UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
SLOVENCEV
GL
NAROČNINA :
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VII. — Štev. 12 (134)
UDINE, 16. - 30. JUNIJA 1956
Izhaja vsakih 15 dni
Kaj nam
Stara resnica je, da je naša deželica, Beneška Slovenija, bila že od nekdaj prava pastorka že stoletja nazaj pri vseh vlar davinah in oblasteh. Za ta naš kotiček zemlje se ni brigala ne beneška republika, ne patriarhi, ne avstrijska vlada in po letu 1866 tudi nove oblasti nič. še celo v račune jim je hodilo, da ostanejo ti kraji gospodarsko zapuščeni, kajti v gospodarskih težavah se bodo moški izseljevali, ljudstvo doma pa se ne bo moglo kulturno razvijati in posledica bo, da bo tudi politično zaostalo. V takih razmerah — tako so oblastniki računali — pa nam ne bo na vzhodni meji nihče mešal štren. Ubogo ljudstvo bo ponižno sklonilo glave, poslušalo verno vsakega privandran-ca in bo — garalo kot predniki in očetje.
O tej hote vsiljeni gospodarski zaostalosti smo že doti pisali in govorili: Celo osrednja vlada v Rimu, ki je nekatere dele naših krajev proglasila za gospodarsko zaostale kraje, prav dobro ve, kaj nam manjka.
Ob tej priložnosti pa mislimo spregovoriti še o nekih drugih nujnih potrebah, ki nam prav tako, rekli bi kot vsakdanji kruh, tudi manjkajo.
Ljudska izobrazba
Menda je ni več pokrajine v Evropi, kjer bi se ljudje ne mogli in stvarno ne smeli zbirati v kulturna društva, v pevske krožke ali v knjižnice k samoizobrazbi. Ko nii Beneški Slovenci vzamemo druge časnike v roke in beremo kako na pri-- mer v Sloveniji ali v drugih državah nastopajo pevski zbori, se ž žalostjo spomnimo, da slovenska pesem v naših dolih in bregeh — molči. Z veseljem vidimo in slišimo tudi mi, najmanjši med brati, kako se drugod prikazuje na odrih sila in moč slovenskega jezika v naših dramah in igrah, se spomnimo, da pri nas Vsega tega ni. Drugod kroži iz rok v roke slovenska lepa ali poučna knjiga, v marsikateri kmečki hiši stoji v kotu knjižna polica kot simbol slovenske kulture — pri nas se nam zdi že veliko, če vidimo — katekizem po naše pisan. Teh razmer, ki potiskajo raven ljudske izobrazbe navzdol, pa nismo sami krivi. Priznamo, da leži dosti malomarnosti tudi v značaju naših ljudi — o tej točki, če bo dovoljeno, bomo v prihodnje kaj spregovorili. V glavnem so pa naših slabih kulturnih razmer krive okoliščine, ki jih ustvarja politična mržnja naših nasprotnikov. Saj dobro vemo, da čim sproži kdo izmed naših mož, kakšno dobro pobudo v kulturno ali gospodarsko korist Beneških Slovencev, je najmanj kar mu poreko »titino«, češ glej ga propagandista in veleizdajalca. To načrtno oviranje javnega delovanja za ljudsko kulturo in izobrazbo, je eden izmed velikih vzrokov, da nimamo ne prosvetnih, he pevskih ali drugih izobraževalnih krožkov.
Poleg dejstva, da ni javnih kulturnih delavcev zaradi političnega strahu in je Zaradi tega malo ali nič ljudske izobra-zbe, nam manjka še posebej :	kulturno
središče ali kulturni dom, ki bi moral in ko moral stati nekje v sredini našega ozemlja, morda v Sv. Petru Slovenov. Že loie pove, da je bilo zdavna tu srednja baši h očov! Kako vzvišeno, če bi se Pozni vnuki mogli tu zbirati na kulturni Posvet! Kulturno ognjišče in središče bi •boralo stati tukaj ; od tu naj bi se, če-Prav sprva v skromni meri, pletla nit domače kulture. V svojem prosvetnem domu in središču, naj bi se dobivale smer-bice za dvig ljudske izobrazbe in za pripravljanje malih prosvetnih krožkov po vaseh. V tem domu pa bi moralo vsaj ne-N izbranih pevcev in igralcev nastopiti *P pokazati rojakom, da tudi fant ali de-
manjka za kulturni dvig naših ljudi, si bomo torej tudi sami našli!
Strokovna izobrazba
Drugo kar manjka posebno naši mladini je pa šolska in strokovna izobrazba. Tu pa naše direktno prizadevanje nima moči, ne uspeha. To je zadeva vlade in šolskih oblastev. Dejstvo je, da je šolsko stanje po naših vaseh precej zanemarjeno. Začnimo .kar po vrsti : poglejte, kakšna so šolska poslopja po nekaterih nar ših vaseh. Slabša so kot hlevi in zrušene bajte. Mogoče ste brali v zadnjem »Matajurju«, o šoli v vasi Oborče pri Prar protnem. To je menda precej v sredini kulturne Evrope. Torej tam imajo šolo v neki polporušeni bajti, ki ima »kamin na špagi«. Prav dobesedno; dimnik je skozi okno z vrvjo privezan, da ga veter ne odnese. S tem primerom smo povedali dovolj.
Pa ne samo šolska poslopja in dimnike na strehah bi bilo treba privezati, ampak tudi učiteljsko osebje. Po nekaterih vaseh se učiteljice po petkrat v letu menjajo. Otroci kmalu ne vedo, katera je
njih ta prava »signorina«. Kako ob taki neprestani menjavi trpi šolski in strokovni pouk, najbolje vedo starši sami.
Otroci po končani šoli ne znajo ne tič ne miš.
Krivde pa ne pripisujemo ubogim učiteljicam, ampak oblastem, katere jim ne poskrbe niti za človeško bivališče in prehrano !
še slabše je pri nas s strokovnim poukom, če je že osnovnošolski tak. Manjka nam kmetijskih in obrtnih tečajev, ki jih kratkomalo ni. Revno prebivalstvo si pač samo svojega šolstva ne more ustvarjati — in bi mu tega tudi ne pustili. Zato se res more naše ljudstvo in strokovno šolstvo primerjati le »kaminu na špagi«.
še bolj potrjuje to žalostno resnico drugo dejstvo, da nam manjka, oziroma da sploh nimamo šol v materinščini.
če ob koncu pregledamo, kaj nam kot narodnostni skupini manjka, bomo ugotovili, da nismo samo gospodarsko in materieino zapuščeni, ampak tudi kulturno in prosvetno. To pa ni le naša krivda. Kjer moremo, si bomo sami pomaga-li. Ker smo pa tudi državljani z dolžnostmi in pravicami, bomo tudi od države terjali, da skrbi za naš kulturni obstanek in razvoj. Ta njena dolžnost in skrb nam
E l’autonomia regionale?
Ustavno sodišče, ki ima svoj sedež v Rimu, je 13. t. m. zaključilo razprave svojega prvega zasedanja. Naslednji dan je bila položena prva razsodba ustavnega sodišča, ki izreka neustavnost čl. 113 enotnega besedila zakona o javni varnosti. Razsodba, ki je bila objavljena v posebni izdaji uradnega lista, se glasi:
»Sodišče 1. izreka svojo pristojnost za razsojanje v sporih o ustavni zakonitosti zakonov in aktov, ki imajo zakonski učinek, tudi če so bili uveljavljeni, preden je stopila v veljavo ustava. 2. Izreka ustavno nezakonitost določb v točkah 1, 2, 3, 4, 6 in 7 čl. 113 enotnega besedila zakona o javni varnosti, ki je bil odobren z dekretom od 13. junija 1931 št. 773, glede kršitve katerih je predviden sodni postopek v 61. 663 kazenskega zakonika, ki je bil spremenjen s 61. 2 zakonskega dekreta od 8. novembra 1947 št. 1382, pri čemer brez škode za nadaljnjo ureditev uveljavljanja pravice, ki jo priznava čl. 21 ustave.«
člen 113. zakona javne varnosti je med drugim zahteval, da je potrebno dovoljenje policije za širjenje lepakov in letakov, za lepljenje istih in časopisov na javnih prostorih, za svetlobno propagando in po zvočnikih itd. Vse te določbe so z odlokom ustavnega sodišča proglašene za protiustavne in torej neveljavne.
Tu razsodba pomeni tudi poraz za sedanjo demokrščansko vlado, ki je obdržala v veljavi vrsto zakonov bivše fašistične zakonodaje. Zato je razumljivo, da jo je široka demokratična javnost sprejela z velikim zadoščenjem, saj pomeni uvodno dejanje za zrušenje celotne fašistične zakonodaje.
Da circa un anno le discussioni pubbliche sul tema dell’autonomia regionale, dopo aver toccato vertici polemici non comuni, si sono arenati ed un silenzio di tomba su tutto quanto riguardava questo tema è stato sin qui la regola. Bisogna riconoscere che varie difficoltà si sono opposte ad una prosecuzione del dibattito, prime fra tutte quelle derivanti dalle diverse e divergenti impostazioni del tema che si fecero luce attraverso le varie posizioni politiche dei gruppi e dei partiti.
Accenniamo ai conflitti d’interesse che opponevano una zona all’altra, conflitti che in verità investivano soltanto gruppi ristretti, ma socialmente ed economicamente qualificati e che quindi riuscirono a sovrapporsi agli interessi generali della Regione consinderata nel suo insieme; la rivalità politica fece il resto, cosi che sino ad oggi la discordia delle voci ha messo in ombra tutto quanto è proprio della Regione ed ha viceversa valorizzato una funzione del Centro proprio in un settore che per definizione dovrebbe essere riservato in primo luogo alle istanze locali.
Ad un anno di distanza da quelle discussioni c’è da chiedersi se il problema debba essere accantonato per un altro lungo periodo.
In un anno di meditazione molti motivi di dissenso possono perdere vigore, possono attenuarsi e gli interessi reali possono riemergere dalle cortine fumogene della polemica.
Ciò è particolarmente vero quando nell’intervallo accade qualcosa di importante che modifica il quadro generale nella cui cornice il problema dev'essere posto.
