franja Malgaja Šentjur sta izvedla mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Velika vojna in mali ljudje. Združeni sentjursk i-< v šentjurski ligi malega nogometa je znova zmagala ekipa . Loški Hopsi. Na ploščadi pred farno cerkvijo sv Jurija je bil 5. Miklavžev sejem. Občina Šentjur bo do leta 20 pT nosila naziv Mladim prijazna občina. Nova vinska kraljica Sv. Helene je postala Valerija Tanšek. Pri županu so se zbrah zlati maturanti š. 1. 2012/13: Mihaela Pušnik m Alja Polšak s snlošne mature ter Rok Rečnik, Žana Selič, Marcel Pinter, Matjaž Pungeršek Jan Zupanc, Monika Krajnčan, Anja Tanšek, Jernej Ferlež Jasmina Tanšek in Anja Rančan s strokovne mature. Jernej Borovnik - Bartol je izdal peto zbirko aforizmov. Vokalna skupina Grič je praznovala 15-letnico delovanja. SSmegadom? P“eodba ” »"™° nS Šentjurski Rdeč[ križ je po občini namestil štiri zabojnike ™lX S''J™ F“'"'rj' "Sl-šen, z, „,j Ip„„toJ „ NAGRADNA IGRA ZAKLJUČENA ^Kf® v Šempeter pri Gorici 450.000 glasovnic. Nagradna igra tehničnih pregledov Avto Krka s sloganom »Odpelji me« je končana. Novi Fiat 500 je romal v roke srečnega Šempetrčana. » Piše: Jure Godler Nagradna igra, ki je trajala od marca do decembra 2013, je dobila svoj epilog. Glasovati je bilo moč na vseh 14 enotah tehničnih pregledov Avto Krka in preko Facebookove internetne strani omenjenega podjetja. Na kupu za žrebanje seje znašlo več kot 450.000 glasovnic. Puščica sreče je seje tokrat namenila na Primorsko, v Šempeter pri Gorici. Fičkaje v trajno last prejel mlad študent elektrotehnike Miha Bažato. Ključe novega avtomobila mu je predal direktor tehničnih pregledov Jure Verstovšek. Na Primorsko Veselje mladega Šempetrčana je bilo nepopisno. »Lani marca mi je referentka na okencu ponudila sodelovanje v nagradni igri Odpelji me. Izpolnil sem glasovnico, nekaj pa sem si jih vzel tudi domov. Zadnji kupon sem prinesel še na Silvestrovo. Očitno mi je prinesel srečo,« navdušeno pripoveduje novi lastnik avtomobila. »Na dan žrebanja me je punca peljala v službo, pred nama pa je vozil Fiat 500. Čudila sva se, zakaj še niso Srečni nagrajenec prejema ključe novega avtomobila iz rok direktorja Jureta Verstovška. objavili rezultatov. Čez dve uri me je v službo poklical Denis Avdič in mi sporočil, da sem bil izžreban.« Bažato je zbranim zaupal tudi skrivnost, kako je glasoval: »Izpolnil sem vsaj 60 glasovnic.« Avto Krka d. o. o. je podjetje z 20-letno tradicijo na področju izvajanja tehničnih pregledov, zavarovanj in vseh ostalih storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo in registracijami. V tem obdobju beležijo čez milijon strank v 14 poslovnih enotah po Sloveniji. Odlikuje jih kakovost, strokovnost in učinkovitost, kar se odraža na dejstvu, da se stranke vračajo na tehnični pregled vsako leto. Jožica Zeme je prejela odlikovanje III. stopnje, ki ga podeljuje Gasilska zveza Slovenije Zgodovinsko PGD Loka pri Žusmu. Člani in članice loških gasilcev so na občnem zboru potrdili doseženo delo preteklega leta. » Piše: Milenka Blaževič » Foto: Jasmina Zeme, Milenka Blaževič Minulo leto je bilo za Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Žusmu zelo uspešno. Plan dela je bil v popolnosti izpolnjen. S pomočjo Krajevne skupnosti Loka pri Žusmu, Občine Šentjur in GZ Šentjur so zamenjali 31 let staro motorno brizgalko 8/8 z novo MB Rosenbauer FOX III v vrednosti 14.000 evrov. Pri tem so jim pomagali še Občina Šmarje pri Jelšah, krajevni skupnosti Loka in Tinsko ter krajani. Opremili so tudi operativni del društva. Glavni poudarek je bil izobraževanje na vseh nivojih: v društvu, na zvezi, v regiji in na področju GZ Slovenije. Zelo dobro sodelujejo s sosednjima društvoma Sveti Štefan in Pristava pri Mestinju. Štiri ekipe V letu 2014 bodo na nivoju državnega tekmovanja sodelovale 4 ekipe. Vsi ti uspehi pomenijo tudi velike finančne obveznosti, kar društvo ni sposobno zagotoviti. »Potrebna bo denarna pomoč tako KS Loka pri Žusmu, KS Tinsko, GZ Šentjur in Občine Šentjur, da ekipe opremimo z opremo, ki je predpisana s strani GZ Slovenije za tekmovanja,« je poročal Tekmovanja predsednik društva Bernard Zeme. Lani so opravili 5 intervencij, v katerih je sodelovalo 39 operativcev. Pri izobraževanju so pridobili bolničarko, obnovili znanje za delo s helikopterjem, izobrazili strojnika in nosilca dihalnega aparata, tečaj za vodjo čolna, usposabljali gasilce za gašenje notranjih požarov, je v poročilu navedel poveljnik Aleš Gobec. Prisotni gosti: predsednik Sveta KS Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan, podžupan Občine Šentjur Robert Pol-nar, namestnik predsednika GZ Slovenije in predsednik GZ Šentjur Janko Cerkovnik, poveljnik GZ Šentjur Martin Cmok, častni poveljnik GZ Šentjur Stanko Artiček so članom čestitali za dosežene cilje in jim obljubili pomoč pri uresničevanju zadanih nalog v letošnjem letu. Na zboru so bili prisotni tudi predstavnik Policijske postaje Šentjur Uroš Malgaj, predstavniki lovskega društva, Rdečega križa, Društva Izviri Dobrina in člani sosednjih ter pobratenih PGD. Za veseli del sta poskrbela člana skupine Kozjanski faloti. V tekmovalnem delu društva so bili zelo uspešni, saj so osvojili več prvih in drugih mest v GZ Šentjur in na regijskem tekmovanju. Na koncu so podelili gasilska priznanja in gasilska odlikovanja III. stopnje, kijih podeljuje GZ Slovenije. Prejeli sta jih Jožica Zeme in Mateja Skale - Kos. Od glasbenika c3® harmonik MH harmonika - Matjaž Hribernik. Po glasbeni poti stopa že petnajst let. » Piše: Vid Aužner Matjaž Hribernik prihaja iz okolice Dramelj, natančneje iz kraja Marija Dobje. Po končani osnovni šoli se je začel ukvarjati z glasbo in igrati na raznih dogodkih ter zabavah. Pred štirimi leti si je zaželel harmonike -posebne vrste in dizajna. Ker ni nikjer našel sebi primerne, se je odločil, da izdela svojo. Všeč so mu bile modeme, minimalistične linije po feng shui metodah iz kakovostnih materialov. Povezal seje z dizajnerjem Ervinom Trnovškem, ki prav tako živi v Dramljah. Skupaj sta v letu in pol narisala veliko shem ter ustvarila unikaten dizajn izdelka. Po nekaj izdelkih se je Matjaž odločil, da harmoniko ponudi tudi drugim glasbenikom. Nove dimenzije Po letu dni, ki jih je porabil za avtorsko zaščito zunanjega videza izdelka, je začel s svojo proizvodnjo harmonik. Za izdelavo je začel uporabljati sodobne materiale, kot je karbon, ki pa je pri nas zelo drag. Lesene dele in karbonske elemente izdelujejo posebej za te harmonike v Mariboru, ostale kovinske dele pa v Sevnici pri Boštanju. V letu 2013 so z ekipo hostes naredili promocijo in s kombijem prepotovali vso Slovenijo. Sodelovali so na raznih prireditvah, sejmih in tekmovanjih harmonikarjev. V letu 2014 se nameravajo usmeriti še na evropski trg, kot sta Avstrija in Nemčija, kjer bodo harmonike razstavili na sejmih in tekmovanjih. Na MH harmoniko danes že igrajo znane skupine in ansambli, kot so: Mambo Kings, Vera in Originali, ansambel Nasmeh, ansambel Lunka in drugi. MH diatonična harmonika Nova vrhunska diatonična harmonika je nastala v sodelovanju z domačimi in tujimi strokovnjaki na področjih dizajna, zvoka in mehanike. Inovatorji na področju uvedbe karbonskih elementov vstavljajo v ohišje zelo kvaliteten material. Za izdelavo uporabljajo visoko kvaliteten staran resonančen les ter popolnoma nov dizajn okvirja, pasov in ostalih karbonskih elementov. V MH harmoniko vgrajujejo zelo kvalitetno diskontno mehaniko. Možnost izbiranja globine ugreza gumbov, nastavitev upora pritiska na gumbe in basna mehanika omogočajo profesionalno igranje. Ročno izdelane Harmonika je zelo kompaktna, mehka ter hitro odzivna. Vse so izdelane ročno. V njo vgrajujejo samo prvovrstne glasilke Binci, Cagnoni ali Amano ter RC base. Barvajo jo s posebno kovinsko srebrno, belo, črno ali kava mocca (metalik) barvo. MH diatonična harmonika je zelo lahka in kvalitetna. Primerna je za vse starosti. DJ postaja mA Frenky Gajo. Druži ga ljubezen do glasbe in rad pomaga mladim, ki jih veseli delo DJ-a. » Piše: Vid Aužner Pomoč mladim Ekipa top DJ torej pomaga mladim in tudi starejšim, ki jim je všeč glasba. Nudijo jim možnost, da se tega dela tudi priučijo. V ekipo vabijo tudi čiste začetnike brez predznanja in brez svoje opreme. Vsekakor je potrebno omeniti, daje predpogoj, da ni težav v šoli in da imajo podporo ter razumevanje staršev. Za razne dogodke si lahko večkrat sposodijo vrhunsko opremo, ozvočenje, reflektorje, odre, konstrukcije, strehe ipd. Cilji za naprej so jasni: vrteti glasbo na še odmevnejših dogodkih doma in v tujini. Zgodba o Ekipi Top DJ se je pričela leta 2010, ko se je Franci Gajšek - DJ Frenky odločil, da ustanovi podjetje za organizacijo in izvedbo raznih prireditev ter koncertov. Ker je opazil, da se mladina zelo zanima za njegovo dejavnost, se je odločil, da jih vzame pod svoje okrilje in jim kot mentor pomaga s svojim znanjem, opremo ter izkušnjami. Poleg organizacije in izvedbe dogodkov ustvarja tudi lastno glasbo. Kmalu po prvih začetkih v Šentjurju in okolici so sledili nastopi po vsej Sloveniji in tujini. Prvi nastopi so bili na Hrvaškem, kmalu za tem v Srbiji, kjer vrtijo glasbo vsako leto. Sledile so še ostale države - Italija, Francija, Nemčija in španski otok Ibiza, ki slavi po tem, da gostijo najboljše DJ-e na svetu. Zelo zanimivo je to, da v ekipi sodeluje DJ-ka Tasha. Je dobitnica lepotnih nazivov, manekenka, fotomodel, plesalka ter pevka. Mladi DJ-i V tujini so mladi DJ-i nekaj običajnega, medtem ko je v Sloveniji ta trend manjši. Znižuje se starostna meja, pri kateri mladina hitro pade pod vpliv slabe družbe. Zato je Ekipa Top DJ odlična rešitev za vsakogar, ki ga veseli vrteti glasbo. Mladina se namreč hitro najde v glasbi; bodisi, dajo izvaja ali jo vrti oz. predvaja. Njegov status postaja