Leto XIII. It. I PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST V MAJU Rezultati poslovanja v mesecu maju kažejo, da je proizvodnja potekala normalno in v okviru planskih zadolžitev. Primerjava doseženih proizvodnih rezultatov v prvih petih mesecih letošnjega leta s postavljenim letnim planom proizvodnje kaže, da smo letni proizvodni plan dosegli s 45,2 % — torej smo ga presegli za 3,7 %. Dobri proizvodni rezultati izhajajo iz povečane proizvodnje na obstoječih napravah in iz uvajanja novih proizvodov, ki zahtevajo manj delovne sile. Iz navedenega izhaja tudi povečana proizvodnja v prvih petih mesecih letošnjega leta napram istemu razdobju v lanskem letu. Kumulativna vrednost proizvodnje za razdobje januar — maj je porasla za 17,8 % napram doseženi vrednosti proizvodnje v istem razdobju lanskega leta, medtem ko se je število zaposlenih zmanjšalo in sicer za 0,9 %, torej je porasla produktivnost za 18,7 %. V mesecu maju smo izvozili za 423.989 dolarjev naših proizvodov, v petih mesecih letošnjega leta pa za 2,291.204 dolarje. Izvoz v maju po vrednosti ni dosegel planske zadolžitve, in sicer zaradi tega, ker smo morali % v tem mesecu vračati večje količine cinkove pločevine in surovega cinka iz naslova predelav cinkovih koncentratov,, ki smo si jih zaradi pomanjkanja domačih koncentratov morali preskrbeti iz uvoza. Fizični obseg izvoza v mesecu maju pa zaostaja za izvozom v preteklem mesecu. Regionalna usmerjenost izvoza je ostala v tem razdobju ista kot v preteklih mesecih — 90 % vrednosti izvoza je odšlo na konvertibilna področja, 2 % na klirinška in 8 % vrednosti izvoza na področja vzhodnoevropskih držav. 15. junij 1966 CINKARN AR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE In memoriam inž. Vladimirju Mikužu Pred dnevi, 6. junija nas je pretresla žalostna vest, da je krnta usoda iztrgala iz naše sredine dipl. inž. Vladimirja Mikuža, požrtvovalnega sodelavca in dolgoletnega člana našega kolektiva. Rojen je bil 10. julija 1905 v Gornjem gradu. Ko je v rojstnem kraju dokončal osnovno šolo je obiskoval gimnazijo v Celju, nato pa strojni oddelek srednje tehniške šole v Ljubljani. Po maturi, leta 1926 je odšel v Brno, kjer se je vpisal na tehniško visoko šolo. Leta 1932 je diplomiral za strojnega inženirja. Že leto dni pred diplomo je prišel prvič v Cinkarno, in sicer bil je nekaj časa na praksi kot absolvent lehniške visoke šole. Po diplomi se je 1. maja 1932 zaposlil v Cinkarni. Kmalu se je seznanil z obrati in postal šef mehanične delavnice. __ Ves čas okupacije je ostal na svojem delovnem mestu, toda bil je zaveden rodoljub in je gmotno podpiral narodno osvobodilno gibanje. Takoj po osvoboditvi ga je Ministrstvo za industrijo in rudarstvo, na predlog kolektiva imenovalo za delegata. Kot strokovnjak je vedel, v kakšnem stanju je bila takrat Cinkarna, saj jo je okupator do skrajnosti izčrpal in oropal, zato je želel delati izključno v svoji stroki; na lastno željo je bil naslednje leto razrešen direktorske dolžnosti. Od 1946. pa do 1960. leta je bil šef elektrostrojne službe, že leta 1950 pa je sodeloval pri investicijski izgradnji. Deset let kasneje mu je bila zaupana dolžnost šefa elektrostrojne službe v investicijskih objektih, od 1. januarja 1963 pa je bil glavni inženir investicijskega sektorja.. Kljub odgovornemu deln se1 je ukvarjal s športom in drugimi dejavnostmi, bil je aktiven član predvojnega celjskega nogometnega kluba SK Olimp. Kot velik /ljubitelj narave pa je pogosto hodil z ribiško palico ob vodi; na svojih sprehodih je ustvaril inarsikater čudovit akvarel. Dobro ga poznajo tudi naši gasilci, saj je bil pet let predsednik industrijske gasilske čete v Cinkarni. Nekaj časa je bil tudi član revizijske komisije pri