I l I I 1111111 UMI 1111111 HHIII l imili I H 11 I I I I Iil4:lllllllllllllllllllllll!|j|ll!|l|l|iri'|;|:|.l 111111 III 1111 111 1111 I III I I I I III I I I I II
Nismo muzejska starina
tudi manjka!	*	*	*
ti i n n in ni ni m i luminili i,i ili ir il si 111111111111 nniiiii mi HUTOiimiin'Hun ini i, u i mi i nini immuni imiii
Ustavno sodišče proglasilo
neustavnost zakona o javni varnosti
Tržačani pričakujejo, da bodo zlasti sodne oblasti takoj prekinile vse sodne postopke proti antifašistom, ki so se vršili ali pa se še vršijo v nasprotju z določili londonskega memoranduma in italijanske mirovne pogodbe.
kle
z naših gor nekaj zna, če ga le nihče
de ovira. Ce nas ne bo nihče oviral pri bciu, si bomo sami vzgojili prosvetne de-
lav
>ce, si bomo sami zgradili skromno sre-
dišče
za ljusko izobrazbo! Kar nam
Izvajanje londonskega sporazuma v Trstu
Generalni komisar za Tržaško ozemlje je v tržaškem uradnem listu objavil odlok, ki v skladu z londonskim sporazumom odreja, da se ne sme začeti ali nadaljevati nobeno sodnijsko ali upravno postopanje, s katerim bi bila, podvržena postopku ali diskriminaciji oseba ali imovi-na kateregakoli prebivalca na Tržaškem ozemlju zaradi političnih dejanj, ki so v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja. Hkrati je bilo objavljeno, da ima neposredno veljavo na Tržaškem ozemlju tudi zakonodaja o izvajanju mirovne pogodbe.
Oni teden sem nekaj hodil po vaseh tam gori od špetra naprej. Pa sva se nekje pri poliču s starim možakom zapletla v besedo, pa je vprašal od kod in kam in: »Ali še toliko govore in pišejo o Sloveneh ob Nediži in o Rezijaneh?« Začuden nad vprašanjem sem ga pobaral, kako to misli. On pa : »Ko smo še po starem hodili po svetu drva sekat in nože brusit, so nas vsi gledali kot čudo sveta. Potem sem pa čul, da so razni učeni možje hodili po naših dolinah poslušat, kako čakolamo mi, in so potem pisali v bukve in liste.«
Pogovor se je pletel tja do mraka in marsikaka misel se je pri besedi utrnila ; pa tudi bridka pritožba.
Res je, da zanimanje za Beneško Slovenijo in za Rezijo še posebej traja že poldrugo sto let. Prvi, ki je začel znanstveno pisati o tej najbolj zapadni veji slovanstva je bil menda dunajski profesor Po-tocky že leta 1816 (Die Slawen im Thale Resia ali Slovenci v dolini Rezije v reviji »Vaterlaendische Blaetter tir den Oesterr. Kaiserstaat)«). Za njim so pisali Q. Vi-viani, češki učenjaki Dobrowsky, šafarik, Rus Sreznevskij. Potem pa je cela vrsta drugih do današnjih dni izdajala spise o Beneški Sloveniji in nje prebivalcih. Pa še danes hodijo znanstvene eldpe prisluhnit ljudski pesmi in proučevat slovenski govorici v teh krajih.
Vse to je lepo in prav in znanstvu v obogatitev. Toda včasih se le zazdi, kakor da nekateri smatrajo to zemljo in ljudi za golo narodno starožitnost, kakor tiste pisane skrinje, ki so za v muzej ali pa kakor mumije v Pušji vesi.
Za ljudi in kraje po teh dolinah bi pa bilo — poleg omenjenega — tudi zelo koristno, če bi rojaki, posebno bližnji, hodili k njim na Sive obiske. Zdaj v poletnih dneh bi bili zelo veseli, če bi se oglasila pri nas kaka skupina pevcev, ki bi, čeprav na prostem zapela par lepih domačih pesmi in bi dala tudi ljudem malo pobude. Dalo bi se tudi kako priprosto igrico pripraviti kje na prostem. Rojaki,
ki prihajajo na kakšne izlete v naše lepe kraje naj bi stopili v žive stike z našimi ljudmi, se z njimi pogovarjali in jim pokazali, da z njimi realno, ne samo papirno in golo znanstveno čutijo.
Na takšen način bi se naši deželani čutili povezani z rojaki in ne več tako osamljeni kot starina, ki vzbuja, spoštovanje samo zastran svoje starožitnosti. Z živimi zvezami in pobudami od strani vseh naših rojakov, se bodo tudi Beneški Slovenci čutili, da postajajo živa veja na narodnem deblu slovanstva in ne več odmirajoči oklešček, ki ga prvi vihar odlomi in vrže nia tla.
Nessuno potrà negare, infatti, che alcuni avvenimenti internazionali ed altri eventi di politica interna hanno sgomberato il terreno da certi timori e da certi preconcetti.
A noi interessano principalmente gli avvenimenti d’ordine interno, siano o non siano essi il riflesso di quelli internazionali; e questi avvenimenti interni sono ormai piuttosto numerosi e possono, nelle grandi linee, considerarsi convergenti nel loro significato.
Le recenti elezioni amministrative costituiscono l’ultimo anello della serie di questi avvenimenti, tra i quali annoveriamo l’elezione di Gronchi, l’avvento del governo (il quale, benché timidamente, ha dimostrato di voler cercare una via ■ per la ricostruzione della società italiana secondo i principii e lo spirito della Costituzione) ed ancora l’elezione della’Corte costituzionale e l’approvazione di alcune leggi sociali importantissime.
Tutti questi avvenimenti recano l’impronta di una nuova fase che si è aperta da tempo e che i risultati del 27 maggio hanno sviluppato e confermato: una fase laboriosa certamente ma che presto o tardi deve condurre all’inserimento dei lavoratori nella vita pubblica, all’attuazione della Costituzione, alla ricostruzione democratica della società e dello stato.
E’ in questo quadro che occorre collocare anche la prossima scadenza rntono-mistica. Noi pensiamo che nella situazione odierna abbiano scarso successo gli obiettori che allora hanno fatto di tutto per paralizzare la conclusione di un vasto accordo locale, buttandogli ira i piedi la questione di Trieste.
Una vasta convergenza dell’opinione pubblica intorno ad alcuni punti fermi dovrebbe sin d’ora essere possibile.
Ed essa è anche necessaria poiché è chiaro che la Regione autonoma non sarà promossa dal Centro.
E’ tempo, insomma, di riparlarne.
Odv. Giacomo Centazzo vnovič župan Vidma
Na prvi seji videmskega občinskega sveta je bil ponovno izvoljen za župana odv. Giacomo Centazzo. Za župana je bilo oddanih le 21 glasov proti 18 belim glasovnicam.
Za člane ožjega odbora so bili izvoljeni Bonetto (23), Grassi (21), Gaggia (21), Pittino (21), Comuzzi (20), Gomirato (21), Paulon (31). Zadnja dva kot suplen-ta. Dva izmed ožjih svetovalcev pripadata socialdemokratski stranki.
Kratke vesti
MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO so 5. junija vzpostavili letalsko zvezo Milan-Zagreb-Beograd. Proga bo tedenska, in sicer ob torkih, vožnja v eno smer traja 3 ure in pol. Kmalu bodo uvedli tudi progo Rim-Dubrovnik-Beograd.
TRŽAŠKI VELESEJEM se bo začel 24. junija in bo trajal do 8. julija. To bo VIII Mednarodni vzorčni (campionaria) tržaški velesejem.
PREDSEDNIK SOVJETSKE VLADE BULGANIN je poslal pismo predsedniku italijanske vlade Segniju o vprašanju razorožitve.
ANGLEŠKA VLADA je sklenila, da bo skrčila vojaški proračun za 170 milijard lir. Vlada je prepričana, da ne obstoji neposredna vojna nevarnost.
ZAPADNONEMŠKA IN FRANCOSKA VLADA sta se sporazumeli, da bo Posarje (Saarbrticken) politično priključeno Nemčiji s 1. januarjem prihodnjega leta.
JUGOSLAVIJA je priznala neodvisnost in suverenost Maroka in Tunizije.
SINDIKALNA DELEGACIJA italijanskih kemikov je na povabilo jugoslovanskih sindikatov obiskala Jugoslavijo, kjer si je ogledala kemične tovarne in se se-
znanila z delom sindikata in drugimi vprašanji.
LJUBLJANSKA OPERA je odpotovala v Holandijo, kjer bo gostovala v raznih mestih z opero »Zaljubljeni v tri oranže« Sergija Prokofijeva.
PO 74 LET OKUPACIJE je Egipt dokončno postal svoboden. Poslednji britanski vojak je zapustil egiptovsko ozemlje dne 13. t. m. V Egiptu so bile za to priliko napovedane velike proslave.
Jugoslovansko-italijanski trgovski sporazum dopolnjen
Mešana komisija, ki jo predvideva italijansko - jugoslovanski trgovinski sporazum z dne 31. 3. 1955 in ki je zasedala prejšnji mesec v Beogradu, je z zaključnim zapisnikom z dne 26. maja izrazila v splošnem zadovoljstvo nad potekom trgovinske izmenjave, kakor se je razvijala po sklenitvi lanskih sporazumov, in ugotovila, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti znatno povečala, kar ustreza skupni želji obeh vlad. Ugotovila pa je tudi, da bi se mogla izmenjava že v okviru sedanjih sporazumov še bolj razviti, in je v ta namen sprejela nekaj sklepov, ki so že stopili v veljavo ali pa bodo predloženi prizadetima vladama, da- storita primerne ukrepe.
BRDO
SPERANČA na buojše
Končno ve marnò novo aminištracjon kumunal. Za šindika so zbrali zarjes kompetentneha človjeka an ve šperamo, ke od njehà čemo mjeti kej več, koj od prejšnjih pohlavarjeu.
Tu našim kumune to e dosti problemou za risolviti an parvi problem to e ta, ke to ma sistemati Muzac, vas tale, ke zanjo to nje bo nareto šnje nič. Zatuó Mu-ščenji no majo velike šperanče tu to novo miništracjon. To se kapi, ke to njema uzabiti še te drue vasi an šperajmo, ke možje od našega kumuna no pojtà sóusje dakordo. Sindik u ne bo moróu sóuse sam narditi, zatuó to koventà mu pomati, mu beti simpri bliz an ne se zubjati tu prazne kritike. Konkordja an unjon usjeh no če dati naši miništracjoni muoč za narditi več kuj kako rječ. To se kapi, ke merakulje ne moremo parčakati, naš kumun u je božac, zatuó to če koventati, ke no pridita inkuitri autoritadi central s kako pomočjo. Zatuó naj autoritadi central pomerkejta še na naše uzabjené kraje.