nekaj takšnega, kot je bil včasih rock zvezdnik. Najbolj znani so slavni in prejemajo ogromne zaslužke. Glasba je veliko bolj dostopna mladini kot je bila nekoč, prav tako je na voljo tehnologija, ki omogoča, da že z majhnimi sredstvi postaneš DJ. Najbrž ste v Šentjurju in širši okolici že opazili mlade, kako vrtijo glasbo. To so fantje in dekleta, stari 12 let in več, ki jim glasba ogromno pomeni. Pred kratkim so se predstavili tudi na TV Slovenija v oddaji Infodrom v Klubu Top Six Ljubljana. V Kavarni Center so vžigali Ansambel Vžig. Mladi glasbeniki iz Gorice pri Slivnici so vžgali plesalce. » Piše: Vid Aužner V Kavarni Center tudi letos nadaljujejo z glasbenimi dogodki v živo. V lanskem letu se je pokazal izjemno dober odziv na področju zabavne in narod-no-zabavne glasbe, zato se je lastnik Kavarne Center Franci Žurej odločil, da s tem letos nadaljuje. Za začetek letošnje sezone so v goste povabili domači ansambel Vžig. Vžigovci se lahko pohvalijo s številnimi nastopi po Sloveniji. Vedno in povsod poleg igranja poskrbijo tudi za veselo ter noro vzdušje, o čemer smo se lahko prepričali na lastne oči. Njihova povprečna starost je 18 let. Ansambel sestavljajo: Žan Bregar (harmonika, klaviature, petje), Rok Gajšek (kitara, petje), Robert Koderman (bas kitara, petje) in Gašper Zupanc (bariton, petje). Prihajajo iz Gorice pri Slivnici in širše okolice. Želijo izdati CD Njihov glasbeni repertoar sega vse od polk, valčkov do jugo uspešnic. Nastopali so celo na zvezdah Planeta Tuš v Kranju, kjer jim je za las zmanjkalo do finalnega izbora. V letošnji jeseni načrtujejo prvi lastni koncert, Vžigovci so se izkazali kot band za žure. kjer naj bi predstavili svojo pr- n vo zgoščenko. A do takrat jih t< čaka še veliko nastopov in sne- C manj. Spomladi lahko pričaku- k jemo njihov videospot. u Ponovoletni žur, ki je bil v ji Kavarni Center, je bil namenjen ii vsem. S tem so dali priložnost n mladim, da se pozabavajo v tem malo zaspanem januarju. Odziv je bil neverjetno dober, kar se je na koncu videlo s pol ure podaljšanega igranja. Bilo je tudi veliko glasbenih želja in celo voščilo za rojstni dan iz množice. Kavarna Center je bila ponovno premajhna za številne zabave željne obiskovalce. Štajerski val vstopa v novo obdobje Skupina Ahac je z nakupom deleža KD Kapitala skoraj 73,6-odstotna lastnica radia Štajerski val. Naj starejši slovenski regionalni radio oddaja že skoraj 61 let, nujno pa potrebuje poslovno sanacijo in programsko osvežitev. Zgodovina Štajerskega vala sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko je radio začel z oddajanjem v Šmarju pri Jelšah. V dobrih 60 letih delovanja je postal prepoznavna medijska blagovna znamka, ki pri svojih poslušalcih uživa veliko mero zaupanja. Tu so se kalili prenekateri slovenski radijci. »Kot družbenik podjetja sem se odločil, da moram radiju dati nov elan, zato sem od družbenika KD Kapital odkupil 47,2-odstotni delež, ki nam bo zagotovil realizacijo naše vizije,« je povedal direktor skupine Ahac Roman Moškotevc, ki je s tem postal večinski la- Štajerski val je doživel poslovno in programsko osvežitev. stoik dražbe. Radio bo dobil svežo programsko podobo, ki bo temeljila na tradiciji te radijske postaje, hkrati pa bo upoštevala vse globalne medijske trende. PREJELI SMO r Pobarvali že tretji zvonik » Piše: Mirko Kovač Ko sem se 1. januarja peljal iz asfaltne baze proti Šentvidu, da voščim svojim sorodnikom za novo leto, sem se ustavil na Pregradovem hribčku, kot smo ga otroci nekdaj imenovali, ter opazoval mogočen zvonik cerkve sv. Vida, ki je kazal žalostno podobo in bi ga bilo nujno treba prebarvati. Da bo to nalogo speljalo podjetje Asfalt Kovač, v katerem imam še vedno odločilno besedo, sem se zavedal takoj. V glavi se mi je porodil načrt, kako bom zadevo speljal, saj sem nekaj podobnega napravil že v cerkvi sv. Miklavža v Planinski vasi in na zvoniku sv. Marjete na Planini. Upal sem, da bosta najtežji in najnevarnejši del tega opravila napravila Edi in Sreč, ki sta resnično prava junaka in si želel, da ne bosta odklonila, saj delati na taki višini ni mačji kašelj. Mene ni treba kovati v zvezde, saj sem izvedbo tega projekta organiziral iz svoje tople pisarne. Mi je pač omogočeno, da ob uspešnem poslovanju našega podjetja neboleče pokrijemo stroške in prispevamo k lepšemu videzu naše fare in moje rojstne vasi. S tem ohranimo tudi kulturno dediščino. Zahvalil bi se direktorici Nataši Kovač, tehničnemu direktorju Jožetu Kolarju ter ostalemu tehničnemu kadru, ki me je moralno podprl. Pričakujem, da bo g. župnik zmolil za naše grešne duše kakšen očenaš, tako bomo vsi zadovoljni in poplačani za naš trud. Vsem faranom, posebno pa g. župniku Jožetu Vengustu, ki nam je dal dovoljenje, da to napravimo, pa želim srečno novo leto in obilo užitkov ob pogledu na obnovljen zvonik, saj je edinstven zgodovinski objekt v naši fari. Pobarvan cerkveni zvonik krasi cerkev sv. Vida. Iris je odprla frizerski salon IrisHairStyling pri svojih enaindvajsetih. Od takrat pravi, da ji ta predstavlja največji hobi, vesele in zadovoljne stranke pa so ji ob samem frizerskem delu, ki jo navdihuje prav sleherno jutro, dnevna inspiracija. Od igre do poklica Že kot mlado dekle je skupaj s svojo starejšo sestrično rada ustvarjala nove in drugačne pričeske. Sestrična, ki je sicer frizerka, ji je tako približala poklic frizerja, za katerega se je kasneje tudi sama odločila. Po uspešno končani srednji šoli se vseskozi izobražuje še v tujini. Izobraževala se je Angliji, Italiji in Avstraliji, na akademijah Vidal Sassoon, Toni&Guy in Davines. »Mislim, da imamo v Sloveniji dovolj narejenega pri samem izobraževanju frizerjev, vendar pa je izkušnja več vredna v tujini, prav tako tudi znanje,« pojasnjuje Iris. Njen talent in volja sta ju pripeljala tudi do sodelovanja na lepotno-ekološkem tekmovanju Miss ECO, na mednarodnem lepotnem tekmovanju Miss Earth in do sodelovanja z eno izmed vodilnih znamk za mlade TeyliWejli. »Organizatorji, ki sodelujejo s TeyliWejli, so me prosili, če bi modelom na njihovi modni reviji urejala pričeske. Z veseljem sem sprejela ponudbo! Vse se je odvijalo v Celju, v klubu Terazza. Bilo je odlično in menim, da jim je revija dobro uspela. Na tekmovanju za Miss Earth sem sodelovala z ekipo LiteRAM. Manekenkam smo uredili pričeske in poskrbeli za styling. Tudi nepozabna izkušnja!« Vizija je Španija Svojo frizersko dejavnost bi rada razširila po celotni Sloveniji, vizijo pa nadaljevala v Španiji. Ker svoje delo opravlja kvalitetno in predano, o trenutnih razmerah ni pesimistična. »Časi vsekakor niso rožnati, vendar se za dobro opravljeno delo vedno najde zadovoljna stranka. Obisk je iz prve roke najprej povezan s kvaliteto, odnosom do strank in konkurenčnimi cenami. Reklam se lahko poslužujejo velike korporacije in podjetja. Naša reklama pa teče od ust do ust«. In priznati moramo, da se v današnjih časih ta tudi najbolj izkaže. Tehnika, ki pozdravi las Plod njenega uspešnega sodelovanja z belgijskim podjetjem, ki se ukvarja z zdravljenjem las in zastopnico te terapije LiteRAM za Slovenijo Klaudijo Piskar, je revolucionarna lasna terapija, ki nam je na voljo tudi v Šentjurju. Terapija vrne lasem sijaj, gladko strukturo, pomaga pa tudi pri redkih in izpadajočih laseh. Iris pojasnjuje: »Patentirana tehnologija omogoča k obnovi las že na molekularni ravni. LiteRAM sestavine se nanašajo v lase in s pomočjo posebne svetlobe, dodane aminokisline v laseh obnovijo poškodovan keratin. Za frizerske salone je to nova storitev in vsak LiteRAM terapevt mora imeti svoj certifikat, s katerim potrjuje kakovost terapij. Lahko se priporoči vsaki stranki. Tako se lasje obnovijo - izboljšajo.« Lasje so ogledalo nas Že starodavna biblična zgodba o Samsonu nam pravi, ka- ko pomembni so naši lasje. Pri Samsonu so bili lasje povezani z njegovo močjo, danes pa lahko rečemo, da so lasje nedvomno del naše identitete. Da se tega zavedamo, opaža tudi Iris. »Menim, da smo Slovenci dovolj drzni in nasploh urejeni, ko je govora o frizuri. Sami se lahko prepričate že s sprehodom po mestu. V časih kopiranja smo ostali dokaj raznoliki. Pričeska je namreč ogledalo karakterja in osebe same. Pomembno je imeti urejeno in zdravo lasišče, z lasmi vred. Različni stili in barve pa povejo še kanček več.« DEJSTVA Ustvarjanje svežine »Delo frizerja je vsekakor pestro in raznoliko. Vse se vrti okoli las. Poseben čar delaje ustvarjanje nekaj novega, nekaj svežega. Barve in oblike nimajo več omejitev, ko vse skupaj povežemo z zadovoljno in veselo stranko, pa je delo opravljeno z odliko.« ŠENTJURSKE NOVICE, FEBRUAR 2014. uu<°avu33 urednistvo@sentjur5kenovice.si Zdrav in urejen las temelj lepega vide Iris Repovš. Strankam se posveti tako profesionalno kot osebno. » Piše: Jasna Romih taOTsamMov % Harmonika. Kulturno rln ištvo Pristava pri Me- stopili na oder, drugi so ze stan mački a rus IVU L, med mladimi muzikanti. »Lepo je videti stinju je v dvorani lam- toljko mladih giaSbenikov, ki prihajajo s SSStiFSS SS3B8I izvpriln srečanje mladih potrebno veliko volje m truda, da dosežejo ZVeOlU ^ailC takšen uspeh,« je v pozdravnem govoru harmonikarjev in a n dejala pobudnica in predsednica društva mhln\/ Dragica Gobec. Iz Šentjurja sta nastopila SdlllUlUV. _ ansambel Pik ter duo Zan m Zan. » Piše: y,lenka Bla*evic Gostje na prireditvi so bili župan obci- » Foto: Stefan Jerebic ^ Podčetrtek Peter Mišja, predsednik D,;eha™„„ik»»edncbo1fP2U]j na med mladimi muzikanti, je do zg kulturne dejavnosti David Stupica. Program je povezovala Mimic? letih se je zvrstilo 450 mladih muzikantov, Kidrič. Duo Žan in Žan. Ansambel Pik. (30) Naši ljudje Mladi so dandanes tisti, ki zares poznajo trende, se o njih informirajo, se upajo izražati, in tako ustvarjajo modo zase in za druge. Lilijana Sorčan, ali kot se sama rada predstavi - Lili, pa stopa korak dlje. 22-letnica svoj prosti čas posveča oblikovanju in šivanju novih oblačil. Njene sanje so živeti, delati in uspeti v svetu mode kot oblikovalka. Risala in šivala za sorodnike Lili že v svojih začetkih ni del klasične zgodbe modne oblikovalke. Kot otrok ni le brskala po omari svoje mame in se oblačila v njena oblačila, kombinirala različne vzorce in materiale, saj je kmalu začela oblačila tudi risati in jih šivati za svoje sorodnike. »Prav v svet mode pa me je kasneje popeljala srednja šola v Mariboru. Tam sem se srečala s prvimi manekenkami in frizerji, seveda pa tudi z risanjem, s šivanjem in krojenjem,« opisuje svoje začetke Lili. DEJSTVA Ideje »Nikoli nisem bila brez idej za oblačila, zato ne razumem, zakaj nekateri ure in ure sedijo ob praznem listu in čakajo, kaj jim bo padlo na misel. Ob tem se zabavam in lahko bi risala cele dneve, pa mi še ne bi zmanjkalo idej. Iz blaga se da oblikovati ogromno stvari.