okrajnem ljudskem odboru v Celju. Na vseh delovnih mestih je bil prizadeven in vesten, s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in požrtvovalnim delom je ogromno prispeval k napredku podjetja. Zadnja leta je vodil izgradnjo proizvodnih objektov. Tik pred zmago, ko bi morala v teh obratih steči proizvodnja, je tovariš Mikuž omahnil in nekaj dni kasneje za vedno zaprl oči. Ni besed, ki bi lahko vse povedale o štiriintridesetletnem delu tovariša inženirja Vladimirja Mikuža, ki ga je vložil v razvoj in napredek Cinkarne; za tridesetletno sodelovanje ga je kolektiv pohvalil in nagradil, za izredno prizadevanje pri delu pa je prejel Orden dela druge stopnje; toda vsi se zavedamo, da nam je neizprosna smrt ugrabila neutrudljivega sodelavca — strokovnjaka in dobrega tovariša, bogatega življenjskih izkušenj in elana. CDS sprejel pravilnik o delitvi osebnih dohodkov Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, ki smo ga uporabljali do 1. aprila 1966, je bil sprejet sredi leta 1964. V razdobju od uveljavitve tega pravilnika do danes smo bili priča izredno dinamičnemu razvoju. To velja tako za splošen gospodarski razvoj v državi, še bolj pa za razvoj Cinkarne, kar je bistveno spremenilo štartne odnose, ki so bili vzpostavljeni takrat. Z rekonstrukcijo metalurških in predelovalnih obratov so bale spremenjene kapacitete, tehnologija, število zaposlenih in struktura sredstev za proizvodnjo. Zgrajeni so bili novi obrati, ki so obratovali še več ali manj poizkusno in za katere še ni bilo čvrstih pokazateljev, ki so potrebni za izdelavo solidnih cenikov. V zvezi z rekonstrukcijo in razširitvijo obsega poslovanja so nastajale vzporedno organizacijske spremembe. Spremenjeni so bili nekateri predpisi. Kot posledica nagle inflacije pred reformo so bili zaradi hitrejšega porasta osebnih dohodkov delavcev na manj zahtevnih delovnih mestih po- rušeni* odnosi, ki so bili postavljeni ob sprejemanju pravilnika pred dvemi leti. Vse to je narekovalo izdelavo novega pravilnika, ki ga je delavski svet uveljavil s 1. aprilom tega leta. Tekstualni del ^pravilnika (splošna določila) so bila vsklajena s predpisi in izvršenimi Reorganizacijami. V novem pravilniku so štiri delovna mesta več kakor v starem, s tem je število delovnih mest porastlo od 317 na 321. Vrednosti delovnih mest so bile povečane za vsa delovna mesta in to minimalno za 40 %. Da bi se ublažila že omenjena uravnilovka, so bile vrednosti zahtevnejših delovnih mest, predvsem v proizvodnji bolj povečane. Pri tem pa je delavcem na delovnih mestih, katerih vrednost je bila po večana za 40 %, aa garantiran isti osebni dohodek, ki so ga prejemali v mesecih november, december, januar 1965/66 ob doseganju istih proiavodaih rezultatov. Osnovni principi oblikovanja osebnih dohodkov delovnih (Nadaljevanj* na 3. strani) Perspektiva svinca in cinka 'Objavljamo izvleček iz angleške revije Light Metals and Metal Industry, ki je v novoletni številki objavila mnenja uglednih strokovnjakov o perspektivah cinka in svinca v prihodnjih letih. V zadnjih sedmih letih je svetovna potrošnja cinka stalno naraščala in je v preteklem letu dosegla rekordno številko 1.> milijona ton, ne upoštevajoč potrošnji cinka v drža-valt članicah SEV, ki gotovo dosega vsaj 0,5 milijona ton. Tudi rudarska proizvodnja cinka je v lanskem letu porasla za 10% in dosegla 3.5 milijonov tim cinka. Od novih 300.000 ton cinka je polovico proizvod-'' la Kanada, ki danes dobavlja že četrtino svetovne proizvod- nje cinkovih koncentratov. Velike količine cinikove rude so odkrili v Kanadi, /.DA., in na Irskem, tako ni bojazni, da bi v naslednjih letih zmanjkalo te sn rov i ne. Potrošnja cinka Največ cinka še vedno porabijo za pocinkanje, bodisi termično