PODBONESEC
NAŠLI SO MRTVEGA
Pred dnevi smo zvedeli, da so našli v hlevu gostilne »Rdeča hiša« v Vidmu -via Cividale mrtvega Alojza Bona il naše občine, ki je bil po poklicu mešetar. Mož se je mudil več časa v omenjeni gostilni in potem šel spat v hlev, kjer ga je okrog polnoči zadelai kap. Sprva so mislili, da gre za zločin, ker je bil mož okrvavljen
m
m
mm/ « n
A
H
I
m
I
H
*! !•'. '1*1
po obrazu, a zdravnik je ugotovil, da mu je počila neka žila v glavi in da je umrl naravne smrti. Bon je bil star 65 let in je živel sam v Vidmu.
DREKA
PLAZ ZASUL CESTO
V času hudih nalivov se je pretekli teden utrgal iz neke gore velik plaz in zasul cesto, ki vodi iz Krasa v Laze.
Ta cesta je bila zgrajena pred kratkim
in še ni imela cestnega zidu, da bi jo podpiral. Hudi nalivi, ki so bili v teh dneh po vseh gorskih krajih, so povzročili plaz in tako znatno poškodovali cesto.
Nujno je potrebno, da občina poskrbi, da se zgradi takoj tisti zid, ker drugače bo ta cesta nevarna za promet.
ZLOMIL SI JE NOGO Pri delu si je zlomil nogo 34 letni Florjančič Damjan iz Dreke. Zdraviti se bo moral mesec dni.
iimiiM m m 11 n il imi u 1111111 im 111 n 1111111 lil 11 ! lil 11 il lili i n milili 11111 n u i n i:iii.i 111111 nuiiii mu
Težke socialne razmere v vasi Učje
Kdor ni bil še nikoli v Učji, mu bo težko verjeti v kakšnih težkih gospodarskih razmerah mora živeti tukajšnje prebivalstvo, ki je odrezano, lahko rečemo, od ostalega sveta. Učja je namreč z novo mejo, ki teče komaj nekaj sto metrov za vasjo, odrezana od večjih središč, kamor so gospodarsko bili vedno navezani njeni prebivalci.
Učja šteje približno 600 prebivalcev. Čeprav spada upravno pod občino Rezijo,
lllllflllll|]jklllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|[|||llllllllllllllllllllll|lllllll|lllllllli|ilJJill|itlilll,|l|ll,|llliilailiiiliiililllllillllllilllililllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Novoizvoljeni župani in občinski odborniki
Po zadnjih občinskih volitvah so bili izvoljeni v preteklem tednu tile župani in občinski odborniki:
OBČINA ŠPETER: Jussa Ciril, župan ; Jusič Oldo, Costaperaria Alojz, Koren Ivan in Zufferli Elio, občinski odborniki; Blazutič Ivan in Venuti Angel, pomožni občinski odborniki.
OBČINA PODBONESEC: Blazutič Dino, župan; Zorza Valentin, Domeniš Marko, Dorboló Alojz in Cenčič Bazilij, občinski odborniki; Spekanja Jožef in Puler Alojz, pomožni občinski odborniki.
OBČINA SOVODNJE:	Trinko Jožef,
župan; Zuanela Mario in Mašera Italo, občinski odborniki; Pagon Ivan in Vogrič Ivan, pomožni občinski odborniki.
OBČINA SREDNJE:	Simončič Anton,
župan; Florjančič Ivah in Hvalica Mar rio, občinski odborniki; Vogrič Ivan m Černetič Anton, pomožni občinski odborniki.
OBČINA DREKA:	Cicigoj Humbert,
župan; Tomazetič Ivan in Tomazetič Evgen, občinski odborniki; Namor Jožef in
Tiušnjak Jožef, pomožni občinski odborniki.
OBČINA AHTEN : Del Negro Aldo, župan; Ciricco Sisto, Scubla Evgen, Lenčič Romeo, Fattori Pacifico, občinski odborniki; Turko Rudolf in Verona Valentin, pomožni občinski odborniki.
OBČINA TAVORJANA: Cudicio Viktor, župan; Spelat Jožef, Cudicio Benjamin, Mesagli Pavel in Zamparutti Hektor, občinski odborniki; Sabbadini Primo in Petris Pio, pomožni občinski odborniki
OBČINA REZIJA: Letič Enzo, župan; Copetti Rihard, Di Lenardo Alojz, Piellich Marcelin in Clemente Anton, občinski odborniki; Naida Peter in Madotto Renato, pomožni občinski odborniki.
OBČINA TIPANA: Facchini Giuseppe, župan; Simiz Lenart in Kurir Jožef, občinski odborniki; Kos Valentin in Toma-sino Elio, pomožni občinski odborniki.
OBČINA BRDO: Marchiol Primo, župan; Battoia Alojz in Cullino Primo, občinski odborniki; Cher Remo in Mucchi-no Lino, pomožni občinski odborniki. lilililililii^i^iiiiitiiii.iiiiiililiiililililslililililiiii.iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti
Dne 7. t. m. so se na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici sestali predstavniki italijanskih in jugoslovanskih obmejnih organov, oblasti in zastopniki avtobusnih podjetij iz Nove Gorice, Trsta in Gorice, ki vzdržujejo promet v obmejnih krajih obeh držav. Razpravljali so predvsem o zboljšanju in razširitvi avtobusnega potniškega prometa ter nekaterih tehničnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem videmskega sporazuma o malem obmejnem prometu.
Sporazumeli so se, da bo goriško podjetje »Ribi« v kratkem nekoliko spremenilo umik voženj na progi Čedad-Koba-rid-Tolmin, da bi s tem bolj ustregli željam obmejnega prebivalstva. To podjetje je tudi zaprosilo, da bi smelo povečati število voženj od sedanjih 2 na 3
progi Gorica-Sempeter-Vrtojba ter proge podaljšati do Renč. Zadevno prošnjo še proučujejo pristojni organi, dokončen sklep o tem pa bi morala sprejeti stalna mešana komisija.
Podjetje »Ribi« se je obvezalo, da bo svojo avtobusno zvezo z Novo Gorico vskladilo z linijo jugoslovanskega avto-podjetja in bodo avtobusi na tej progi odslej imeli postajališče tudi pred severnim goriškim kolodvorom. Izenačili bodo tudi cene, vozovnice in urnike pa tiskali dvojezično.
V zvezi z zasedanjem stalne mešane komisije se govori tudi, da bo sklepal o podaljšanju veljavnosti propustnic na osem mesecev ali celo na eno leto. To bi bilo zelo umestno in bi znatno poenostavilo in olajšalo obmejni promet.
PRAPROTNO
PRVA SEJA NOVOIZVOLJENIH CINSKIH SVETOVALCEV
OB-
Avtubusne obmejne zveze med Italijo in Jugoslavijo
1. GOBICA - SOLKAN.
Odhod iz Gorice izpred Ribijeve postaje: ob delavnikih ob 7 in 17.30; odhod iz Solkana ob 8. in 19. uri; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 15. in 19. uri; odhod iz Solkana ob 16. in ob 20. uri.
2. GORICA - ŠEMPETER - VRTOJBA.
Avtobus vozi samo ob delavnikih. Odhod iz Gorice ob 9. in 14. uri; odhod iz Vrtojbe ob 9.30 in 16.30 uri.
3. GORICA - ŠTEVERJAN - MEDANA.
Avtobus vozi samo ob delavnikih. Odhod iz Gorice ob 7., 12.30 in 16. uri; odhod iz Medane ob 8., 13.30 in 17. uri.
4. TRBIŽ - BOVEC - TOLMIN - GORICA.
Vozi vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Trbiža ob 6. uri, prihod v Tolmin ob 8.45, v Gorico ob 10.
mi; odhod iz Gorice ob 16. uri, prihod v Tolmin ob 17.15, v Trbiž ob 20. uri.
5. ČEDAD - KOBARID - TOLMIN.
Dne 12. junija je stopil v veljavo nov vozni red na avtobusni progi Čedad -Kobarid - Tolmin. Avtobus odhaja vsak torek, četrtek in soboto iz Čedada ob 9. uri, v Kobaridu je ob 10.17, v Tolminu pa ob 10.40. Vrača se istega dne iz Tolmina ob 14. uri, skozi Kobarid ob 14.23 in pride v Čedad ob 15.40. V ponedeljkih, sredah in petkih pa vozi avtobus samo iz Čedada do Kobarida; odhod iz Čedada ob 9. uri, prihod v Kobarid ob 10.40; odhod iz Kobarida za Čedad ob 14.23 uri.
Ob nedeljah in praznikih odhaja avtobus iz Čedada ob 9. uri, ob 10.17 je v Kobaridu, ob 10.40 pa v Tolminu. Iz Tolmina se vrača ob 17., skozi Kobarid ob 17.23 in pride v Čedad ob 18.40 uri.
ni z nobeno vasjo te občine povezana s kakšno cesto in morejo prebivalci hoditi po gorskih stezah peš, če hočejo priti v Rezijansko dolino.
Prebivalstvo v tem gorskem gnezdu je zelo bedno. Vsi so brezposelni in že pri prvem srečanju jim lahko beremo v očeh grozo bede in pomanjkanja. Skoraj nikoli ne pride k njim kakšen tujec in če kdaj koga pot slučajno zanese mimo, ga takoj obkolijo otroci, žene in možje, ter ga sprašujejo od kod prihaja, kdo je in po kaj je prišel. Vse križem ga sprašujejo za novosti v svetu in hočejo vedeti kdaj bo prišla tudi zanje cvetoča pomlad, t. j. kdaj se bodo lahko osvobodili socialnega kritičnega stanja v katerem se nahajajo, kdaj se bodo končno rešili strahu pred smrtjo radi pomanjkanja.
Vaščani nimajo niti pojma o tem, kaj se dogaja po svetu. Ker v vasi ni napeljana električna luč, seveda ne morejo poslušati niti radia. Čassopisje sem gori ne prihaja in pošto prejemajo enkrat vsakih petnajst dni, pozimi pa večkrat mine po en mesec preden jim jo kdo prinese.
čeprav so prebivalci Učje tako. odrezani od civilizacije, pa so zelo obremenjeni z davki, da je že sramota ko pomislimo, da se nihče ne briga niti za najnujnejše potrebe prebivalcev tako velike vasi.
Električna luč, pošta, zdravniška nega so reči, ki jih tukaj ne poznajo. Zdravnik in babica pravijo, da sploh ne prihajata. Tako morajo ljudje vse sami opraviti med seboj.
Ljudje so komaj čakali novih občinskih volitev, da bi sestavili novo občinsko upravo in zato so dali svoje zaupanje tar kim možem od katerih pričakujejo, da se bodo zavzeli zanje, čas bi bil torej, da bi nova občinska uprava zares poskrbela, da bi se tudi v Učji kai izboljšalo. Res je, da je Učja najbolj oddaljena vas od sedeža občine in zato od sveta odrezana, a s tem še ni rečeno, da mora biti zadnja tudi v gospodarskem in socialnem pogledu.