« Umetniška duša ji narekuje, da riše in ustvarja, pri čemer koncepte za svoje kreacije črpa od skoraj vsepovsod: »Recimo iz narave, pohištva, arhitekture, družbenih dogodkov, pesmi, knjig, tudi iz karakterja neke osebe.« Ko neka stvar ah dogodek pritegne njeno pozornost, si lahko Lili zamisli kup kreacij, »takrat je najbolje, da začnem takoj risati, kasneje pa se odločim, če bi lahko ta oblačila tudi naredila, saj skice oblek dostikrat niso nosljive.« Unikatnost Njen stil oblikovanja ni omejen le na eno temo, saj rada oblikuje prav vse. »Zanimajo me vsi stili, še posebej za majhne, debelušne ali zelo visoke postave, saj tako delo postane bolj zanimivo in je tudi večji izziv. Ko oblikuješ za neko osebo, si jo moraš namreč najprej dobro ogledati, poiskati vse „napakice“, ki jih oseba ima, poslušati želje te osebe, narisati obleko ipd.; šele nato sledi izbira materiala, merjenje telesa in krojenje. To ponavadi vzame največ mojega časa.« pojasnjuje Lili, ki se zadnje mesece posveča tudi oblikovanju za otroke in moške, saj bo njena naslednja modna revija vključevala tudi slednje. Preden se odloči za izbor in nakup materiala, potrebnega za neko kreacijo, si še enkrat ogleda skico. Najraje dela iz narav- nih materialov, kot sta volna in bombaž, poslužuje se tudi svile. Izbor je predvsem odvisen od tega, komu je namenjena kreacija, pogojen pa je tudi z značilnostmi blaga, namenom uporabe in njegovim vzdrževanjem. »Ko določam material, moram biti zelo pozorna tudi na to, ali se bo kaj raztegnil, ali bo kreacijo nosil otrok ali odrasla oseba itd. To je kar zahteven del mojega hobija, saj včasih še v trgovinah z blagom ne vedo natančno, s kakšno vrsto blaga imajo opravka,« odkrito pove Lili. V pomlad in poletje z modro Že lani so ob koncu poletja na tednu mode v New Yorku predstavili modne smernice za letošnjo prihajajočo pomlad in poletje. Najbolj trenden odtenek naj bi bila bleščeče modra. Po podatkih inštituta Pangtone Co-lor pa bosta modri sledila siva, nebeško modra, golobje siva, pastelno zelena, rdečkasti odtenki kajenskega popra ali čilija ter rumena. »Od zime se bodo obdržali še pastelni toni. Moderna bodo netelirana oblačila in prosojni materiali. Ženska oblačila ne bodo tako punčkasta in vzorčasta kot prejšnje leto. Odvisno je tudi od tega, v kateri trgovini kupujemo oblačila,« pojasnjuje Lili. Lilijana Sorčan. Risala in ustvarjala bi lahko cele dneve. » Piše: Jasna Romih Nadobudna modn oblikovalka Pohod iz Svečine Na lepo sončno nedeljo, 12. januarja, so se nordijci skupaj s prijatelji iz Svečine udeležili pohoda Svečina-Ratsch an der VVeinstraBe, ki ga Svečinci prirejajo vsako leto. Dolžina tega pohoda meri 11 km. Začne se v Svečini na športnem igrišču, kjer se udeleženci najprej ogrejejo in spoznajo zaznamovane poti. Te so speljane mimo številnih zanimivih vinogradniških hramov in turističnih kmetij na slovenski strani pobočja. Pohodniki so hodili tudi po avstrijski strani, kjer so videli zanimi- ve, lepo urejene kleti z napisi lastnikov in vabili za obiske. Med potjo so se ustavili na kmečkem turizmu, kjer so se okrepčali s svojo malico iz nahrbtnika. Za čaj in kuhano vino sta poskrbela gospodar in gospodarica. Pot so nadaljevali po vinogradniški poti do kleti in domačije njihove vinske kraljice, ki jih je lepo sprejela. Zaključili so na turistični kmetiji Pliberšek z okusnim kosilom. Na končuje sledila skupinska in poslovilna slika ter pot proti domu. (V. A.) Skupinsko fotografiranje na Svečini. £.ldiuiuy, IVIdll, UUd...Jdbl Ilil Id JC ZdU" „ Čakalo nas je tudi izvrstno kosilo, ki smo ga poplaknili z njihovo bnh 55 litrov pijače Pivovarne p^novanju^oj^ne.0 SP'h 03 njenem P'jačo pled Radiem ROGLA. ‘ ° drZ313 Vesel trenutek, predaja do- LAŠKO! In ogled pivovarne seje lahko Izvedeli smo, kako poteka celotni proces, od semena do De| ek'Pe z nagrajenko leta pričel... steklenice. Laško. Nagrajenka Jasmina si je z ves- prostorih pivovarne eljem ogledala pivovarno od znotraj. i iui u jt_ v_f\i|~7U4 i 'ti l-/wi-/ i n v_/ i \ii i v l. i \uuiv_i i i i \uui_n |ui i|~n u v uu jl l.uui ij w [zabavo v letu 2013 in žreb med kuponi vseh lanskih'zabav je bil naklonjen Jasmini Onič* liz Zg. Brežnice.’ Prejela je toliko litrov pijače Pivovarne LAŠKO, kolikor kilogramov tehta.fl RADIO p Čeprav seje tehtnica ustavila le pri 46 kg, je dobila nekoliko več pijače/saj praznuje"' B, konec januarjaokrogli rcj.dan. Ekipa seje pred nekaj dnevi po nagrado z nagrajenko.' Hilli odpravila v LaškoTna ogled pivovarne in okusno kosilo/ www.raaroraglE.si Več fotografij na FB in TURISTIČNA __________, - Zdravje iz narave Peteršilj - vsestranski prijatelj z vrta Petroselinum crispum. Peteršilj je zelišče, za katerega so že stari Rimljani vedeli, da koristi našemu zdravju. Izboljša nam kri, pomaga pri prebavi in deluje protivnetno. » Piše: Bojana Jevšenak Peteršilj je dvoletna, do 1 m visoka rastlina, ki je v vrtovih nezahtevna za gojenje in ni občutljiva na zmrzal. Ker je dvoletnica, se ga pri spomladanskem okopavanju splača zaobiti, saj se bo lani posejani peteršilj ponovni obrastel. Uporabljamo lahko praktično vse njegove dele. Na voljo sta korenasti in listnati peteršilj. Gladkolistni peteršilj je bolj aromatičen in manj dekorativen kot kodrastolistni, korenasti pa močnejšega okusa. Zdravilni učinki peteršilja Če bi pojedli približno 25 g svežega peteršilja na dan, DEJSTVA ggvpg Nasvet Peteršiljeva semena gredo trikrat do pekla in nazaj, preden iz njih vzkalijo mladi peteršiljčki. Ker seme dolgo kali, lahko vmes posejemo redkvice ali solato, ki nam služijo kot kažipot pri okopavanju in pletju peteršilja. bi si na zelo preprost način zvišali vnos železa, kalcija in folne kisline ter zadostili dnevni potrebi po vitaminu C. Peteršilj je tradicionalni diuretik: ugodno vpliva na jetra, ledvice in mehur, jih čisti in odganja v telesu nakopičeno vodo. Razni pripravki iz peteršilja, npr. semena ali korenine, odganjajo vetrove, pomirjajo krče in preprečujejo vrenje v črevesju. Njegova zelo uporabna lastnost je, da pomaga odpraviti slab zadah v ustih, če žvečimo njegove sveže liste. Ker ima razkuže-valno in protimikrobno delovanje, ga je priporočljivo žvečiti namesto žvečilnega gumija. Uspešno se uporablja tudi v živinozdravstvu -zdrobljeni plodovi so namreč dobri proti glistam pri psih. Domača vegeta Peteršilj dobro raste vse do pozne jeseni. Če ga bomo tik pred prvim snegom pokrili s smrečjem, bomo lahko tudi pod snegom nabirali sveže liste, četudi bodo ti pomrznjeni. Za ozimnico lahko peteršilj tudi zamrznemo ali konzerviramo v soli, t. j. naredimo domačo vegeto. Za pripravo domače ve-gete potrebujemo različno zelenjavo: peteršilj (korenina in listi), korenje, por, čebulo, česen, zeleno (gomolj in listi), pastinak, sol in olivno olje. Zelenjavo očistimo in narežemo na drobne koščke oz. jo zmeljemo v multiprak- Domačo vegeto lahko uporabljamo za začimbo jedi skozi vse leto. tiku. Nasekljano zelenjavo posolimo (na 2 del kozarček približno 1 žlico soli) in pustimo stati 24 ur. Potem kozarčke napolnimo z osoljeno zelenjavo, prelijemo z olivnim oljem do vrha, zapremo in shranimo v temnem, hladnem prostoru. Gladkolistni peteršilj je bolj aromatičen, vendar manj dekorativen kot kodrastolistni peteršilj. Zdravje Poziv ženskam V Splošni bolnišnici Celje so se nedavno na že petem regijskem posvetu sestali ginekologi, medicinske sestre, citologi, presejalci, patologi in specialisti javnega zdravja, ki pozivajo ženske, naj se redno udeležujejo preventivnih pregledov v okviru programa Zora. Število novih primerov raka materničnega vratu seje na Celjskem znižalo za 55 odstotkov. TUDI REVMATOLOSKE BOLEZNI LAHKO LAJŠAMO Z ZELIŠČI Zelišča, ki delujejo protivnetno Primerljivo. Aktivne učinkovine v zeliščih so podobne sintetskim in imajo tudi primerljiv način delovanja. » Svetuje: Dragica Černigoj Kropf, mag. farm.. Celjske lekarne Vnetje je zaščitna reakcija telesa, ki je odgovor na poškodbo tkiva. Zunanji znaki vnetja so rdečina, oteklina, bolečina in vročina. Tudi revmatoidni artritis in osteoartroza sta vnetji in ju pogosto lajšamo tudi s pomočjo zelišč. Hudičev krempelj V sekundami koreniki hudičevega kremplja so iridoidi, ki zavirajo encim cikooksigenazo. Za dosego protivnetnega učinka jih je potrebno jemati vsaj štiri tedne. Maksimalni odmerek v krvi je po dveh DEJSTVA Mehanizem delovanja Sodobna medicina ne zanika pozitivnega delovanja rastlin na človeka, vendar dokler ni raziskan mehanizem delovanja, ne moremo zagotoviti varne sočasne uporabe z sintetskim! zdravili, ki jih dobimo brez in/ali na recept. Zagotovo je zdravilnih rastlin, ki delujejo protivnetno, še veliko, vendar do danes mnoge še niso bile deležne znanstvene pozornosti. urah, razpolovna doba pa je med 4-6 urami. Zdravila, ki vsebujejo harpagozide in