ali galvansko —, dobro tretjino svetovne proizvodnje. Po količini sledi potrošnja cinka za izdelavo različnih zlitin tipa /attiak, in sicer četrtino' proizvodnje, /proizvodnja različnih vrst medenin konznniira petino, medtem pa le slabo de- v zadnjih letih prihodnjo še večjo .porabo cinka. Gibanje investicij v jeklarski industriji je vedno bolj usmerjeno v to sin,er, saj je od 100 velikih obratov, ki danes po kontinuirnem postopku poein-k u j e jo jeklene trakove, v letu 1%5 začelo na novo obratovati 10, in to v ZDA, Nemčiji in na Japonskem. Montaža prvega valjarniškega dvojčka setino svetovne proizvodnje cinka predelajo v pločevino, trakove in ostale valjane oziroma vlečene izdelke. Potrošnja cinka je v različnih državah različna. Za ZDA. kot največjega potrošnika cinka jo značilno, da potrebuje največ cinka za zlitine, F.vropa pa ga porabi največ za izdelavo medenine. Čeprav poraba cinka za nnti-korozijsko zaščito železa in jekla, zlasti za pocinkanje jeklenih trakov stalno narašča, je razmerje med pocinkanim delom in nepocinkanim delom svetovne jeklarske proizvodnje izredno nizko. In ravno v tem dejstvu leži velika rezerva za CINKARNAH 7Ws ZAMAK zlitine polagoma izpodrivajo medenino Cinkovc zlitine za tlačno litje tipa Zamak. ki že danes zavzemajo četrtino proizvodnje cinka, imajo še veliko možm^ti za nadaljuj k razvoj in povečanje potrošnje. Nad polovico zlitin por.abj avtomobilska industrija, ki izdeluje vplinjače, vodno črpalke, kljuke, okrasne letve in |hk1i)1)iii). Ostalo pa porabi industrija hladilnikov, pisalnih strojev in fbiomehanika. Značilno za cinkovc zlitine je, da so dajo odlično predelovati po uv tomatrtkili in kontjiniiirnih postopkih in so zato interesantne za vso vrsto moderno masovno proizvodnje strojnih naprav in aparatov. To pa je gotovo solidno jamstvo za še večjo porabo v naslednjih letih. Manj sigurna jg prihodnost porabe cinka za izdelavo me,de-ninc. Čeprav je medenina v Evropi še zelo cenjena, pa jo v ZDA čedalje bolj izpodrivajo aluminijeve zlitine. Največ medenine porabijo za izdelavo raznih vrst fi jingov in avtomobilskih hladilnikov.' Interesantno je. da tudi cinkovc zlitine tipa Zamak izpodrivajo mcdc--nino in to tam. kjer niso izpostavljene visokim temperaturam in posebni m zahtevam glede korozije. Največji optimisti pa so mnenja, da bi cinkovc zlitine s titanom v bližnji prihodnosti lahko polnovredno zamenjale medeninaste trakove, zlasti če je potrebna še dodatna površinska zaščita s kromira-njcin. Torej ne glede na slabe izgšode za tnedenino so izgledi za večjo potrošnjo cinka odlični. Ne smemo pozabiti, da je v onem,kilogramu medenine normalno od 0,5 do .0.7 kg cinka, ostalo pa je baker. Če bo cink v katerikoli obliki zamenjeval medenino, bo potrošnja cinka saj 50 do 50 % večja, kakor če bi izdelovali medenino. (Nadaljevanje na 3. strani) NE ODIAŠ \ JMO VEČ Z UREDITVIJO POKOJNINSKE DOBE Uveljavljanje pokojninske dobe na podlagi izjave prič, je po JZPZ čatiDvno omejeno, in sicer posebna doba na dve leti in zavarovalna dobit na pet let, od začetka veljavnosti J 7PZ. To se pravi, da je uveljavljanje posebne dobe možno siimo št' do konca letošnjega leta, a zavarovalne dobo do konca leta 1969. Čeravno še imamo dobra tri leta dp izteka nnvedgnega roka, vendar'ne odlašajmo več, temveč si to zadevo ftpuprej uredimo. Pogosto sp namreč dogaja, da smrt prehiti zaslišanje posamezne priče ali pelo samega zavarovanca, kar gre*v škodo zavarovancu,. oziroma v škodo družinske pokojnine zavarovančevim družinskim članom. Kajti, redki so primeri, da bi žena — vdova, vedela zn iiue n n delodajalcev in za čas še ne dokazane zaposlitve svojega moža, še manj pu za imena oseb, ki hi lahko nastopile kot priče. V razgovoru s starejšimi