Potres v Nadiški dolini
Ljudje v Nadiški dolini so začutili dne 7. junija potresni sunek, ki je trajal nekaj trenutkov. Potres so občutili ne samo v zaprtih prostorih, ampak tudi na polju, škode ni bilo nobene, le ljudje so se prestrašili in tisto noč marsikdo ni zatisnil oči.
SV. LENART
POROKA V BELGIJI
Zvedeli smo, da se je poročila v Belgiji Tomazetič Ema - Komardinova iz škru-tovega z Višin Brunom. Novoporočence-ma želimo obilo sreče na tujih tleh.
Prihodnjo nedeljo 24. t. m. se bo v Prapotnem sestal novoizvoljeni občinski svet za izvolitev novega župana in občinskega odbora. Kakor znano, so v naši občini pri občinskih volitvah 27. maja zmagali socialdemokrati in zato ljudstvo pričakuje, da bodo novi upravniki zares novi in zmožni ljudje, ki bodo znali dobro opravljati svoje naloge in bodo držali obljube, ki so jih dali ljudstvu.
GORJANI
NAŠ KRIŽ USAKI DAN BUJ TEŽAK
Iz našega kumuna te šlo tu Germanio nih 30 djelauceu. Našje božji judje, tej škuažej pousod po goràh no njemajo druge poti za se uodinjati kruh, koj te za jo pobrisati od svoje vasi. Judje so zatuó dišperani an no parčakujejo, ke no autoritadi začnita odperjati kako djelo še tle par nas, ke no zlo koventajo. Vas Brjeh na je snjé brez c jeste, zatuó naj bi začeli s tjem djelom za morjeti ustaviti emigra-cjon, ke na je usaki dan buj velika.
REZIJA
SMRTNA PROMETNA NESREČA
Pretekli teden se je smrtno ponesrečil 27 letni Madotto Lino iz Stolbice. Mat-, dotto je krožil več časa kot brusač po raznih krajih Italije in se je ta dan vračal domov, da bi v poletnih mesecih pomagal svoji družini pri opravljanju poljskih del. Ko je prišel z biciklom blizu Ospedaletta, mu je prišel nasproti nek avtomobil in ga podrl na tla. Ponesrečenca so takoj prepeljali v huminsko bolnico, a ker je bilo njegovo stanje zelo reno, so ga prepeljali kmalu domov, kjer je še isto noč umrl.
Pokojnik. je bil zelo delaven in pošten 'mož zato za njim žaluje vsa Rezijanska dolina. Zapušča ženo in dva mladoletna otroka. Družini in sorodnikom izrekamo naše sožalje.
IZ KANALSKE DOLINE
SREČANJE KOROŠKIH, KANALSKIH IN BENEŠKIH SLOVENCEV
Nedelja 10. junija bo ostala za nas beneške Slovence zgodovinski dan, kajti dogodilo se je, da smo se prvič srečali na kulturni poti s koroškimi in kanalskimi Slovenci. Slovenski pevski zbor iz Slovenske Koroške je namreč gostoval v Ukvah, kamor so prišli tudi naši pevci iz Nadiške doline. Srečanje je bilo zelo prisrčno, marsikaj smo si povedali in smo si tudi obljubili, da bodo morali biti odslej naši kulturni stiki tesnejši, kot so bili do sedaj.
Naj združuje vse zamejske Slovence slovenska narodna pesem!
iinii ii mi in i ii i n i m ii i intuii 1111111 n i n i ini ni iiiiii i niiiiiti!iiiiintiiii m j i um ; illuminimi m t m m in imi niiiiiii'ii illumini
PETER SLOVENOV
ŽALOSTNA ZGODBA EMIGRANTA IZ ŠPETRA
Na povratku v domovino okradeni delavec od žalosti umrl
Po vseh naših vaseh ljudje zelo obžalujejo tragično usodo, ki je zadela pred dnevi Zabrješčaka Antona iz špetra. Mož je bil star 65 let in je šel pred 44 leti v Ameriko, da bi si poskrbel delo in zaslužek, ki mu ga rodna zemlja ni mogla dati, kot hodi še danes na tisoče naših ljudi. Začetek je bil zanj, kot za vse naše ljudi, zelo trd, ker ni poznal ne kraja ne ljudi. Iz rodnega kraja je poklical v Ameriko Rozino Vodopivec, ki mu je postala zvesta življenjska družica vse do smrti, ki jo je dohitela pred dvemi leti. Zabri-ješčak je vsa ta dolga leta hrepenel po domači zemlji in je varčeval vsak dolar, da bi ga mogel uživati na stara leta. Končno je bil upokojen in se je odločil na dolgo pot.
Pred dnevi se je z letalom pripeljal v Genovo, toda komaj je izstopil, ga je v prostorih carinarnice nek neznanec okradel. Odnesel mu je ves sad njegovega trudapolnega življenja v tujini — okrog dva milijona lir. Ves žalosten se je ustavil pri sestri v Milanu, da ji je potožil nesrečo, ki ga je zadela v Genovi. Med pripovedovanjem mu je postalo zelo slabo in še preden so ga prepeljali v bolnico je umrl, ker ga je zadela kap.
To je žalostna zgodba emigranta, ki je vse življenje trdo delal v tujini, da bi na starost mogel živeti pod domačo streho na rodni grudi, katero je vse življenje tako ljubil in po njej hrepenel. Naj mu bo lahka domača zemlja.
PRETEPLI SO GA ZARADI POLITIKE
Preteklo nedeljo se je Sitar Ivan iz Sv. Kvirina mudil v neki gostilni s svojimi prijatelji, kjer je prišla ob kozarcu dobrega vina na vrsto tudi politika. Ko se je zvečer vračal proti domu, ga je na
samotnem kraju dohitel nek avtomobil v katerem so bili štirje mladi fantje. Ko je avto privozil do njega, je izstopil nek mladenič in Sitarja močno pretepel. Sitar je zadevo prijavil karabinerjem, ki bodo izsledili vročekrvne politikante, kajti domneva, da so ga pretepli zaradi politike, o kateri so razpravljali v gostilni.
TATOVI V KOKOŠNJAKU
Družinam Cenčič, Manič in Suko iz Lipe pri špetru so ponoči tatovi odnesli iz kokošnjakov več glav perutnine. Pravijo, da so tatovi prišli krast z avtomobilom. Karabinerji poizvedujejo, da bi odkrili te nezaželjene nočne goste.
V NADIŽO JE HOTELA SKOČITI
Pretekli teden je hotela skočiti iz nekega mosta v Nadižo 48 letna Antonija Petričič poročena Birtič, doma iz Podarja. Pravijo, da je žena hotela napraviti samomor zaradi neprestanih družinskih prepirov. Nesrečo je preprečil nek stražnik, ki je videl obupano ženo v trenutku, ko se je hotela pognati čez most.
SOVODNJE
OSEM METROV GLOBOKO JE PADLA
štiriletna Gošnjak Lucija iz Matajurja je padla osem metrov globoko iz nekega balkona domače hiše, medtem ko se je igrala z otroki. Ponesrečeno deklico so takoj peljali v čedadsko bolnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo, ker ji je pri padcu počila lobanja.
NESREČA PRI DELU
Pred dnevi si je 20 letna Bellina Rozina zlomila levo nogo in so jo morali peljati v čedadsko bolnico. Dekle je neslo v mlin težko vrečo žita in ta ji je med potjo padla z vso težo na nogo.
Tudi Markič Alojz je moral iti v bolnico, ker si je poškodoval levo roko. Zdraviti se bo moral mesec dni.
TAVORJANA
POROKA
Poročila se je naša vaščanka šivilja Marmai Tereza s šoferjem Lizzi Odom iz Čedada.
TER
Radio Slovenija — oddaja za beneške Slovence: vsako nedeljo ob 11. uri; Oddaja za izseljence: vsako soboto ob 22,l5 uri.
Radio Koper — Poročila v slovenščini vsak dan ob 14.15 uri.
ZVEZDE NA NEBU SLOVENSKEGA SLOVSTVA IN ZNANSTVA
Dr. Karel Štrekelj
Slavist s Ki*asa
Kras je navdahnil mnogo pesnikov, njegova zelena planota, kljub sivim kamnom in mramorom, ki segajo do Nabrežine, je povzročila, da so opevali njegova zlata jutra, sončne, srečne dneve in večere v čudovito menjajočih se barvah in sladke skoraj vse leto jasne in zvezdnate noči. Prvi klasik slovenskega Krasa je bil Srečko Kosovel, ki je opeval Kras od Sežane do Tomaja, bil Krasa Bezruč in ga dvignil potem v kozmos. Igo Gruden je pesnik Nabrežine in kraške obale, v njegovem pesnikovem srcu pa zveni ves Kras, bolest naroda in duša otroka v pesniški zbirki »Na Krasu«. Skalar je v sončnatih gazelah in bronastih sonetih ovekovečil Kras in njegove ljudi od Komna do Nabrežine in Devina, pozna do potankosti srce Kraševca, folkloro in je poet kraškega otroka in klasičnih, pravljičnih iger. Bršljanski je pesnik Komna in komenske okolice, spesnil je prvo knjigo pesmi podzemskega Krasa v slovenskem slovstvu, o Postojnski jami »Za bisernatimi zastori« a seže do Korotana in opeva ves slovanski svet v zarjah Gospe svete in Slova.
Kras pa je dal tudi filozofe, socialne delavce in znanstvenike. Izmed kraških slavistov - jezikoslovcev je še do danes naj večji dr. Karel štrekelj. Rodil se je 24.2.1859 v Gorjanskem pri Komnu na Goriškem, študiral je v Gorici, kjer je bil njegov mentor znameniti kritik Levec, ki je imel izreden dar, da je odkrival mlade talente kot so bili Kersnik, Aškerc in Cankar. Slavist štrekelj je študiral pri slavnem Miklošiču na Dunaju in postal potem redni profesor sla» vistike na graškem vseučilišču. Zanimal se je predvsem za dialekte mejašev, študiral je slovanske elemente v furlanščini in italijanščini pa tudi vplive teh dveh jezikov na slovenščino. Tudi germanski vplivi na naš jezik so ga zanimali. Več razprav je napisal o teh medsebojnih je-kovnih vplivih tako n. pr. »Prinos poznavanju tujih besed v slovenščini«, v Letopisu Slovenske Matice za leto 1896. Celo vrsto besed razčlenja tukaj, vendar je pri nekaterih sam zelo oprezen kot n. pr. pri besedi beka, ki jo je našel že pri Alasiji Sommaripa, ki je »najbrž«, pravi, »stara nemška izposojenka« vendar imenuje to besedo temno in kot pravi znanstvenik le dopušča lastne izsledke, ki po mojem mnenju pri tej besedi zares ne drže, ker sega drevo in ime drevesa do daljne brezmejne Rusije pa je tudi etimološko sporna. Dunajska akademija znanosti je izda» jala od leta 1904 dalje ogromno Štrekljevo delo, Slovanske izposojenke. (Zur slar wischen Lehnwòrterkunde Akademie d. Wissenschaften N. Wien I).