jih zaužijemo preko ust, lahko dražijo prebavila, zato jih ne smejo uživati bolniki z aktivno razjedo želodca in/ali dvanajsternika, prav tako ne nosečnice in dojilje, ker niso bile izvedene študije o varnosti jemanja v tem obdobju. Salicilati Cvetoča zel koprive, skorja bele vrbe, jesena in listi topola vsebuje- jo salicilate, ki zavirajo cikooksigenazo in lipoksigenazo. Delujejo protibolečinsko in protivnetno. Salicilate ne smejo jemati otroci, nosečnice, dojilje, bolniki z razjedo želodca in/ali dvanajsternika, ter pacienti, ki jemljejo antikoagu-lante. Ingver, borago, črni ribez in dveletni svetlin Ingver se uporablja kot začimba in kot zdravilo proti slabosti, bmhanju, prehladu in vnetju. Vsebuje večkrat nenasičene maščobne kisline (alfalinolensko(ALA), gamalinolensko(GLA) in omegaS nenasičene maščobne kisline), ki delujejo protivnetno, ter gingerol, ki zavira bruhanje. V olju semen borage, črnega ribeza in dveletnega svetlina so GL A, ki zavirajo cikooksigenazo in s tem sintezo prostaglandinov. Maščobna olja Laneno olje, orehovo olje in konopljino olje so rastlinska olja, ki poleg omegaG nenasičenih maščobnih kislin, vsebujejo še AL A, GL A in omega3 nenasičene maščobne kisline. Ena žlička olja na dan uravnava nivo holesterolov, ena žlica olja na dan pa vnetje. NAMIG ^33 Domača lekarna Zelišča lahko uničujejo mikroorganizme, razkužujejo, pospešijo celjenje ran, blažijo bolečine. Mnoga med njimi delujejo protivnetno. Preverite, katera zelišča sodijo v vašo domačo lekarno, saj si lahko v primeru marsikaterih tegob pomagate tudi z zelišči. Med njimi je zagotovo ingver, ki lajša prehladna obolenja, zavira bolečine in vnetne procese v telesu ter slabost in bruhanje. POLOŽENO NA SRCE Uršula Salobir Gajšek, [D5X%33 »Ženske je potrebno ozavestiti, daje udeležba v programu Zora znak odgovornega ravnanja in skrbi za lastno zdravje.« Za ženske, ki se redno udeležujejo presejalnih pregledov, je namreč malo verjetno, da bodo zbolele za rakom materničnega vratu. Če pa se to vseeno zgodi, praviloma zbolijo za mikroinva- specialistka ginekologije in porodni- zivno ali omejeno obliko, kije v štva, Splošna bolnišnica Celje veliki meri dobro ozdravljiva. Učinkovit program regiji Celje je med najvišjimi v Sloveniji, Program Zora je učinkovit program v obdobiu 2010-2013 je bila že skoraj za zgodnje odkrivanja raka materničnega 75-odstotna. Število novih primerov raka vratu, katerega rezultati se v Slovenji ka- materničnega vratu se je od leta 2003, ko žejo v izrazitem znižanju novih primerov se je začel program Zora, do leta 2012 tega raka. Zgovorni so podatki. Triletna v regiji Celje znižalo za 55 odstotkov, v pregledanost žensk v programu Zora v Sloveniji v istem obdobju za 45 odstotkov. ■■■■ ■■BB IPfff j ■■Bal II E IbheJ r* ""n (34) Zdravje Preprost, uporaben in učinkovit________________ TRX. Vedno bolj priljubljen pripomoček se lahko uporablja na vsakem koraku, v stanovanju ali na vašem vrtu. Enostavnost in praktičnost sta dve njegovi glavni značilnosti. » Piše: Tjaša Mlakar, dipl. fiziot., spec. ortopedske medicine in manualne terapije za hrbtenico Ker lahko prilagajamo upor in položaj telesa, je vadba varna in primerna, ne glede na telesno pripravljenost ali starost posameznika. TRX so najprej uporabljali vojaki ameriške specialne enote. Kaj hitro se je zaradi odličnih značilnosti prenesel tudi med rekreativne uporabnike. Na našo odločitev o vrsti gibanja vpliva različnost potreb, zanimanj in možnosti. Najpogosteje stremimo k načelu: na preprost in Stabilizatorji trupa namreč dajejo oporo in zagotavljajo uravnotežen položaj med vadbo. Funkcionalno gledano so najpomembnejši del našega telesa, saj vzdržujejo vzravnano telesno držo, delujejo preventivno pred bolečinami v hrbtenici in so opora vsem drugim gibanjem, ki jih izvajamo z rokami in nogami ali s celim telesom. Uporabnost S TRX-om lahko vadite sa- učinkovit način v najkrajšem času do zastavljenih ciljev. Ko tem načelom dodamo še dostopnost, majhnost, prenosnost in uporabnost kjerkoli, se naša izbira močno zmanjša. Preprostost Pri vadbi s TRX trakovi ne potrebujemo veliko prostora in dragih naprav, saj vadbeno orodje predstavlja najlonska vrv z dvema ročajema, ki visi z višine okoli dveh metrov in na kateri med vadbo pravzaprav visimo. Takšen način vadbe prisili, da se aktivirajo stabilizatorji trupa, ki so aktivirani ves čas vadbe. DEJSTVA Varnost Vadba z lastno telesno težo je varna, saj pri njej izvajamo naravne gibe in s spremembo naklona in stabilizacije telesa povečujemo težavnost ter spoznavamo svoje zmožnosti. Kolikšen del telesne teže bomo uporabili pri določeni vaji, določamo sami, kar je ključnega pomena za funkcionalno vadbo. TRX deluje tudi kot odličen pripomoček pri razteznih vajah, ki so sestavni del vadbe in nujno potrebne za boljšo elastičnost in prožnost mišic. mostojno, v paru ali v skupini in pravzaprav kjerkoli. Lahko doma, v naravi ali tam, kjer že delate vadbo, saj potrebujete le sidrišče za njegovo vpelje ali pa ga naslonite kar preko podboja vrat. Zaradi majhnosti in zložljivosti ga lahko imate vedno s seboj in ga lahko vključite pri aktivnostih, kot so tek, kolesarjenje ... Z njim lahko trenirate vse mišične skupine, ki jih razdelimo v tri skupine, in sicer mišice rok, trupa in nog. Mišične skupine lahko med seboj menjujete ali pa v eni vadbi vadite samo eno skupino. Na tečaju izvajajo vaje za krepitev ravnotežja, udeleženci pa spoznavajo tudi nevarnosti za padec. Kako preprečiti padce v starosti?__________________ Tečaj. Zaradi padcev v starosti vsako leto umre več ljudi kot v prometnih nesrečah. » Povzel po zapisu mag. Irene Potočnik: Jure Godler Se vam je zgodilo, da ste v zadnjih desetih letih kdaj padli? Starejši kot smo, več je možnosti, da pademo. Največkrat se padci dogodijo v domačem okolju, v stanovanju, kjer se počutimo najbolj varne in ne posvečamo dovolj pozornosti hoji. Za člane Univerze za tretje življenjsko obdobje Ljudske univerze Šentjur sta tečaj, kako preprečiti padce, pripravili univ. dipl. soc. del. Vesna Padjan - delavka Centra za socialno delo Celje ter upokojena mag. Irena Potočnik. Trimesečni tečaj Tečaj traja dobre tri mesece, vodijo ga usposobljeni širitelji, ki so se usposabljali na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v Ljubljani. V Celju teče že četrti tečaj, ki ga poleg omenjenih predavateljic vodi še univ. dipl. soc. del. Romana Tominšek. Direktorica Centra za socialno delo Celje Olga Bezenšek Lalič podpira tovrstno preventivo, zato jim nudijo prostor za tečaj. Poteka v obliki pogovorov, osnovni namen tečaja je kakovostno življenje skozi ves življenjski cikel. Osnovno vodilo dela je, da so vsi učitelji in učenci. Prebivalci so preko tečaja poučeni, kako naj živijo, kako naj se vedejo, v kako opremljenih stanovanjih naj živijo, da bodo v njih vami. Vaje za krepitev Na tečaju izvajajo vaje za krepitev ravnotežja, spoznavajo nevarnosti v stanovanju ter jih z majhnimi posegi skušajo odpraviti ter pridobivajo nove navade, ki varujejo pred padci. V skupini pogovor poteka v zadovoljstvo vseh udeležencev, saj se izmenjujejo dobre izkušnje in pridobivajo nove dobre navade za kakovostno staranje. Udeleženci prejmejo knjižico, v kateri so opisana spoznanja o padcih v starosti in navodila, kaj lahko storite, da bo padcev čim manj. Opisane so tudi preproste telovadne vaje, s katerimi lahko bistveno utrdite ravnotežje. DEJSTVA mgepp Nevarni padci v starosti Organizem se stara v celoti, od kože, organov, živčevja in kosti. Refleksi se upočasnijo, pozornost se zoži, potrebno je več časa, da se misel izostri in ubesedi. Staranje se kaže tudi v spremenjenem gibanju in hoji. Koraki so krajši in počasnejši, drža nog širša, stopala se dvigajo manj visoko ali celo podrsavajo po tleh, trup in težišče se pomakneta naprej. Verjetnost padcev je manjša pri tistih, ki skrbijo za svoje gibalne sposobnosti, so družbeno aktivni in samostojni, primerno obuti in oblečeni. Kronika Preiskanih več kaznivih dejanj Šmarski policisti so v sodelovanju s šentjurskimi opravili hišno preiskavo in razkrili storilca okoli 20 kaznivih dejanj tatvin in velikih tatvin, ki so jih osumljenci izvršili v času od leta 2012 do konca leta 2013. Pri njih so osumljenci odtujevali različno kmetijsko mehanizacijo, živali (goveda v dveh primerih), kolesa z motorjem, različno gradbeno orodje, material... Policistom je uspelo po hišni preiskavi dodatno zaseči še vrsto odtujenih predmetov, ki bodo v nadaljnjem postopku na voljo oškodovancem. Našli storilca, ki je zakrivil okoli 20 kaznivih dejanj, (sito je simbolična) Okoli 100 EUR čaka pozabljivega dvigovalca na PP Šentjur. Pozabil gotovino na bankomatu Policijska uprava Celje po- se javi na Policijsko postajo živa občana, ki je v petek v reži Šentjur. Pozabljivi lastnik jo bankomata pri Banki Celje v lahko dobi nazaj z dokazilom Šentjurju pozabil gotovino, da o opravljeni bančni transakciji. MINI KR1MI Ostalo pri poskusu vloma Neznanec je skušal vlomiti v novogradnjo na Proseniškem, vendar mu to ni uspelo. Tankačll. V jutranjih urah je bila na počivališču Zima ob avtocesti Al tujemu državljanu iz tovornega avtomobila strnjena tatvina goriva v vrednosti 350 €. Ni ostalo pri poskusu vloma I. V Hrastju je neznanec ob vlomu preiskal vso hišo, odtujil pa je samo denar. Škode je za okoli 600 €. Zaseg rastlinskih delcev Policisti so mlajšemu fantu zasegli zavojček z zeleno rastlino specifičnega vonja. V primeru pozitivnega rezultata preliminarnega testa na prepovedano drogo mu bo izrečena globa... Tatvina kosilnic Neznanec je na Grobelnem odtujil 2 kosilnici BCS v vrednosti 2.000 €. Kršitvi prepovedi približevanja V času veljavnosti ukrepa prepovedi približevanja dvema kršiteljema je bilo ugotovljeno, da sta oba kršitelja kršila določbe sklepa sodišča, tako da sta oškodovanki nadlegovala po telekomunikacijskih sredstvih. S tem sta si ponovno prislužila globo. Zaseg vozila II. Zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja je bilo mlajšemu vozniku zaseženo kolo z motorjem, zaradi prekrška pa bo zoper njega podan tudi obdolžilni predlog. Prepoved približevanja II. V večernih urah j e do bivše partnerice prišel občan, jo pričel zmerjati ter z njo fizično obračunavati. Ker naj bi nasilje izvajal že dalj časa, mu je bila izrečena prepoved približevanja, sledi pa tudi kazenska ovadba. Šel k zdravniku, prišel na psihiatrijo V zdravniško ordinacijo je 21. 