delavci večkrat slišimo, ko pravijo: »Saj se mi ne izplača iskati prič, ker bom Imel oh izpolnitvi starostnega pogoja za pokojnino še tako nekaj mesecev čez pokojninski pogoj«. Pri tem pa seveda ne pomislijo, da jim že lahko jutri, bolezen ali poškodba onemogoči izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine in da ho sledila invalidska pokojnina, katere višina se ravno tako kot pri starostni pokojnini odmerja razen nn podlagi osebnih dohodkov tudi po številu let delovne dobe. Iz podatkov oddelka za socialno zavarovanje je razvidno, da vsak tretji vlagatelj zahtevka za priznanje pravic do sta- rostne oziroma invalidske pokojnine nima š4 urejene pokojninske dobe. Posledica tega je, da sc postopek .zavleče tudi po neknj mesecev, kar je neugodno tako za zavarovanca, ki še dela, še manj ugodilo pa za tistega, ki čaka rešitev v bolniškem staležu in se niti ne zaveda. da s tem povzroča porast bolniškega stnleža svojemu kolektivu. V prihodnji številki Cinkar-nnrja bojno pojasnili kaj se šteje in kaj se ife šteje v zavarovalno dobo. Glede samega postopka za uveljavljanje zavarovalne dobe pn dobite vsa navodila in pojasnila v kadrovskem sektorju Cinkarne — oddelek za socialno zavarovanje. • PRAVILNIK O DELITVI OD SPREJET (Nadaljevanje s 1. strani) enot, to je odvisnost dohodkov od proizvodnje, proizvodnosti dela in od proizvodnih stroškov, niso bili spremenjeni. Izvršene so bile le spremembe pogojene z reorganizacijami, uvedbo nove proizvodnje itd. V takih primerih so bili določeni ceniki, (če je na primer do sprejetja novega pravikiika,ob-rat še poizkusno obratoval ih je bil plačan po povprečju svoje delovne enote). Sicer pa so služili za izdelavo novih cenikov za enote izdelkov naslednji element Ir. znesek osebnih dohodkov sistemiziranih delavcev, ki je bil izplačan v že omenjenih treh mesecih, povečan za ustrezne vrednosti delovnih mest, katerih povečanje je znašalo več kot 40% na eni strani; in povprečna dosežena proizvodnja v teh treh mesecih na drugi strani. K tako izračunanim cenikom so bile za posamezne obrate izdelane še dodatne drsne lestvice oziroma določila, ki dodatno oblikujejo na podlagi povprečja oblikovane cenike z ozirom na kvaliteto vložka oziroma proizvoda. Novost v sprejetem pravilniku je obračun v topilnici. Po starem pravilniku je topilnica oblikovala svoje osebne dohodke na podlagi enotnega cenika za vse agregate, medtem pa po novem pravilniku oblikuje posadka vsake peči svoje osebne dohodke na podlagi lastnih rezultatov, kar velja tudi za Thede peči. Ostali posebni pravilniki, ki so sicer sestavni del pravilnika o delitvi osebnega dohodka delavcev so biLi vsklajeni s tozadevnimi pozitivnimi predpisi, priporočili oziroma z novimi zadolžitvami po družbenem planu, 'kar velja predvsem za pravilnik o oblikovanju osebnih dohodkov po ekonomskem učin- ku. Prav tako so bili vsklajeni z novimi vrednostmi delovnih imest akordni ceniki in pravilniki o normah v delovnih enotah. S pravilnikom o štipendiranju so bile povečane dotlej nizke štipendije študentom in dijakom, vendar v odvisnosti od učnih uspehov štipendistov. Štipendije učencev poklicnih šol so bile prav tako vsklajene znotraj podjetja in z občinskim odlokom. Višina teh štipendij je prav taiko v odvisnosti od doseženega učnega uspeha štipendista. Nestimulativni honorarji za prispevke sodelavcem Cinkar-narja, ki so se izplačevali po doslej veljavnem »Pravilniku o organizaciji tiska in izdajanju Perspektive svinca in cinka (Nadaljevanje z 2. strani) Cinkovo pločevino in trakove uporabljajo največ v Evropi, medtem pa je porabo te vrste cinka v ZDA silno skromna. Največ valjanega cinka v Evropi porabijo dežele ob morju z razmoronja milo zim,o, npr. Anglija, severni del