Prelep je njegov esej v Zborniku Slovenske Matice 1901, ki ga je naslovil Prešeren in Narodna pesem. Tu raziskuje vpliv slovenske narodne pesmi na Prešerna v svitu romantikov, o katerih pravi, da so takorekoč folkloristi iz prve polovice prejšnjega stoletja. Saj se je Prešeren za narodovo prošlost vedno zanimal ne samo ko je prepesnil Lepo Vido am-
pak tudi ko je snoval Krst pri Savici, na katerega pa je poleg narodnih izročil in Valvazorja vplival predvsem, po mojem, veliki poljski epik Adam Mickiewicz; jasno je seveda, da je tudi Kollarjeva Slavina hči bila biblija vseh slovanskih romantikov. Iz Prešernovih pesmi dokazuje štrekelj, da se je naš pesnik intenzivno ukvarjal z narodno pesmijo. Spočetka jih je priredil kot Lepo Vido, pozneje pa priznaval avtonomijo narodnih pesmi, štrekelj išče celo reminiscenco narodnih pesmi v Prešernovi metriki, ne morem se pa strinjati z njim, ko trdi, da bi morali vse narodne pesmi, ki jih je redigiral Prešeren in jih napojil s svojim pesniškim duhom, sprejeti vsaj kot dodatek k njegovim umetnim poezijam. Zdi se mi namreč, da so Prešernove prepesnitve narodne pesmi še vedno bliže narodni poeziji kot pa Goethejeva pesem »Videl je deček divjo rožco«, ki jo citira štrekelj.
Štrekljevo epohalno delo pa so »Slovenske narodne pesmi«. Teh je več knjig in v različnih inačicah. Tu je hotel podati dušo slovenskega naroda in zares velika škoda, da ni tudi tam beneških narodnih pesmi, ki spadajo kot tudi beneške narodne pripovedke posebno o Kralju Matjažu k najglobljim slovenskim in slovanskim narodnim pesmim in pripovedkam. (Beneške narodne pesmi je izdal lani Turnšek.)
Kljub tej Štrekljevi zbirki bo ostala naša narodna pesem vedno še naša potopljena Atlantide, ker smo jo prekasno zapisovali in se je iz najstarejših in mogoče najbolj slovanskih časov porazgubila. Narodna pesem je marsikaterega pesnika rešila propadanja in ekstremov tako Otona Župančiča in Murna in pozneje ekspresioniste Podbevška, Jarca, Tauferjevo, Kosovela in Lovrenčiča. Tar ko je Štrekelj vplival ugodno tudi na razvoj slovenske umetne poezije in posebno slovenske Moderne kot ugotavlja Glonar v Ljubljanskem zvonu 1912. Proučeval pa je štrekelj narodno poezijo vseh narodov, bil v znanstvenih stikih z Jagi-čem, Škrabcem in Poljakom, ki je proučeval beneške in rezijanske dialekte in ki se imenuje Jan Bauduini de Courte-nay. Dr. Joža Glonar piše, da so tudi slavisti, že priznani in univerzitetni profesorji, hodili poslušat jasna in pregledna Štrekljeva predavanja tako Rus Ljapunov in Finec Mikkola, Vaismer in sam Jan de Courtenay.
Ko so ga povabili, da bi sodeloval pri lil 11411 III 111 limia lllilili:i;ll;lll!lll:i!ll'lillilili:i!li:i!ll llllill
Cankarjevi ,,Hlapci<( na pariškem festivalu
Na letošnjem III. mednarodnem dramskem festivalu v Parizu bo sodelovala tudi Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Uprozorili bodo Cankarjeve »Hlapce« v režiji Slavka Jana. S Cankarjevimi »Hlapci« bo ljubljanski dramski ansambel predstavil ob koncu junija jugoslovansko gledališko življenje tujini. Člani žirije, ki je odločala o sodelovanju na festivalu, so bili književniki Mirko Božič, Eli Finci, Josip Vidmar in režiser Mata Miloševič.
12
ANTON
INGOLIČ
»Frieda, da mi ne napraviš kakšne neumnosti,« je spregovoril ostro, gledaje ji srepo v oči. »Ti veš, zakaj sem vzel otroka! Zato, ker mi ga ti nisi dala in mi ga ne moreš dati. To zadevo prepusti meni, samo meni! Do razprave ostane Kurt, kjer je, pozneje pa bo šel v zavod.«
Izpustil je ženino roko in stopil po sobi.
»Njegovega očeta sem videl mrtvega,« ib nadaljeval, ko se je ustavil ob svoji omari, »to veš. Ne veš pa, da sem izgubil pol čete, preden sem ga dobil v roke. V zameno za triindvajset svojih najboljših vojakov sem vzel njegovega otroka. Potrebno je, da veš tudi to. Zdaj boš razumela, da ga ne morem vrniti, saj nam tudi oni ne morejo vrniti tistih triindvajsetih mož. Kurta bom tako vzgojil, da bo nekoč maščeval tiste In še druge naše može ! «
»Groth!« je kriknila Grothova v grozi.
veliki Jagičevi Enciklopediji slovanske filologije, je bil že bolan. Umrl je 7. julija 1912 v Gradcu. V istem letu se je preselil v boljše življenje pisatelj filozof dr. Janez Mencinger. Takrat je padel kot njegovi junaki veliki pesnik balad in romanc in prav nič rapsod Anton Aškerc kot da je on sam eden izmed poslednjih knezov balad in romanc, epikov slovenskega slovstva, od zlatih zvezd ožarjeni Poslednji Celjan. Dr. Karel štrekelj počiva na graškem pokopališču v družbi drugih slovenskih kulturnih delavcev, izmed katerih se dviga veliki spomenik iz na» brežinskega mramora pesnici in pisateljici Josipini Turnograjski kot da ne sme manjkati med znanstveniki in romantiki tudi slovenske pesnice, ki se je zamaknila v Prešernov Krst in je že zložila nekaj arij iz njega za spevoigro: tam počivajo zdaj vsi v tuji zemlji vendar ne daleč od zibelke slovenske kulture Korotana, Gospe svete in svobodne Domovine.
Spominski dan slovanskih apostolov
Cirila in Metoda
Dne 5. julija bomo obhajali imendan Cirila in Metoda, tako imenovanih slovanskih blagovestnikov. Od nekdaj so Slovenci ta dan praznovali in prižigali na predvečer godu številne kresove v hribih in dolinah kot simbol, da sta solunska brata užgala iskro slovenske pisane besede in začetek rasti Slovanov med kulturne narode.
Iz dobe Cirila in Metoda izvirajo zametki političnega strnjevanja slovanskih ljudstev. Ciril in Metod sta sestavila prevode potrebnih odlomkov cerkvenih knjig in s tem utemeljila slovanski književni jezik, ki je prej kot pri katerih koli ostalih evropskih narodnih skupinah ustvaril dokajšnjo povezanost slovanskih ljudstev
I!I!Iii!|ii!miiimiiii,iiiimiiiiii'ii>iii ■;i'Mt[|iiiiiiiiiiiiiiiiaiiilililiiilililililiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil-|!viiiiiiiill|i|ii:ll|,|,||„„ll,l„II|llill„„l,ll„„|:l,|llllll,|lll||lll RIHARD OREL:
KAKO IN ZAKAJ SO NASTALI
Gradovi v Beneški Sloveniji
(Nadaljevanje)
Najmogočnejši oblastniki na Furlanskem in v Beneški Sloveniji so bili oglejski patrijarhi, imenovani tudi furlanski vojvode in v poteku zgodovinskega popisa gradov na tem področju bomo Videli, kako so oni imeli več ali manj oblasti nad vsakim gradom in k tem pripadajočim fevdalnim posestvom.
Nekateri so se tudi dejansko udeleževali bojev in bili celo na čelu napadalcev in braniteljev. Za razpravljanje in reševanje upravnih zadev vse pokrajine, je bil ustanovljen tako imenovani Furlanski parlament, ki je imel kot člane odlične fevdalne in cerkvene dostojanstvenike in tudi nekateri ženski redovi so imeli v njem svoj sedež n. pr. nune iz Ogleja in Čedada. Tudi nekatere občine (srenje) so imele svoj glas v tem parlamentu.
Prebivalstvo dolin ob reki Nadiži je imelo svoje »sosednje« (vicinie) in sicer je bila to tako imenovana Landarska Banka spodaj v vasici Bijači — vas Lan-dar je namreč ob pobočjih strmih hribov. Tu je bila kamenita miza, ob kateri so se zbirali ob prejšnjih časih vsi zastopniki landarske mize.
K gradovom, ki jih bomo v naslednjih vrstah našteli in nekako splošno opisali njihovo preteklost, je pripadalo tudi ozemlje, ki je bilo že takrat naseljeno s slovenskim prebivalstvom, ki je premnogo-krat občutilo trdo pest tujih moectcev in njihovih valpetov, posebno kadar so jih silili na tlako za obzidavanje fevdalnih zemljišč in pozidavanie ter utrjevanje gradov. Čestokrat se je to tlačeno ljudstvo uprlo zatiralcem, jim požgalo gradove ter jih pregnalo, kakor bomo zbrali iz naslednjega opisa.
Najdaljša in skoro nepretrgana vrsta teh gradov je prav ob jezikovni meji, to je, kjer ob jugozaipadu prehaja gorovje v podaljšanih izrastkih v ravnine in sicer pričenši od Možnice (Moggio) do Čedada in v notranjosti slovenskega ozemlja je nekaj manjših gradov ob Nadiži. Na visokih vrhovih na razmejitvi in razvodju nad Nadiško dolino ni nobenega, kar je umevno, ker jih niso radi zidali na previsokih točkah; nekateri leže kar na nizkih
gričih ali celo v dolinah. Tako, sedaj pa oglejmo si jih in na kratko opišimo njihovo preteklost in odnos do slovenskega prebivalstva, ki je tam doma.