1. prišel občan, ki je tam znova razgrajal in razbijal. Prizorišče je zapustil pred prihodom policistov, ki so ga naslednji dan oglobili in pospremili v psihiatrično bolnišnico. Obenem so mu zasegli tudi moped. Zaseg lil. Policisti so 22. 1. občanu zasegli osebni avtomobil, ker ni posedoval ustrezne kategorije za svojo vožnjo. Ni ostalo pri poskusu vloma II. Med vlomom v stanovanje v Šentjurju so storilci odtujili motoristični kombinezon in denar ter ga oškodovali za okoli 1.100 €. Snežni špetirl. V okolici mesta je 24.1. v večernih urah kršitelj občana preganjal z lopato v rokah. Ker j e to v nasprotju s postavo, je bil oglobljen. Snežni špetir II. Med čiščenjem snega sta v okolici Ponikve se sprla soseda, kršitelj pa je kasiral globo. ZGODILO SEJE ... Smrklji zasegli petarde Mladoletnici iz okolice Šentjurja so policisti na Mestnem trgu na Silvestrovo okoli 22. ure zasegli petarde in podali obdolžilni predlog na okrajno sodišče. Mladoletniški ravs Na šolskem avtobusu je 3. 1. med vračanjem domov starejši učenec mlajšega med pretepom poškodoval. Tankač I. Neznani voznik sivega ford mondea, MB registrskega območja, ja 3.1. na Molovi črpalki natočil za 72 € nafte in odpeljal brez plačila. Pobeg Na parkirnem prostoru trgovine v Lokarjah je 6.1. prišlo do prometne nesreče, kjer je NN-voznik NN-vo-zila trčil v parkirano vozilo znamke Volksvvagen, tip Passat, in s kraja odpeljal. Tatvina lahkega priklopnika Istega dne je oškodovanec iz Tme-ga ugotovil, da mu je neznanec v letu 2014 odtujil lahek priklopnik znamke Amigo, vreden 600 €. Najprej je menil, da sije prikolico le kdo od sosedov sposodil, a seje izkazalo nasprotno. Ob moped Občan je prijavil tatvino mopeda znamke Tomos, tip APN6, ki je bil odtujen pred mesecem dni. Zaseg vozila I. Policisti so 8.1. zasegli vozilo vozniku, ki nima vozniškega dovoljenja, prav tako pa je vozil pod vplivom alkohola. Prejel je kazen 1.100 €, o usodi vozila pa bo odločalo sodišče. Šola ni gorela Gasilci in policisti so intervenirali na območju kmetijske šole, saj sta bila zaznana ogenj in dim na okoliških objektih. Na srečo je zagorelo le v dimniku. Prepoved približevanja I. Tokrat so se dejanja, ki sovpadajo z elementi nasilja v družini, zgodila zelo mladi družini, kjer je bilo kršitelju treba izreči prepoved približevanja. Drzni tatovi I. V Šentjurju so se pojavile osebe, ki na drzen način okradejo oškodovanca. Tako so npr. do občana, ki je odhajal od bankomata, pristopili trije neznanci, ki so ga prosili, da jim pokaže pot do znanega objekta. Pri tem ga je eden, kot nehote, malo odrinil. Oškodovancu v tem trenutku še ni bilo jasno, da v žepu nima več denarnice... Babji špetir V okolici mesta je v prišlo do prepira, vpitja in kričanja med taščo in snaho. Policisti so zadevo pomirili z globo. Drzni tatovi II. Na širšem območju občine krožijo osebe, ki ob prihodu do hiše prinašajo pozdrave od osebe, ki bi naj jo stanovalci poznali. Pri tem na vsak način želijo vstopiti v hišo. Kaj sledi naprej, ne potrebuje posebne razlage... Mali oglasi ŠENTJURSKE0Ht novice (D 03 620 02 52 urednistvo@sentjurskenovice.si no in z vsemi priključki. Ugodno. Telefon 041 754 432. V Celju prodam več stanovanj, lahko vam tudi pomagam pridobiti stanovanjski kredit. Telefon 041 537 002. Prodam dvosobno stanovanje z balkonom, 51 m2, na Nušičevi ulici v Celju, v manjšem bloku. Cena: 52.000 EUR. Telefon 031 373 629. Prodam nov in opremljen enosobni apartma, 30 m2 + 8 m2 balkona, na otoku Pag (kraj Mandre), od morja oddaljen 120 m, klima, eno parkirno mesto. Cena: 52.500 EUR. Telefon 041 505 838. NEPREMIČNINE MOJ DOM. Prodamo, kupimo ali najamemo več stanovanj, hiš, parcel, gozdov na območju celotne Štajerske. Vsi ogledi kupcev so brezplačni, brez provizije za kupce. Nepremičnine Moj dom, d.o.o., Liptovska ul. 17, Slovenske Konjice, www.nepremicnine-moj -dom.si, 040 209960. Travnike ali njive najamem. Plačilo do 600 EUR za hektar. Telefon 041258 873. Urejeno gradbeno parcelo na Stranicah, velikosti 650 m2, prodam. Cena 22.000 EUR. Telefon 041 790477. 2,5-sobno stanovanje v Zrečah, blizu term, visoko pritličje, zastekljen balkon, prodam. Telefon 031613 319. Enosobno opremljeno stanovanje v Oplotnici oddam v najem. Telefon 041 212 292. Kmetijsko zemljišče v Draži vasi prodam. Telefon 041 593 391. Poslovni prostor v centru Zreč ugodno oddam v najem. Telefon 040 725 841. 3-sobno stanovanje ob Termah v Zrečah, 73 m2, v pritličju, adaptirano 2010, klimatizirano z opremo ali brez, prodam. Telefon 041801 753. 2-sobno stanovanje v Zrečah oddam v najem. Telefon 041 748 905. Samostojno hišo v Škalcah v Slovenskih Konjicah, zgrajeno leta 1985, P + N, tloris 121 m2, parcela v velikosti 1029 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 068 196 255. Kmetijsko površino (travnik - njivo) najamem, prodam pa samonakladalno prikolico 16 ali 20 m3. Telefon 041 764 055. Opremljeno trisobno stanovanje zraven term v Zrečah, velikosti 73,57 m2, zgrajeno leta 1982, 4/5 nadstropje, adaptirano, prodam ali oddam v najem oziroma odkup 50 % polog, 50 % na obroke. Telefon 031 615 909. Poslovno stavbo - novogradnjo 2011 najem. Spodnji prostor primeren za kakršnokoli dejavnost. Cena 210.000 EUR z možnostjo kredita oz. plačila na obroke. Telefon 031 615 909. Opremljeno stanovanje v Zrečah oddam. Telefon 041 720 024. Na lepi lokaciji v Celju na Lavi prodam hišo, 28 m2, parcela velikosti 630 m2. Telefon 051 370 154. Opremljeno samsko sobo s kuhinjo, sanitarijami in lastnim vhodom oddam. Telefon 041 666 201. Novo opremljeno stanovanje v Ločah, velikosti 50 m2, oddam. Telefon 040 696 867. Kmetijsko zemljišče do 1000 m2, v okolici Loč ali Zbelovega, kupim. Telefon 040 742 972. V Slovenskih Konjicah oddam v najem delno opremljeno dvoinpolsobno stanovanje. Telefon 041636 618. V Slovenskih Konjicah ugodno oddam opremljeno 2-sobno stanovanje v zasebni hiši, vseljivo s 1/3 2014. Informacije 031616 960 v večernih urah. Manjšo kmetijo v okolici Loč - Slovenskih Konjic oddam v najem. Hiša je primerna za družino ali delavce. Telefon 041227031. V Slovenskih Konjicah oddam 1-sobno stanovanje. Telefon 040 531420. Prodam kmetijsko zemljišče 4.180 m2, Prihova, k.o. 764 Zgornje Grušovje. Telefon 041 613 012. V Rog. Slatini oddam 1-sobno stanovanje z lastnim vhodom. Telefon 030 510 441. V Rog. Slatini, v Žiberniku prodam 1-sobno stanovanje, 1. nadstropje, 46 m2, obnovljeno, opremljeno, urejena zemljiška knjiga. Cena 45. 000 EUR. Telefon 041329 335. V Rog. Slatini v zasebni hiši oddam opremljena stanovanja (garsonjero, 1-sobno in 3-sobno). Telefon 031 407 915. V okolico Rog. Slatine oddam delavnico, 100 m2. Telefon 041 736 062. V središču Rog. Slatine oddam stanovanjsko hišo. Telefon 041903 562. V Rog. Slatini, v manjši večstanovanjski stavbi, oddam 1-sobno stanovanje z opremljeno kuhinjo. Vseljivo takoj. Telefon 041330 582. V Rog. Slatini in okolici najamem travnike in njive. Telefon 040 207 933. V Rog. Slatini, v Žiberniku, v večstanovanjski hiši oddam stanovanje, 50 m2, lasten vhod, opremljeno, kurjava na trdo Kupim osebno vozilo do 6.000 EUR. Telefon 041502 571. Fiat punto, 1.2, letnik 2002,3 vrata, klima, 123.000 km + 2 x gume, prodam. Cena 900 EUR. Telefon 031 514 677. Avto frontera 2,4, letnik 1992, 4 x 4, vreden ogleda, prodam. Telefon 031 362 084. Škodo favorit, letnik 1994, v voznem stanju, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 041 520 622. Kupim osebno vozilo od letnika 2000 naprej, lahko poškodovano, v okvari ali slabše ohranjeno. Telefon 070 833 767. Stroji, naprave Obračalnik tajfun ter dve cisterni, 1000 litrski, plastični, ugodno prodam. Telefon 040 721 332 ali 03 5763 237. Cepilec na sveder za cepljenje drv prodam ali menjam za živino. Telefon 041 206 281. Skoraj novo kiper prikolico, nosilnosti 2 toni, primemo za manjši traktor, prodam. Cena 1300 EUR. Prav tako prodam kosilnico BCS. Telefon 031 803 806. Zaposlim frizerko s 5 ali več let delovnih izkušenj v Kozini na Primorskem. Informacije: 070 209 003. Frizerstvo Tilen, Robert Višnjevec s.p., Obrtniška 1,6240 Kozina. Negovanje strank v klicnem centru ž/m: Ad Vita, d.o.o., Slovenske Konjice, uveljavljeno podjetje na področju spalnih programov in life-style rešitev v svoje vrste vabi motivirane posameznike, ki jim komunikacijske sposobnosti predstavljajo izziv. Delo poteka v prijaznem in timskem okolju, s prilagodljivim urnikom in stimulativnim plačilom: fiksno plačilo + nagrajevanje uspešnega dela + plačan prevoz; redna izobraževanja so na voljo brezplačno. Vse, ki menite, da se lahko dokažete, vabimo, da se nam pridružite. Pokličite na 03 757 14 41 (Vesna Ra-sperger) ali pošljite svoj življenjepis na vesna.rasperger@vitapur.com, predmet: Negovanje strank. Iščem delo (poučevanje nemščine, priprave za delo v Avstriji). Telefon 041 385105. Storitve Znižajte nepremičninski davek! Osebna služnost, prenos lastninske pravice. Brezplačno pravno svetovanje. Cius, d.o.o., Pravno svetovanje in storitve, Do-bojska ul. 22a, 3000 Celje. Informacije: 041 7846 42. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon: 031 461 798, 070 270 438, 041 582 119, 5471244, 5472 070. Prašiče, težke od 80 do 150 kg, prodam. Telefon 041848 584. Prašiče, težke od 30 do 100 kg, ter odstavljene svinje prodam. Telefon 041 423 571. Prašiče, težke od 30 do 250 kg, ter odstavljene rejene svinje, primerne za suhomesnate izdelke, prodam. Prašiči so hranjeni z domačo hrano, primerni za zakol ali nadaljnjo rejo. Kupcu jih brezplačno dostavim. Telefon 041542 325 ali 02 793 66 61. Prašiče, primerne za nadaljnjo rejo, težke cca 30 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 610 915. Prašiča domače reje, težkega cca 180 kg, mesnate pasme, prodam po 1,80 EUR za kg žive teže. Telefon 070 702 774. Dve telici, težki 600 kg, in dva bikca si-mentalca, težka 450 kg, prodam. Telefon 031 538 994. Prašiče, težke od 100 do 170 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Možna dostava. Telefon 041 561893. Prašiče mesnate pasme, težke od 28 do 140 kg, prodam. Po dogovoru jih očistim. Telefon 041978 309, okolica Ptuja. Prašiče, težke od 40 do 130 kg, prodam. Telefon 041656 407, okolica Slovenskih Konjic. Svinje, težke od 100 do 150 kg, mesni tip, prodam. Telefon 051205 432. Brejo telico in dve telici, stari 6 mesecev, prodam. Telefon 03 5760 982 ali 041 824 396. Hišne zajčke, gole morske prašičke, morske prašičke in hrčke prodam. Telefon 041 813 807. Kupim krave in telice za zakol ter bikce in teličke od 120 do 200 kg. Plačilo takoj. Telefon 031 743 351. Ugodno prodam žrebička, starega 8 mesecev, cena 380 EUR. Telefon 041 546157. Prodam prašiča, težkega 250 kg, cena 1,70 EUR/kg. Telefon 031443 569. Prodam prašiče od 30 do 50 kg. Telefon 031 244 246. Kupim kravo ali telico, simentalko. Telefon 041824 858. Prodamo prašiče, težke od 30 do 200 kg. Hranjeni z domačo hrano, možna dostava in rezervacija kolin. Telefon 031 311476. Odkupujem vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 ŠENTJURSKE FEBRUAR, 2014. /4^ urednistvo@sentjurskenovice.si (D 03 620 02 52 urednistvo@sentjurskenovice.si Moj mojster 673 009. EUR. Telefon 040 720 275. Kupim vse vrste telic in krav za zakol. Plačilo takoj. Telefon 041269 989. Stiki Upokojen moški išče žensko za skupno življenje. Poštenje je na prvem mestu. Samota ubija. Telefon 03 58 24 611 in 030 252 407. 42-letni preprost, iskren, delaven fant, nekadilec, nealkoholik z manjšo kmetijo, želi po tej poti spoznati iskreno in preprosto dekle, ki si želi ustvariti družino. Telefon 041273 982. 49-letni upokojenec, upokojen zaradi oči, išče prijateljico, ki bi živela z njim izven mestnega vrveža. Telefon 041 708 419. Ženitna posredovalnica Zaupanje za vse, ki si želite trajnih razmerij. Brezplačno za mlajše ženske, ugodno za ostale. Info: 031836 378,03 572 6319. Ženitna posredovalnica Zaupanje, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85,3312 Prebold. Razno Prodam zelo lepo ohranjen prostostoječi štedilnik Gorenje, 4 x elektrika, širine 50 cm, v brezhibnem stanju, malo rabljen. Cena: 100 €. Telefon 041 70 89 89. Seno v refuzi prodam. Telefon 031 883 443. Silažne bale prodam. Telefon 031 878 626. Kotel za žganjekuho, 80-litrski, prodam. Zamrzovalno omaro, novo, Gorenje, in indukcijski štedilnik Gorenje, novi, prodam. Telefon 031557 311. Drva, metrska, z dostavo, ter traktorske verige, nove, 14,9/28 col, in kiper svečo 15 ton, 5 stopenjsko, in konjski zapravljivček prodam. Telefon 041993 464, Milan. Otroška oblačila za fantka od 3 mesecev do 2,5 leta prodam po simbolični ceni. Telefon 031329 782. Prodam vložke Tena lady, primerni ob težavah z inkontineco. Telefon 041 70 89 89. Suha jelševa drva prodam. Cena za klaftro 120 EUR. Telefon 040 493 858. Suha bukova drva, rezana na 33 cm, na paletah, pokrita, prodam. Telefon 031 323 423. Krmni krompir prodam. Telefon 041 813 807. Sintisajzer Kawai KI in Yamaha DX7, gramofon, sesalec, usnjen motoristični ženski komplet, peč na trdo gorivo š. 40 cm, vgradni štedilnik 4xel. S pečico, zvočniki, računalnik in klavirsko harmoniko Hohner, prodam. Telefon 051424 303. Prodam malo rabljeno kuhinjo s pomivalnim koritom in pipo. Kuhinja je ohranjena in jo prodajamo zaradi selitve za 200 €. Telefon 041 70 89 89. Stare fotografije in razglednice Slovenskih Konjic in okolice kupim. Telefon 041 797 350. Bukova drva (suha, razrezana ter razsekana na 25, 33 ali 50 cm na paleti 1,8 m), ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Hlodovino smreke - jelke na panju ali na kamionski cesti kupim. Možnost plačila takoj. Telefon 041951390. Bukova drva prodam. Telefon 041 504 987. Belo mešano in rdeče vino - modra frankinja, prodam. Telefon 041 646 445 ali 03 5764113. Les od stare hiše, tramove in domač jabolčni kis prodam. Telefon 031 453 411, popoldan. Silažne bale prodam. Telefon 041 326 554. Bukova drva v okolici Slovenskih Konjic prodam. Cena za klaftro z dostavo je 200 Prodam traktorsko škropilnico, staro 4 leta, seno v kockah in ječmenovo slamo. Telefon 070 212 150. Prodam 30 silažnih bal. Telefon 031 345 707. V Rog. Slatini prodam pohištvo (postelja z žimnico 200x180, nočni omarici, okrogla miza s štirimi stoli, bife), cena 650 EUR. Prodam nov hladilnik, višine 88 cm, cena 98 EUR. Telefon 041 847408. Prodam seno v kockah, cena 2,80 EUR. Telefon 031244 246. Po simbolični ceni prodam 3 omare starejšega tipa, flodrane in novejšo kredenco, spodnji del. Telefon 03 58 24 611 in 030 252 407. Prodam vinsko žganje, luščene orehe in 4 velike bale otaviča. Telefon 030 345 505,030 326 382. Prodam kuhinjo, zgornji in spodnji del, dolžna 2,20 m, s pomivalnim koritom in kuhalno ploščo. Prodam tudi 120 1 hladilnik s 601 skrinjo ter podarim tridelno omaro. Telefon 031 690 093. Zbiram stare avtomobilske radije in gramofonske plošče. Telefon 041 524 950. Ugodno prodam luščeno koruzo, pšenico, ajdo, tritikalo in zdrobljenec (Šrot). Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 027 930 581. »MODI« Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent, s. p., Pongrac 3,3302 Griže, Tel.: 03 57180 80 GSM: 041 736 160 ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15,3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabra vij e 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žago-vine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86,3000 Celje, telefon: 059 22 66 00,05188 66 00. BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial.si, SIMATERIAL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513 800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. 0.0. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1,3000 Celje. Kontakt: 041667 130, www.intertik.si. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Dobrotinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6,3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, do-brotinsek.milan@gmail.com http://dom-prenova.si/ VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komamikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236 156, dapis@ siol.net. OD NAČRTA DO NADSTREŠKA Izdelava in montaža enokapnih nadstreškov iz kakovostnih lesenih lepljencev. Kritina po izbiri naročnika. Ogled in svetovanje brezplačno. NUMENO d. o. o., Goriška 11,3230 Šentjur; tel.: 070 577 428, igor@numeno.si. DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@peles-delo.com, tel.: 03 620 24 67. VGRADNJA in POPRAVILO OKEN, VRAT in SENČIL: - servis, popravilo in zatesnitev ter montaža oken, vrat in senčil, - izdelava rolet in komamikov, - popravila notranjega pohištva. DAPIS - David Pisanec s. p., Bezovje 14 a, 3230 Šentjur; kontakt: 040 236156, dapis@ siol.net. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Modi, Branko Korent s. p., Pongrac 3, Griže Tel.: 041 736 160,03 571 80 80. KREDIT NA KLIC KREDIT NA KLIC DO 200,00 EUR!!! Že z enim telefonskim klicem do kratkoročnega kredita. Za vse zaposlene in upokojence. Odplačevanje preko položnic. Eurofin skupina d. o. o., Pot na Rakovo jelšo 131, Ljubljana; Kontakt: 01 777 66 66, 070 666 666; www.kreditoaklic.si Po dolgem času spodobnejša igra Lestvica: 1. Helios 11 (zmag) / 2 (poraza), 2. -3. Rogaška in Hopsi 10/3,4. -5. Portorož in Grosuplje 7/6, 6. -7. Slovan in Zlatorog 5/8,8. Maribor 4/9,9. -10 Tajfun in Elektra 3/10. KKTajfun. Po uvodni letošnji zmagi v Mariboru so šentjurski košarkarji še veliko nihali, sedaj pa so obeti veliko boljši. » Piše: Bogdan Rahten » Foto: Jure Godler Četrti tosezonski trener pri šentjurskem košarkarskem prvoligašu, Edi Dže-lalija, je debitiral z zmago, a seje že na pokalnih tekmah s škofjeloškim drugoliga-šem, ki je tajfunovce nadigral, in Kodeljevčani zdelo, da se ekipa še vedno sooča s hudo psihološko krizo. Vtis seje na zadnjih srečanjih bistveno popravil. Na Polzeli je zaigral tudi Marko Vranjkovič (204 cm, 24 let), ki je pred poškodbo kolena veljal za enega bolj talentiranih igralcev v državi in sodeloval tudi v reprezentanci mlajših članov. Od srbskega dua Ve-ličkovič - Tomaševič prvi svoje predstave stopnjuje, medtem ko zaenkrat učinek drugega pada. Pregled tekem 4. 1.: Maribor NKBM : Tajfun 59 : 66 (14:18, 19:20,9:15,17:13); Pelc 18, Držič 15, Zimic 10 ... Gostje so povprečnim Podrav-cem najbolj ušli na začetku zadnje četrtine (42:55), vendar so jim tudi dovolili, da se dve minuti pred koncem približajo (59:62). Na srečo so Šentjurčani na koncu vknjižili drugo zmago z Mariborčani. 11. 1.: Tajfun : Slovan 67:79 (19:20, 20:18, 17:20, 11:21); Zimic 13, Veličko-vič 11, Primorac in Tomaševič 10 ... Gostje so nastopili brez prvega strelca Domna Bratoža, a so ga uspešno nadomestili z Janom Močnikom, ki premore evroli- gaške izkušnje. Slednji je v začetku zadnje četrtine zaporedoma zadel tri trojke in tudi sicer vnašal zmedo med domače igralce, ki so bili na igrišču povsem nemočni. 18. 