Možnica
Ta grad je bil na mestu, kjer se začenja dolina reke Fele proti železnemu ka-nalu ožati in zato je imel grad veliko obrambno nalogo zavarovati in nadzirati Pontebansko cesto, ki je vezala, kakor še sedaj, Koroško s Furlanijo. Možnica leži prav ob izhodu doline železnega kanala proti sotočju Fele in Tilmenta, ki prihaja zapadno od Karnije in po kratki soteski pri Venconu preide v furlansko ravan. Za časa Rimljanov, tako se domneva, da je nastala tu nekaka prvotna utrdba, nekak »castrum«; v bližini so izsledili pri izkopavanju star denar. Saj v Norik so morali le tod prodirati. V drugi polovici 11. stoletja je nastal na enem vrhuncu teh gričev nad reko Felo, grad Možnic, last kakega koroškega fevdnika, ki si je prej raztegnil svojo posest semkaj doli. Palatinski grof Kacelin je volil leta 1084 vsa njegova tu ležeča posestva svojemu sorodniku, takratnemu oglejskemu patrijarhu s, pogojem, da postavi tu samostan benediktincev in leta 1119 je bil že slovesno posvečen. Ta samostan je bil povzdignjen v opatijo in je imel obširna posestva in veliko bogastva ; semkaj je pripadalo več vasi iz Karnije, iz Koroške, iz Furlanije in vsa Rezija. Pogosto so se vnemali spori med furlanskimi plemiči in goriškimi grofi, ker je hotel vsak imeti kaj od razsežnega fevda. Leta 1420. je sprejel samostan beneško gospodarstvo in takratni oglejski patriarh je pridrl s štiri tisoč Ogri in razdejal opatijo. Bilai je pač takrat navada in potreba, da oglejski patrijarhi niso bili samo visoki cerkveni dostojanstveniki, ampak so morali zaradi neprestanih navalov in vpadov tujih plemen in boj a-željnih plemičev, vsaj oni, ki so se za to čutili, poseči z mečem v rokah na čelu njihovih vojščakov v boj za obrambo svojih pravic in marsikateri se je v takih bojih tudi zelo odlikoval. Polagoma v naslednjih stoletjih je začel samostan
tedanje Evrope. Fevdalna družba je tako rastla iz ruševin sužnje — posestniške družabne zgradbe in iz razkrojene patriarhalnosti germanskih in slovanskih plemen ter je kot taka sprejela sveže barbarske sile z antično kulturo, ki jo je posredovalo krščanstvo. Pisana beseda je mnogo prispevala k poglabljanju znanja graditeljev novih družabnih temeljev. Vsem Slovanom sta pomenila Ciril in Metod ideološko obrambo njihovega svobodnega razvoja v srednjem veku.
Rastislav, knez velike Moravske, ki se je povzpela v Srednjem Podonavju do samostojne politične dejavnosti, je zaprosil leta 862 bizantinskega cesarja za misijonarje, ki bi učili njegovo ljudstvo v razumljivem jeziku krščanske vere. Bizantinci so mu poslali brata Konstantina (Cirila) in Metoda;, po rodu Grka, ki spočetka v svojem delu nista žela uspeha in sta se zategadelj hotela vrniti v Bizanc, Na poti domov ju je dosegel poziv papeža Nikolaja I., da naj prideta v Rim, kjer so se odločili, da bodo v borbi s frankovskim kraljem uporabili Cirila in Metoda za svoje namene. Leta 869, ko je Ciril v Rimu umrl, pride Metod v Spodnjo Panonijo k slovenskemu knezu Koclju, načelniku frankovske mejne marke, odkoder je izrinil s slovenskimi cerkvenimi knjigami in slovanskim bogoslužjem nemške duhovnike ter je v Rimu še istega leta izposloval prvo samostojno slovansko nadškofijo. Zaradi uveljavljanja slovanskih cerkvenih knjig in slovanskega bogoslužja so začeli Metoda preganjati in so ga nedolgo potem pahnili zastopniki nemške duhovščine, katere vplivi so zaradi delovanja Cirila in Metoda kopneli, na nekem cerkvenem zborovanju v ječo, kjer je prebil tri leta. Po vrnitvi na svobodo je odšel Metod na Moravsko in tamkaj leta 885 umrl.
Lik slovanskih apostolov Cirila in Metoda, ki sega v dolga stoletja nazaj, žari kot svetilnik v temi ob zori slovanske pisane besede, ki je bila pogoj za razvoj slovenske literature do današnje viso!» ravni v mozaiku kulture evropskih narodov.
Novo društvo Slovencev v Avstraliji
Letos so imeli avstralski Slovenci, združeni v društvo »Mladi demokratični Slovenci«, svoj letni občni zbor, kjer so poudarili potrebo po čim tesnejši poveza» vi vseh Slovencev - izseljencev. Ob tej priložnosti so svojo dosedanjo organizacijo razširili in jo preimenovali v »Slovensko unijo«. Hkrati so tudi sklenili, da bodo po raznih krajih, kjer živijo Slovenci, ustanovili slovenske knjižnice.
— po letu 1500 propadati, ker so mu bile odvzete nekatere pravice. Prišle so poleg tega še razne nezgode in poplave Fele, ki je pokvarila glavno cerkev. V naslednjem stoletju je beneški senat odločil ukinitev oblasti, ki je prešla na novoustanovljeno nadškofijo v Vidmu.
V Reziji sami ni bilo nobenega gradu, pač pa nekake utrdbe benečanskega izvora.
(Nadaljevanje sledi)
DEČEK
Z DVEMA
IMENOMA
»Kurt bo tudi zaradi tega ostal pri nas,« je nadaljeval Groth brezobzirno, »bo ostal v Nemčiji, ki bo še krvavo poti ebovala vojakov. Minula vojna ni bila zadnja vojna, bila pa je zadnja, ki se je končala z nemškim porazom. Izvedel sem za dober deški zavod. Vzgojni vodja je moj znanec in sodelavec iz Poljske in Francije. Tja bom....«	.
»Molči, molči!« je zaječala Grothova, trenutek pozneje pa planila iz sobe.
Toda tudi v kuhinji ni vzdržala, odhitela je na prosto.
Na ulici je vladalo živahno, predvečer-no vrvenje. Odrasli so se vračali iz pisarn, trgovin, z dela, mlajši pa s kopanja ir. sprehoda, spet drugi so odhajali v Hannover na nočno delo, v kino ali kam drugam. Nekateri so bili tihi, resni, izmučeni od dela, ali pa jih je trla kdo ve kakšna skrb, nekateri pa so bili glasni in razigrani. Najglasnejši so bili dečki.'
Tudi Kurt se v tem času s Hildo in Maksom vrača s kopanja, je šlo Grotohvi skozi zmedene misli. Prav tako kot tile dečki se smeje, kriči in maha z rokami. Toda ali bi se še smejal, če bi vedel, da ga v Hannovru čaka njegova prava mati, če bi vedel, da ga Groth namerava odpeljati v deški zavod, kjer ima prvo besedo najbrž prav tak brezsrčen človek, kot je Groth?
Mimo je pritekel raznašalec časopisov.
»Večerna izdaja!« je kričal na vsa usta, mahajoč s šopom časopisov. »Nov incident v Berlinu! Zadnje vesti s Koreje! Dve materi se borita za otroka! Jutri bo zavezniško sodišče odločilo, katera ga bo debila!«
Grothova je sklonila glavo in pospešila korake, da je ne bi kdo spoznal in ustavil. Zadnji čas toliko govore in pišejo o Kurtu, o Grothu in tudi o njej ! Mnogi so Grothovega mnenja, mnogi pa menijo, da je treba otroka vrniti pravi materi. Le-ti govore in odkrivajo o Grothu take stvari, da jo je sram med ljudi. Grothu pa takšno pisanje celo laska. Prav te članke si izrezuje, češ vse to bo nekoč prišlo prav, to je kapital, ki ga bo čez leta ob povratku v Arnsfeld dvignil z obrestmi vred.
Ali ne bo vsega tega prej ali slej izvedel tudi Kurt? Izvedel bo tudi, da ga je sodišče povabilo na razpravo, a mu pova-
bila niso poslali, izvedel, kako bodo odločili brez njega.
Ustavila se je sredi vrveža.
Ali je prav, da odločijo brez Kurta? Ali ni vsaka sodba brez njegove privolitve le začasna, le kos popisanega papirja? Težko bo življenje brez Kurta, toda ali ne bi bila še težja zavest, da je ostal pri njej samo zato, ker mu ni omogočila, da bi videl svojo pravo mater in se sam odločil? Ne bi bil še hujši strah, da bo nekega dne izvedel vse in jo zapustil čez noč? Sicer pa, Groth ga bo v vsakem primeru odpeljal v zavod. Tam bodo iz dobrosrčnega dečka vzgojili človeka brez srca, brez čustev, drugega Grotha...
Ozrla se je naokoli. Tam onstran trga se je dvigalo visoko, sivo poslopje. Na pročelju je žarel velik rdeč napis: Pošta-Telefon-telegraf. Trenutek se je še obotavljala, nato pa naglo prekoračila trg in se z olajšanjem povzpela po stopnicah poštnega poslopja v telefonski oddelek.
10. Razpraav.
Dr. Mravljak je govoril že dobro uro. Beseda mu ni tekla nič manj gladko kot rojenemu Angležu ali Amerikancu. Predsednik sodišča Ralph Ch. Weekes je nejevoljen pogledoval na uro in od časa do časa stresel svojo nenavadno veliko glavo, oba prisednika, Austin A. Breed in Oliver E, Hardy, pa sta ga pazljivo po-
slušala: Hardy, ki je sedel na predsednikovi levici, je celo večkrat pritrdilno prikimal in si nekaj pisal na polo papirja, ki jo je imel pred seboj. Dr. Mravljak se je zavedal, da zastopa pravično stvar, zavedal se je, da ne govori samo v imenu nesrečne matere, ki je vsa bleda sedela za njim, marveč tudi v imenu slovenskega naroda, vseh jugoslovanskih narodov. Podžigal ga je tudi pogled na Fritza Grotha, ki se je držal napeto in gospodovalno, kakor da je še vedno okupator na slovenski zemlji, kakor tudi pogled na predsednika sodišča, ki mu je bil očitno bliže nekdanji sovražnik kakor nekdanji zaveznik. Dr. Mravljak, ki je nastopil sodno prakso šele v partizanih, a se ie po osvoboditvi izobraževal v pravnih vedah doma in v inozemstvu, se je dobro zavedal, da posebno predsednik sodišča preži na vsako njegovo besedo. Napačno postavljena beseda lahko pomeni izgubo slovenskega otroka,, dobro zastavljena pa njegovo vrnitev in s tem zmago pravice.
Ana in razumela niti besedice, a čutila je, da je njen zagovornik položil v svoj govor vse svoje znanje, svoje in tudi njeno srce. Ko je sedel, se mu je s hvaležnim pogledom zahvali’a. Dr. Mravljak se ji je zadihan nasmehnil, a se takoj zresnil, ko je predsednik poklical Fritza Grotha.