1.: Hopsi : Tajfun 84:82 (18:23, 23:15, 23:19, 20:25); Držič in Zadnik 19, Zimic 15 ... Gostje so tekmo obetavno odprli, Savinjčani pa so imeli več od igre v drugi, tretji in delu zadnje četrtine. Še v 37. minuti so Polzeljani imeli naskok 11 točk, a so Šentjurčani v dveh minutah prišli na 77:75. V končnici so domačini ohranili zbranost, mnogi pa so po tekmi ocenjevali, da bi to tekmo gostje morali dobiti, a v odločilnih trenutkih najnevarnejši igralci gostiteljev niso imeli ustreznega varuha. 25. 1.: Tajfun : Zlatorog 93:80 (22:14, 26:24, 24:20, 21:22); Veličkovič 25 (11 ON nad), Zadnik 21, Držič 16, Pelc 13 ... Pivovarji so povedli samo na začetku tekme, potem pa so Šentjurčani, ki so končno pokazali igro, ki jo gledalci pričakujejo, vseskozi imeli niti igre v svoji domeni. Uspešno so odbili vse poskuse gostov, da se približajo, in psihološko zdržali do konca, kar je lep obet, da sezona ne bo povsem sfižena. To je bila prva domača zmaga po dobrih treh mesecih! TVO KSepS Razpored: 1.2. (19.00): Helios : Tajfun 15.2. (19.30): Tajfun : Portorož C?C\ nm- nrnci inlio ■ Taifi in Po tekmi z Laškim smo lahko ponovno čestitali našim fantom ob zmagi. Šport/Oglas Sezona rekordna AK Šentjur. S tekmovanjem najmlajših in z občnim zborom zaključili leto 2013 » Povzel: Jure Godler Na 4. novoletnem atletskem mitingu atletske šole AK Šentjur se je na zadnjo soboto v lem 2013, kljub prazničnim dnem, zbralo 48 mladih članov Atletskega kluba Šentjur. Spremljali so jih starši in ostali bližnji. V telovadnici šentjurskih olimpijcev seje zbralo preko 130 praznično razpoloženih navdušencev športa. Mladi atieti so se pomerili v treh prilagojenih disciplinah mnogoboja (4 x 12 m, troskok z mesta, suvanje težke žoge) v kategorijah od 8 do 16 let. Zmagovalci so postali Nika Gajanič (U16), Ana Hostnik (U14), Maja Planko in Blaž Pavlič (oba U12), Nace Jezovšek in Eneja Vehovec mlicps Državno prvenstvo in 20-letnica Člani in članice AK Šentjur bodo 15. marca organizirali državno prvenstvo Slovenije v krosu za vse kategorije od U12 do članske. Pričakujejo udeležbo okoli 300 najboljših slovenskih atletov iz vse Slovenije. S to izvedbo, za katero že potekajo intenzivne priprave, želijo na deloven način obeležiti svoje dvajsetletno delovanje. To . bo hkrati tudi prvo atletsko državno prvenstvo v občini Šentjur. Okrogli jubilej si želijo potrditi tudi s svečano akademijo in kulturnim programom na dan ustanovitve, ki je bil 23. oktobra 1994 in izidom Almanaha šentjurske atletike 1994-2014. Pondelak (U10) ter Aljaž Žlof in Sara Trebovc (U8), ki so prejeli zaslužene diplome. Te je podelila v zadnjem letu najboljša šentjurska atletinja Mojca Centrih, skupaj z mladimi atleti pa se je slikal še lani četrti na svetovnem prvenstvu med atleti invalidi Henrik Plank. Za prijetno druženje so poskrbeli klub s picami ob podpori picerije Osmica, ki je poskrbela za pijačo, in starši, ki so obogatili srečanje s sladkimi dobrotami. Občni zbor Člani društva so se nato zbrali še na 3. rednem občnem zboru AK Šentjur, kjer so ocenili delo v letu 2013 in izoblikovali plan za leto 2014. Nekaj povzetkov sezone, ki so jo ocenili kot zelo uspešno in tudi rekordno: udeležili so se 18 državnih ali pokalnih prvenstev Slovenije, 4 mednarodnih tekmovanj in 15 atletskih mitingov in tekmovanj. Dosegli so 47 uvrstitev med prvih 10 na državnih in pokalnih prvenstvih Slovenije ter osvojili kar 16 medalj na državnih ali pokalnih prvenstvih Slovenije, kar je največ v dosedanji 19-letni zgodovini kluba. Izpostavili so tudi zadovoljstvo, da so bili trije atleti v državni reprezentanci Slovenije, da imajo dva kategorizirana športnika, da je en atiet razglašen za 3. naj atleta Slovenije v letu 2013, še posebej pa z aplavzom nagradili prisotna Henrika Planka in Mojco Centrih za dosežke v letu 2013 in uvrstitev na svetovno in evropsko prvenstvo. Atletska šola Atletsko šolo in treningov atie-tike se je v letu 2013 s plačano članarino udeleževalo preko 140 atietov (136 do 19. leta). Ponašajo se z dejstvom, da se ukvarjajo s tekmovalnim športom in ne pobirajo vadnine za vadbo. Z atleti je delalo 7 vaditeljev oziroma trenerjev atie-tike, organizirali so mednarodni adetski miting, Kozjansko otroško atietsko ligo, novoletni atletski miting in dve prvenstvi OŠ. Imajo svoj izobražen atletski zbor z 39 atletskimi sodniki, ki se jim je ob koncu leta pridružilo še devet novih in tako sodniški zbor sedaj šteje 48 atietskih sodnikov. V okviru AK prvič organizirano deluje tudi skupina za rekreativno vadbo. Financiranje AK temelji na sredstvih razpisa Občine Šentjur, prispevku staršev in v večini volonterskem delu. Državno prvenstvo Pri planu dela za leto 2014 so opredelili naslednje usmeritve: delo z mladimi do 19. leta, kjer je trenutno 156 vadečih, ki redno vadijo v 10 vadbenih skupinah, intenzivna vadba na večdnevnih pripravah za najboljše in atletski tabor za mlade, sodelovanje na tekmovanjih ter organizacija atletskih tekmovanj in sodelovanje v tretji Kozjanski adetski ligi. Izpostavili so tudi nujno potrebno orodjarnico za atietske rekvizite, utežamico za vadbo in posodobitev atletske infrastrukture, ki bi omogočala tudi izvedbo uradnih atletskih državnih in pokalnih prvenstev Slovenije na stezi. Ob koncu občnega zbora se je predsednik kluba zahvalil številnim pripadnikom kluba, ki pomagajo na različne načine pri delu in razvoju kraljice športa v tem delu Kozjanskega. Druženje pa so nadaljevali tudi po končanem uradnem delu. Nordijci aktivni Člani Društva nordijske hoje Šentjur so se zbrali že na drugem novoletnem pohodu. Zbirno mesto je bilo v športnem parku v Šentjurju. Začeli so z novoletnimi voščili in si zaželeli zdravja in sreče v novem letu 2014, saj iskrenih ter dobrih želja ni nikoli preveč. Podali so se na pot po stadionu z željo, da porabijo čim več kalorij. Po prehojeni poti je bilo možno vse porabljene kalorije nadomestiti z domačimi dobrotami, s toplim čajem in kuhanim vinom. Predsednik društva Zoran Leskovšek je poskrbel za simbolične nagrade za vse udeležence. Vsem je bilo v veliko zadoščenje, da so se kljub neprespani noči prišli sprehodit in s tem naredili prvi korak za dobro psihofizično kondicijo v novem letu. (V. A.) Novoletni pohod po šentjurskem stadionu postaja tradicionalen. Duhovna misel Cas med letorii > Vinko Čonč, župnik v Šentjurju mmmKmmmKmt Ljudje smo navajeni praznovanj. Praznovanja so bila in so del vsake kulture in vere. Kristjani imamo sestavljen koledar ob dveh temeljnih praznikih, ob božiču in veliki noči. Na božič se pripravljamo z adventom, sam božični praznik pa obhajamo do nedelje Jezusovega krsta, kije nedelja po prazniku Gospodovega razglaše-nja. Na veliko noč se pripravljamo s postnim časom, veliko noč pa obhajamo do binkošti, do nedelje 50. dan po veliki noči. Ves vmesni čas med nedeljo Jezusovega krsta in pepelnico ter med binkoštmi in prvo adventno nedeljo je čas med letom. Tako je vseh tednov, nedelj med letom seveda več, kot je prazničnih dni. Prva nedelja med letom je nedelja Jezusovega krsta, zadnja nedelja pa je nedelja Kristusa, kralja vesoljstva. Tako je vseh nedelj med letom 34. Razen prvo in zadnjo nedeljo duhovnik pri sv. maši nosi zeleno mašno oblačilo. Preurejen koledar Dmgi vatikanski koncil je preuredil koledar. Preuredil in bolj smiselno je uredil prav praznovanje nedelj med letom in praznovanje godov svetnikov. V času pred koncilom so šteli nedelje po razglašenju in nato pred pepelnico tri predpostne nedelje. Po binko-štih so bile nedelje po binkoštih. Stara mašna knjiga. Če bi vzeli v roke staro mašno knjigo, ki je bila seveda latinska, bi opazili, da ni nič bolj obširna, kot je današnja. V njej je bilo vse, kar se je rabilo za sv. mašo. Ni bilo posebne knjige branja beril. Določeno in zapisano je bilo branje samo za nedelje in praznike. Med tednom se je pri sv. maši brala Božja beseda od nedelje. Koncil je določil veliko večjo izbiro božje besede. Tako se ob nedeljah prebira evangeljski odlomek v času med letom: v letu A iz Evangelija po Mateju, v letu B iz Evangelija po Marku in v letu C iz Evangelija po Luku. V prazničnih dneh, v adventu in postu se prebirajo odlomki iz Evangelija po Janezu. Ob delavnikih med letom imamo za vsakodnevno branje božje besede določeno nadaljevanje branja »lectio continua« določenih svetopisemskih knjig, in sicer imamo dve možnosti. V parnem letu beremo izbor leta II, v neparnem letu pa izbor leta I. Tako je poskrbljeno, da se pri bogoslužju prebira različna Božja beseda in nam je dana vsak dan različna Božja beseda za premišljevanje. Spremenjeni godovi Prav tako je koncil preuredil praznovanje godov svetnikov. Mnogi večkrat vprašate, zakaj so na različnih koledarjih različno napisani godovi. Mnogi tiskarji še niso uskladili koledarja Cerkve - tako kot dejansko je - od leta 1969 dalje. Manjša reforma je bila še leta 2000. V čem je bistvo reforme? Od prvih časov Cerkve smo praznovali godove svetni- kov na njihov smrti dan, ki je za svetnike »rojstni dan za nebesa«. Ker se v vseh obdobjih niso tega držali in ker so se določeni zapisi o smrti svetnikov izgubili in se ni več prav vedelo kdaj je kdo umrl, so nastavili pač na nek datum, da bodo lažje praznovali. Koncil pa je iskal resnične datume smrti. Če jih je našel, je prestavil god. Iskalo seje tudi v koledarjih vzhodnih Cerkva, tako Pravoslavne cerkve kot raznih drugih manjših Cerkva. Poleg tega je koncil prestavil godove apostolov in pomembnejših svetnikov iz postnega in adventnega časa. Vsak narod lahko in še lahko po svoje uredi koledar godov. Mi smo »ubranili« le god sv. Matije na 24. februarja, ki je sicer prestavljen na 16. maj. Žal nismo obdržali godu sv. Gregorja - 12. marca in je prestavljen na 3. september. V Sloveniji je v koledar vstavljen praznik bi. A. M. Slomška, na njegov smrtni dan, to je 24. septembra. Poglejte doma na koledarjih, če je vpisan ... Prav tako je za godove svetnikov izbrana posebna Božja beseda, da je sv. bogoslužje bolj usklajeno in da je večja izbira premišljevanja Božje besede. V času med letom kristjani poglabljamo svojo vero. Središče krščanskega obhajanja vere je nedelja, prvi dan tedna, mala velika noč. Zato smo nedeljo za nedeljo vabljeni k sv. maši, kjer nas ne glede na čas leta čaka Kristus naš Odrešenik. Z nedeljsko sv. mašo kristjan vstopa v življenje med tednom. V SPOMIN Vsi bomo enkrat zaspali, V mim počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. Takrat zvonovi zvonite. (A. M. Slomšek) V SPOMIN 10. januarja 2003 nas je mnogo prezgodaj zapustil JAGER FRIDERIK -FRIC iz Šentjurja Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Žena Marjana in sin Benjamin z družino Prosti čas @ Ne vem, kako bo Naj vas naslov ne zavede, tekst je popolnoma pozitivno naravnan, pa s tem ne mislim politično, je čisto tak lep, ljudski, za vse nas, za novo upanje. Letos bo bolje oz. je že bolje, vse je v pozitivnem območju, no, finance še niso, a vsaj temperature so. Ker ne vem, kako bi urednik cenzuriral tale stavek, sem ga že sam opremil z * na določenih mestih. »J*** ga, pač smo trenutno v k****!« Ta stavek nosi dvojno sporočilo, namreč z njim povemo, da se zavedamo, kako je, a se s tem ne obremenjujemo in živimo dalje. Kitajska kuri premog, nam težijo, naj ločujemo odpadke. V banke mečemo milijarde, nekateri pa komaj zberejo skupaj kovance, da kupijo hrano in oblačila. Na črno se gradijo vile, obdavčujejo se pasje ute in kumiki. Tako pač je, že zdavnaj sem se prenehal sekirati in vsem vam svetujem isto. Predstavljajte si, da ste v cirkusu in da vse skupaj opazujete z najboljšega mesta v dvorani. Koliko klovnov, opic, bradatih žena, akrobatov. Svet je lep, le pogledati ga moramo s pravimi mislimi v glavi ter z »rožnatimi očali«. V Afriki nimajo ničesar, pa so vsi nasmejani, saj imajo v mislih le eno stvar: » Piše: Tom Costo »Preživi še ta dan!« Kilometre stran je voda, do nje hodijo bosonogi. V modernem svetu pa je vsega dovolj, voda je v pipi, v plastenkah. Tečemo le, če se rekreiramo, pa še to v predragih športnih copatih. Na vsakem koraku slišiš koga, ki pravi: »Pod stresom sem, sovražim službo. Rad bi dosegel svoje sanje!« Predlagam, da uporabimo moto Afričanov. Naj ne bodo le sanje vodilo, bodo že prišle, ko bo čas za to. Važno je le, da uživamo v trenutku. Naj ne bo nihče izmed nas lačen, tako hrane kot dobre in prijazne besede! Matični podatki UE Šentjur Umrli so: Ana Špan iz Doropolja, stara 81 let; Rafael Habian iz Zlateč pri Šentjurju, star 82 let; Jožef Jazbec iz Rogaške Slatine, star 63 let; Ana Planko iz Lažiš, stara 83 let; Ruža Čurčič iz Šentjurja, stara 93 let; Viktor Leber iz Dramelj, star 77 let; Slavko Motoh iz Jarmovca, star 66 let. . Naslednja številka Šentjurskih novic izide 4. februarja 2014. Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Jure Godler, urednik@sentjurskenovice.si Dopisniki: Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, Nina Krobat, Saša Rečnik, Jasna Romih, Milenka Blaževič, Zoran Borovšak, Vid Aužner, Bojana Jevšenak Lektoriranje: Bogdan Rahten, Urška Godler Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Oglasno trženje: Nika Zorič 041 677 561, Suzana Zorič 031658 468 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Kdo pravi, da se že ni začela volilna kampanja? V Planinski vasi smo lahko slišali prve predvolilne govore. 4 Mirko je zgradil novo avtobusno postajališče, Marka pa zanima, po katerem zakonu je to lahko storil. Na bazi so postali okoljsko osveščeni - prešli so na butan plin in sončne celice. Sedaj pa menda ja ne bodo več jezili kakšnega soseda ali sorodnice. 4 Tudi na socialnih omrežjih se pozna bližina lokalnih volitev. Ponovno so prepoznavni politiki aktivirali svoje profile. Kdo bi vedel, ali so pri nas lačni otroci ali jih ni? Odgovor je preprost - po uradni statistiki jih ni, po neuradni so. V novem kulturnem centru bi eni sedeli, drugi pa plesali. Rešitev, kako ustreči obojim, je na dlani, potrebujemo dva kulturna centra. 4 Zunaj je takšen mraz, da so še aforizmi zmrznili. k h* Letos bomo gostili kar dve državni prvenstvi. Enega v krosu, drugega v kuhanju krač. 4 Rekonstrukcija ali novogradnja, to je zdaj vprašanje. Glede na volilne programe strank je zadeva jasna - vsi so obljubljali obnovo, mogoče niso bili pri prepisovanju dovolj pozorni, kaj obljubljajo. Kaj je prvo pravilo potapljanja? V potapljaški obleki ne smeš preleti. e V vrtcu se med igro majhna deklica polula. Vzgojiteljica jo vpraša: »Zakaj pa nisi dvignila roke?« »Saj sem, pa je kar naprej teklo.« Direktor je po službi pospremil do doma svojo tajnico, ona ga povabi noter kjer končata v postelji. Prebudi se ob treh zjutraj. Skoči iz postelje in med oblačenjem tarna: »O moj bog, žena me bo ubila ...« Steče ven, potegne ven mobitel in jo pokliče: »Draga, ne plačuj odkupnine, pobegnil sem jim!« Sodnik: »Ja, Mujo, že spet ste tukaj, kaj pa vas je tokrat pripeljalo?« »Trije policisti.« ® Mož pride prej domov in najde v spalnici ženo, kako se valja z nekim moškim. »Kaj pa je to? Kdo je ta človek?« zakriči presenečeno. Žena malo pomisli, nato pa pravi: »Dobro vprašanje,« se obrne k moškemu in ga vpraša: »Kako ti je ime?« Milijarderja pokliče njegov odvetnik: »Imam slabo in katastrofalno novico.« »No, povej najprej slabo.« »Tvoja žena je našla sliko, vredno vsaj 500 milijonov.« »To je slaba novica? Kaj pa je katastrofalna novica?« »Na sliki sta v postelji ti in tvoja ljubica.« Oče se vrne z enomesečnega službenega potovanja in vidi, da ima Janezek novo kolo. »Kje si pa dobil to kolo? Stane vsaj 500 evrov« »Zaslužil sem na sprehodih.« »Kako na sprehodih ?« »Vsak dan je popoldan prišel k mami njen šef, mi dal 20 evrov in rekel, naj grem na sprehod.« Žena je prepričana, da jo mož vara s služkinjo. Zato nekega večera pošlje služkinjo na dopust, se skrivaj spravi v njeno posteljo in v trdi temi čaka. Pozno zvečer zasliši tihe korake in nekdo leže k njej v posteljo. Sledijo vroči poljubi in seks, potem pa ona prižge luč in zavpije »Presenečenje!« »Pa je res,« pravi šofer. (S) Prosti čas SESTAVIL: HRIBOVJE V SEVERNI ANGLIJI KOPNO OBDANO Z MORJEM (MNOŽINA) 1000 KG GRŠKI BOG VETROV ŠAHISTKA ILDIKO MIROVANJE POST RGRIPTI IM KLATEŽ MINATTI RIMSKA 1 IN 1000 LATINSKI VEZNIK OPRAVITI STRIŽENJE EMIL ADAMIČ BRITANSKI POLITIK PHILIP BAK PLANINSKA TRIMESTNO ŠTEVILO KRAJ PRI OPATIJI SANJE POLMER REKA NA JUGU ŠKOTSKE UŽITEK DENARCI NIKELJ ŽEL. POSTAJA NA ROG. PROG ITALIJANSKI SPOLNIK SOUTH ILOVICA BARON PREDLOG VEZNIK POLOTOK NAJLEPŠI PREDSTAVNIK KUR m NDUSTRIJSKA RASTLINA RTV NAPOVED. SIBIRIJI PEVKE KRAJNA DRAVSKEM POLJU NADSTROPJA GRAM GR. ČRKA VERDIJEVA 0Ž,G OGRODJE SITA KONICA ORGAN AMERIŠKA POR. AGENCIJA ANGLIJI ROKOMETNA SELEKTORKA TRAVNIŠKA ZDRAVILNA RASTLINA BOR BELGIJA AVSTRIJA DRUGA HEKTAR SKRAJNI POLOTOKA HARMONIKAŠ IZ GORICE EN ITALIJANSKI PESNIK (ALIGHERI) Srečni nagrajenci decembrske številke so: Majda Kovačič iz Šentjurja, Milica Tovornik iz Šentjurja in Alojz Maček iz Lopace. Nagrade, ki jih poklanja Gostilna Jug, boste prejeli po pošti. Iskrene čestitke vsem! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Gostišče Lesjak. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 24. februarja 2014 pošljite na naslov: MediaStar založništvo d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skenirani kupon pošljite na elektronsko pošto: urednistvo@sentjurskenovice.si. ----------------------------------------------i iFEBRUAR Nagradna križanka 1 Nagradno geslo:_____________________________ 1 1 Ime in priimek: 1 Naslov:_ ^ E-pošta: Kuhamo z VAMI Recept februarja Kavine kocke Sestavine: Testo: • 7 jajc • 6 žlic sladkorja • 7 žlic mletih lešnikov • pecilni prašek • 5 žlic moke • 1 dl kuhane kave • 0,5 dl ruma Nadev: • 4 rumenjaki • 200 g masla • 150 g sladkorja v prahu • 0,5 dl kuhane kave Glazura: • 150 g čokolade • 5 žlic mleka • žlica masla • žlica mlete kave Priprava Testo: Beljake ločimo od mmenjakov in stepemo v čvrst sneg. Posebej zmešamo rumenjake, sladkor, moko, kavo, pecilni prašek in mlete lešnike. V to maso s kuhalnico počasi vmešamo sneg. Pekač obložimo s peki papirjem, vanj vlijemo maso in pečemo okoli 40 minut pri 200 °C, dokler ne porumeni. Pečeno testo pokapamo z rumom. Nadev: Rumenjake, sladkor in kavo kuhamo nad paro, dokler se masa ne zgosti. Med kuhanjem ves čas mešamo. Pustimo, da se ohladi. Vmešamo zmehčano maslo in dobro premešamo z mešalnikom. Glazura: Na majhnem ognju med mešanjem stopimo čokolado in maslo, nato pa dodamo še mleko in mleto kavo. Sestavine zmešamo v kompaktno maso. Pečeno testo pustimo, da se ohladi, nato pa premažemo z nadevom in prelijemo z glazuro. Postavimo na hladno, da se strdi. Narežemo na kocke. J Kavo je za Šentjurske novice skuhal Matej Marte! Popust velja na izbrane izdelke v zalogi, ki niso vključeni v stalih akcijah in se obračuna pri blagajni. Popusti se ne seštevajo • Kava bar Rifnik 5 d rskimi novicami! O avo Bar Petelinček Kavarna center Hotel Žonta Gostilna pri Ahacu Kava bar Pošta Effect caffe Okrepčevalnica Čočka Bar pizzerija Osmica Kava bar Lipa Gostišče in prenočišča ,, Bohorč | ■ ■ v Ni Okrepčevalnica Vaški hram Kavarna Matt cafe Kava bar Anderburg Bar OMW Šentjur Kavarna Leva d a M Klub Modro nebo Kea caffe (v novem centru) Santana coffee shop K; j Slaščičarna Jana m IB. ■ • — www.avtokrka.si TEHNIČNI PREGLEDI Šentjur 15 let Pri nas lahko opravite: V tehnični pregled V registracijo vozila V ugodna zavarovanja V homologacijo V kontrolo in pregled tahografov strokovnosti in tradicije Avto Krka d.o.o. Ulica Tončke Čečeve 18 3230 Šentjur P www.avtokrka.si @ info@avtokrka.si C 03 74 89 450 POSEBNA PONUDBA Da se boste varno vozili,vam opravimo brezplačni preventivni tehnični pregled na vašem vozilu Delovni čas Pon - pet od 7. do 19. ure Sob I8Sfe*od 7. do 12. ure