Le-ta je preko tolmača pripovedoval stvari, ki so jih celo nekateri nemški ča»
Stran 4
Kako uničujemo bramorja
Bramor živi na vrtovih, pa tudi na krompiriščih in travnikih in je eden najbolj požrešnih škodljivcev. Samica te velike do 5 centimetrov dolge žuželke s krepkimi srednjimi nogami zaleže v pozni pomladi v gnezda po rovih v zemlji 200 do 300 jajčec, ki so podobni konopljinemu zrnju. Ta gnezda je sedaj zelo lahko najti in uničiti. Najdemo jih na ta način, da s prstom sledimo vodoravnemu kakor prst širokemu rovu bramorja, ki se vije plitvo v zemlji. Na mestu, kjer zavije rov navzdol, leži gnezdo v velikosti kurjega jajca. S pomočjo lopate dvignemo na tem mestu zemljo in uničimo zalego.
Na večjih površinah uničujemo bramorje brez posebnega truda spomladi in poleti z vabami, ki vsebujejo strupen prah, cinkov fosfid ali barijev fluorsilikat. Var bo pripravimo takole: 20 kg koruznega zdroba zmešamo s 5 litri vode in dodamo en kilogram cinkovega fosfida ali pa 2 kilograma barijevega fluorsilikata. Zvečer jo razsujemo po njivi, kjer smo zar sledili rove bramorjev. Najbolje je, če to napravimo po kakšnem dežju, ker tedaj orilezejo bramorji najbolj zanesljivo na oovršje in zavžijejo zastrupljeno hrano, vsled katere poginejo.
£
E
L
0
m
CENE NA DEBELO
Prva pomoč
OHRANI MIR! Preden pomagaš, ugotovi vrsto poškodbe. Prenagljeost lahko povzroči škodo. Pri vseh nevarnih primerih kliči takoj zdravnika.
ZASTRUPLJENJA: Kadar nastopi za-strupljenje, ker je bil strup pojeden, je treba najprej izzvati bruhanje, tako da ščegetamo goltanec. Za ublažitev delovar nja strupov dajmo zastrupljencu velike količine tekočine, vode s primešanimi beljakovinami, mleka ali pa natrijev bikarbonat, žgano magnezijo, živalsko oglje (več žlic). Če je zastrupljenec nezavesten, mu ne smemo vlivati v usta tekočine ali zdravil, da se ne zaduši, če smo se zastrupili z zaščitnimi sred-
ini m i it n i im 111 iti it ti n mn n 11111 mi im 111 m i n i n mi 11 n n i ii mn i ikikiiiii iii i n i ikiki i ih i ikmkiiiii
Še je čas nasajanja jajc vodnih perutnin
lenjem, kmalu tudi krompirja in čim več mleka.
Najbolj hitro rastejo gosi velike pasme, ki v nekaj mesecih tehtajo že po šest in več kilogramov. Tudi domače gosi lahko spitamo do jeseni na pet do šest kilogramov, čeprav se bodo šele izvalile. Pri goskah dobimo lepo količino masti, kar je za gospodinjstvo lep doprinos pri oskrbi z maščobo. Tudi spitana račka da nekaj maščobe. Vse to in pa ugodna prodaja mlade perutnine v jeseni nam narekuje, da se prav sedaj v čim večji meri zanimamo za nasajanje valilnih jajc vodne perutnine. V ta namen uporabimo vsako kokljo in sleherno valilno jajce domačih vodnih ptic.
Valjenje kokošjih jajc se zaključuje Junija izvaljeni piščanci ne dorastejo do zime in jarčice ne bi nesle pozimi. Le piščanci lahkih pasem so še primerni za plemensko rejo, četudi so izvaljeni šele junija, kajti jarčice teh pasem se do zime dobro razvijejo, do konca januarja dozore in začno februarja nesti. Aprila in maja iznesena jajca teh kokoši lahko nato uporabljamo za nasad. Pač pa nasajamo še nadalje tako junija kakor celo pozneje kokošja jajca zato, da dobimo perutnino za zakol. Dotlej se primerno razvije in je v starosti sedmih do dvanajstih tednov najbolj cenjena. Zatega-del podlagamo junija in julija tudi jajca velikih pasem, ker so ti piščanci potem najbolj primerna klavna perutnina.
Pač pa je še vedno čas za nasajanje jajc vodne perutnine, da dobimo pasemske ali plemenske živali, ali pa za vzrejo klavnih živali.
Pri vodni perutnini ne silimo na zimsko nesnost, ker je nesnost pri teh živalih manjšega pomena. Prav zaradi tega nasajamo jajca vodne perutnine lahko kasneje, ker kljub temu izvaljene račke ali goske dorastejo do naslednjega leta in začno pravočasno nesti. Da dobimo vodno perutnino za zakol, pa je sploh edino sedaj pravi čas. Račke so najokusnejše v starosti štirih mesecev, torej takrat, ko prav dorastejo in preden se začne v celoti razvijati perje. Takrat so mlade račke lepo zamaščene, meso je nežno in sočno, čim starejše so potem živali, tem bolj je meso vlaknato in sčasoma trdo, žilavo. Prav tako je pri goskah, vendar s to razliko, da je meso tudi dorasle goske okusno, Če je dobro spitana.
Mlade goske in račke vzrejamo podobno kakor piščance. Razlika pa je v tem, da jih krmimo več z zelenjavo in da jim pripravljamo zelo vodeno pičo. Ker bomo uporabljali goske in račke zlasti za jesenski zakol, začnemo že kmalu krmiti tako, da se mlada perutnina hitro redi. Dajemo jim koruznega zdroba med raznim ze-
Ovelost kumar
Neredko nastopa v kumarnih nasadih na posameznih rastlinah nenadna ove-lost vseh listov. Taka rastlina kmalu popolnoma pogine. Včasih ovenejo samo posamezne redke rastline, često pa jim v naslednjih dneh sledijo še druge in lahko nastane popolno uničenje nasada. Vzrok takih ovelosti in sušenja kumar so obolenja spodnjega dela stebla in koreninskega vratu, ki jih povzročajo ali bakterije ali pa razne glive. Napadu so podvržene — kakor se zdi — rastline v neprimernem tlu oziroma podnebju in ob nepravilni gojitvi, često se zdi, da zalivanje s prehladno vodo daje povod za obolenje.
Zatiranje: V prvi vrsti vzgajajmo kumare pravilno! Ne zalivajmo jih s premrzlo vodo, ne gnojimo jim premočno! Obolele rastline in njihove ostanje jeseni sežgemo. Na prostem skrbimo za pravilen plodored, v rastlinjaku pa zemljo razkužimo ali obnovimo. Kumare za presajanje vzgojimo v lončkih iz gnojne prsti, kravjeka in komposta z dodatkom 500 g kakega mokrega razkužila na 1 m kv. mešanice. Lončke napolnimo z razkuženo zemljo.
stvi za škropljenje rastlin, prenehajmo takoj z delom. Ako je ponesrečencu zelo slabo, ga prenesimo na čist zrak, mu slecimo delovno obleko in čevlje ter odpni-mo ovratnik. Pokličimo takoj zdravnika.
Pri zastrupitvi s fosforom ali s kakšnim drugim parathionskim sredstvom, ki so zelo strupena, spravimo bolnika takoj na čist, hladen zrak. Po potrebi nudimo bolniku umetno dihanje. S kože očistimo vse kapljice strupa z vodo in milom. Pokličimo zdravnika ali poskrbimo za takojšen prevoz v bolnico.
Pri zastrupitvi s svinčenim ali apnenim arzenatom pospešimo bruhanje. Bolnik naj pije toplo mleko pomešano z jajčnim beljakom. Za ojačanje srca dajmo prave kave ali čaja. Bolniku grejmo noge z odejami ali s termoforom.
Pri zastrupitvi z nikotinskimi pripravki pospešimo bruhanje in izpirajmo želodec. Vsakih 5 minut naj bolnik popije 5 do 10 kapljic jodove tinkture na pol litra vode ali pa mu dajmo prave kave ali čaja. V težjem primeru pomagajmo z umetnim dihanjem in pokličimo zdravnika.
Zastrupljencu, ki je popil kislino, dajmo obilno mlačne vode, mleka ali limonade. Zastrupljencu z lizolom ne dajajmo vode, temveč beljakovin, olja ali masla. Zastrupljencu z gobami dajmo ricinusovega olja, črne kave in led na glavo. Zastrupljenca s plini polijmo s hladno vodo in nudimo umetno dihanje. Odprimo okna! Pri gorljivih plinih nobene odprte luči !
OPEKLINE: Ne devajmo na opečena mesta hladne vode. Opečeno mesto potresimo z moko, s sodo bikarbono in dajmo obkladke z lanenim oljem. Ne odpirajmo mehurjev. Pri večjih opeklinah ne dajmo nikakega povoja temveč telo samo zavarujmo pred izgubo toplote s pogri-hjalom čez opore. Pokličimo zdravnika ali poskrbimo za prevoz v bolnico.
PRELOM KOSTI: Zavežimo odprte rane. Zelo previdno podložimo deščico ali lepenko. Zlomljeni ud dvignimo.
KRVAVITEV: Vsako krvavenje ustavimo, kolikor mogoče hitro. Krvaveči ud dvignimo. Stisnimo krvavečo žilo nad mestom iz katerega krvavi, ne dotikajmo se rane in ne umivajmo jo z vodo. Ne uporabljajmo vate, temveč tampon ali ovoj. Ud smemo podvezah največ za eno uro in pol.
KRVAVENJE IZ NOSU zaustavimo, če dajemo mrzle obkladke na čelo, tilnik in zapestje.
POŠKODBE OČI. Očesa ne drgnimo, ker le povečamo bolečine. Obe očesi, tudi zdravo zavežimo. Če je padla v oko kislina, izpirajmo obe s tekočo vodo. Apno odstranimo s krpo namočeno v repično olje, ne v vodo. Ko je vse apno odstranjeno, očistimo zunanjost očesa z vodo.
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Krave	L.	180	do	265
Voli	»	275	»	320
Jenice •	»	285	»	33-5
Teleta	»	460	»	525
Jagnjeta	»	500	»	550
Kozliči	»	580	»	600
Ovce	»	170	»	180
Prašiči do 100 kg	»	270	»	290
Takoj k zdravniku.
VODENI ŽULJI: Z izžgano iglo potegnimo skozi mehur tanko volneno nitko, ki potegne vodo s seboj. Obvežimo.
UGRIZ. Pustimo krvaveti rano. Rano iztisnimo in razširimo. Prevežimo ud v smeri proti srcu. Izsesajmo ali izžgimo rano. Pijmo obilo alkohola in pokličimo zdravnika.
PIK ŽUŽELKE: Namažimo pičeno mesto s salmijakom.
UDAR STRELE: Polijmo zadeto osebo z mrzlo vodo. Umetno dihanje.
SONČARICA: Obolelega spravimo na senčen kraj. Glavo položimo visoko in razpnimo obleko. Devajmo mrzle obkladke na čelo in prsi. Umetno dihanje.
POMOČ UTOPLJENCU:	Utapljajoče-
ga zgrabimo pri reševanju le od zadaj. Hitro odpnimo obleko. Usta in nos očistimo peska in blata. Obrnimo ponesrečenca na trebuh, tako da mu visi glava navzdol. Rahlo udarjajmo po hrbtu, da se odstrani voda, nato umetno dihanje, če treba nekaj ur. Ko ponesrečenec začne dihati, ga položimo v posteljo, ponudimo tople pijače ali nekaj žličk alkoholne pijače.
ELEKTRIKA: Najprej ustavimo stroj ali izklopimo električni tok. če to ni mogoče, poskusimo vod kratko spojiti ali ozemljiti, tako da ga z železnim drogom, cevmi ali z žico zvežemo z zemljo. Dokler je vod pod napetostjo, je vsak nezavarovan dotik voda ali ponesrečenca nevaren. Reševalec naj stoji zato na suhi deski, gumiju ali steklu. Ponesrečenca odtrgajmo od voda z leseno palico, in sicer le s suhimi rokami. Ponesrečencu odpnimo obleko in položimo glavo nizko in nudimo takoj umetno dihanje.
gospodinje^
Nekaj nasvetov
STEKLENICE OD OLJA očistite s ka-vino usedlino, s časopisnim papirjem ali z zdrobljenimi jajčnimi lupinami.
ČE KUHATE KOKOŠ, dodajte vodi, v kateri se kuha, jedilno žlico kisa. Meso bo bolj belo in mehkejše. Ce je kokoš stara, jo 12 ur pred pečenjem očistite in namažite znotraj in zunaj z jedilnim oljem.
NYLON NOGAVICE lahko prav lepo zašijete z lasom. Las vdenite v šivanko in šivajte z njim nogavico kot z nitjo. Tako zašite luknjice se komaj opazijo.
BELO BARVANO POHIŠTVO dobro umijete z vodo, ki ste ji dodali salmijaka in terpentina, nikar pa ga ne umivajte s praškom, ki bi pohištvo pokvaril. Mnogo bolj kot prašek je priporočljiva topla milnica.
ŽIVINA ZA REJO
po glavi
Krave	mlekarice	L.	145000 do	185000
Jenice	breje	»	145000	»	180000
Jenice	od 5 do 12 mes. »	70000	»	85000
Prašiči	(12-20 kg)	»	6000	»	9000
PERUTNINA-Z A JCI-J A JC A
po kg.
L. 575 do 640 »	550	»	600
Piščeta
Kokoši
Purani
Zajci
Jajca (100)
Pšenica
Sjerak
Oves
Rz
Ječmen
» 500 » 550 » 305 » 335 » 2100 » 2300
ŽITARICE
po kuintalu L. 6800 do 7200 » 53(f0 » 5400 » 5500 » 5600 » 5850 » 5950 » 5900 » 6100
SADJE IN ZELENJAVA
po kg.
češnje	L.	80	do	110
česen	»	50	»	80
Solata	»	48	»	55
Grah	»	120	»	150
špinača	»	30	»	60
SIR IN MASLO
po kg.
Sir do 2 meseca star	L.	390 do	430
Sir čez 2 meseca star	»	650	»	700
Mlekamiško maslo	»	980	»	1000
Domače maslo	»	700	»	750
GRADBENI BES V HLODIH
po kubičnem m.
Bukev	L. 16000	do 18000	
Smreka	» 20500	»	22500
Oreh	» 27000	»	32000
Jesen (jasen)	» 16000	»	18000
češnja (čerješnja)	» 15000	»	16000
Bor (buor)	» 12500	»	15000
Mecesen	» 20500	»	25000
Javor	» 17000	»	19000
Topol	» 8500	»	1000
Dob	» 14000	»	16000
Hrast	» 15000	»	18000
Akacija	» 16000	»	18000
Kostanj	» 14000	»	15000
DRVA IN	OGLJE		
Bukova suha Bukova surova Mešana Oglje
po q.
L.	950 do	1050
»	700	»	800
»	650	»	750
»	3200	»	3800
Dolar USA Sterlina papir Francoski frank (100) švicarski frank Belgijski frank Avstrijski šiling Nemška marka
624
1643
148
147
12,20
24
152
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric*
sopisi ovrgli kot neresnične oziroma nebistvene, prikazoval se je kot človekoljuba, toliko da ni zahteval posebne nagrade, ker je nemškemu narodu vzgojil dečka, ki ga ni rodila nemška mati. Predsednik sodišča mu je prikimaval, na Hardz-jevem licu se je pokazal zaničljiv posmeh, desni predsednik Breed pa si očitno še ni bil na jasnem, komu naj da prav. čim dalje je Groth govoril, tem nemir-neje je postajalo v dvorani. Slišali so se celo posamezni klici.
»Gospod Groth, ste pozabili, da tretjega rajha s Hitlerjem ni več?«
»Ne pozabite, da stojite pred zavezniškim in ne pred hitlerjevskim sodiščem!«
Predsednik je vrgel jezen pogled po dvorani, ki je bila zasedena do zadnjega kotička. V ospredju so sedeli Grothovi znanci in somišljeniki; ti so seveda Grothu pritrjevali. Ostale klopi so zasedli poleg ljudi, ki jih je privabila v sodno dvorano zgolj radovednost, Jugoslovani, ki so živeli v mestu ali v bližini, in tisti Nemci, ki jim je bilo do tega, da sodišče zadevo reši pravično. V stranskih klopeh pa so se tiščali številni novinarji. Zastopani niso bili samo vsi večji jugoslovanski in nemški, marveč tudi mnogi ameriški in angleški časopisi. Novinarji so pazljivo sledili vsemu, kar se je dogajalo, ne samo s svinčnikom, temveč tudi
s fotograskim aparatom. Lojze Perko, najmlajši med temi možmi ostrega peresa in bistrega pogleda, je vsak čas planil pokonci, glasno pritrdil dr. Mravljaku ali še glasneje zavrnil Grotha ter spet sedel in vestno zapisal vsako izgovorjeno besedo. Že s prvim člankom o Janku je zbudil ne samo vsesplošno pozornost doma in v inozemstvu, marveč je tudi pripomogel, da je marsikdo spremenil svoje prvotno prepričanje; s člankom o razpravi pa bo do kraja razgalil zavezniške sodnike in vso njihovo tako imenovano pravi-coljubnost, če ne bodo Janka prisodili njegovi materi.
Ozračje med Grothovim govorom je postajalo z vsako minuto bolj napeto.
Groth je sicer čutil, da ima večino poslušalcev proti sebi, zavedal pa se je tudi, da je na njegovi strani poleg prvih klopi predsednik sodišča in da je njegova stvar dobljena, če pridobi desnega pri-sednika. Zato je govoril kljub mrmranju in vzklikom in kljub temu, da je videl, da tudi njegova žena, ki se je že od samega začetka razprave nestrpno ozirala proti stranskim vratom, ne odobrava njegovih besed. Končno ima priliko, da pove tako rekoč pred vso Nemčijo, pred vso Evropo ne samo svoje misli glede izgubljene vojne in nalog, ki čakajo nemški narod, marveč tudi misli številnih
bivših bojevnikov. Zaneslo ga je celo tako daleč, da ga je moral sam predsednik sodišča opozoriti, naj se povrne k stvari.
Prestal je za trenutek in zajel sape.
V tišino, ki je po predsednikovem opominu zavladala v razpravni dvorani, so se z ropotom odprla stranska vrata.
Naslednji trenutek sta obe materi planili pokonci.
»Kurt!« je Grothova zaklicala z olajšanjem.
»Janko!« je kriknila Ana od presenečenja.
Ostali so nemo zrli proti vratom, kjer sta teta Berta in Janko obstala kot pribita. Berta se je vsa zadihana od hitre hoje in bojazni, da bosta prišla prepozno, komaj vidno smehljala, Kurt pa se je zmeden in osupel oziral po dvorani. S sodnikov, ki so bolj začudeno kot strogo zrli vanj, je šel njegov pogled mimo Grotha po dvorani navzdol.
Nenadoma se je še bolj zmedel.
Pred klopmi sta stali njegovi materi. Prva in druga. Bili sta si čudovito podobni. Obe sta mu bili enako znani, čeprav prve že toliko let ni videl. Obema je sijala ljubezen in dobrota iz oči. Bližali sta se mu.
»Janko!«
»Kurt!«
Odhitel jima je naproti, razširil roke
in objel obe hkrati.
»Mati, mati!« je zaječal in zajokal. Materi sta ga stiskali k sebi in božali po licih, po glavi, po ramenih.
Odhitel jima je naproti, razširil roke in objel obe hkrati.
Ani se je širilo srce od sreče. Končno vendar ima svojega Janka, stiska ga k
sebi in boža, čuti ga ob sebi in sliši njegov glas!
Grothovi je bilo obenem lepo in hudo, lepo, ker je spet imenla svojega Kurta pri sebi, hudo, ker se je jasneje kot kdaj prej zavedala, da so to zadnji trenutki, ko je Kurt še njen.
Groth je najprej osupnil, potem pa bled od jeze gledal zdaj nenavadni in nepričakovani prizor, zdaj Berto tam ob vratih, ki pa se ni zmenila za njegove poglede.
Dr. Mravljak se je smehljal, prvič, kar je prevzel zagovorništvo te zapletene zadeve; veroval je, da bo otrokova prisotnost pripomogla pravici do zmage.
Prvi so se znašli novinarji. Prihiteli so s svojimi fotografskimi aparati in obkolili Janka z obema materama.
Čez čas je predsednik sodišča pozvonil, pogledal po dvorani in spregovoril suho, uradno: »Razprava se nadaljuje. Gospod Groth, imate še kaj?«
Groth, ki je imel pripravljeno še kopico besed, ni mogel takoj spregovoriti.
»Zaslišimo otroka!« je segel v njegov molk Hardy, levi prisednik.
»Hvala,« je dejal predsednik Grothu. »Naj pristopi Kurt Groth oziroma Janko Slapnik!« je zaklical.
Dr. Mravljak je stopil k Janku ln obema materama. (Nadaljevanje sledi)