Francije, Belgija. Holandija, Danska in severni predeli Nemčije ter Poljska. Večino valjanega cinka v teh deželah potroši gradbeni- štvo za pokrivanje stavb ter za izdelovanje žlebov lin cevi, v zadnjem času pa gre vse več cinka za izdelavo cinkovih čašic za baterije. Tudi v ZDA porabijo največ valjanega cinka za izdelovanje baterijskih čašic. Iznajdba tranzistorjev in s tem v zvezi izdelava cenenih! radioaparatov je v svetu naglo povečala potrebe po valjanem cinku, ki bodo še naraščale. Perspektive cinka Uporabljivost cinka, kot vidimo je vsestranska, zato lahko z gotovostjo trdimo, da bomo v bližnji prihodnosti rabili še več cinka kot danes. Zelo važno je da se odpirajo nova področja porabe, ki bodo pokrila več- V obratu Nevv Jcrsscy že nameščajo naprave jo proizvodnjo in izpade na klasičnih področjih porabe. Vse večje države proizvajalke cinka imajo nacionalne inštitute, ki se stalno ukvarjajo s študijem gibanja porabe cinka, s študijem novih možnosti porabe in ki odjemalcem cinka svetujejo pri reševanju problemov v zvezi s cinkom. Takšne inštitute imajo v ZDA. Angliji, Avstraliji. Indiji, na Japonskem, v Franciji, Belgiji in v Nemčiji. Te nacionalne ustanove za raz-voj hi pospeševanje porabe cinka pa tesno sodelujejo z mednarodno organizacijo za razvoj svinca in cinka, ki ima sedež v New Torku. Proizvajalci cinka in svinca družno financirajo delovanje te mednarodne organizacije, ki opravlja študije novih projektov za pridobivanje cinka in svinca ter v svetovnem merilu propagira še večjo uveljavitev teh kovin. Tudi Jugoslavija še z novimi kapacitetami rudarske in topil niške proizvodnje cinka uvršča med večje proizvajalce cinka. Pr+hodnjiČ o svincu. glasila Cinkamar« so bili nadomeščeni z učinkovitejšimi honorarji, ki boljše stimulirajo predvsem kvalitetnejše prispevke. DELOVNA KONFERENCA SINDIKALNIH PODRUŽNIC V torek, 31. maja je bila v sindikalni dvorani delovna konferenca sindikalnih podružnic; Poleg stotridesetih delegatov se je konference udeležil tudi predsednik Občinskega sindikalnega sveta Celje tovariš Bernard Strmčnik._ Po izvolitvi delovnega predsedstva se je predsednik IO sindikalnih podružnic tovariš Vajtisufte r CINKARNAH Franc Poklšek v svojem referatu dotaknil treh pomembnih vprašanj: nagrajevanja delavcev v proizvodnji in v strokovnih službah, higiensko tehničnega varstva pri deln, spregovoril pa je tndi o pomenu oziroma potrebi po izobraževanju'. V obširni razpravi pri kateri so sodelovali številni diskutanti so delegati obravnavali nagrajevanje strokovnih delavcev po ekonomskem ueinkn. O delovni konferenci bomo podrobneje poročali v prihodnji številki »Cinkurnnrja« . CINKARNA CELJE -Metalurško kemična industrija r a z p i š u j e v šolskem letu 1966/67 nuslednje štipendije za šolan je v Šolskem industrijskem kovinarskem centru v Štorah: 10 Štipendij za p£&&&&&&S!£>&S®&£ZS^ t WiBPjpJ;ip|P^B Zadnja premiera 1 v celjskem SLG 1 Zadnja premiera v letošnji sezoni Slovenskega ljudskega gledališča Celje je bila MIsELOVKA angleške pisateljice Agathe Christie. Delo je spretno napisana kriminalka, kakršnih srečujemo na filmskem platnu kar precej, na odrih pa bolj malo. Celjsko gledališče se je odločilo za to delo, da bi ob koncu sezone pripravilo svoji publiki oddih. Z oddihom je mišljena zabava, ki vključuje lepo igro igralcev in domiselnost vseh sodelujočih, skratka — mišljen je prijeten gledališki večer. Režiserju Franciju Križaju je uspelo, da je organiziral uprizoritev z lahkotnim prizvokom, ki mu ne manjka ironije. S tem delom je celjsko gledališče že gostovalo v Ljubljani. Za prihodnjo sezono je že pripravljen repertoar. V njem bo več klasike kot je je bilo v letošnji sezoni. Sezona se bo začela s Cankarjevim »Za narodov blagor«, potem bo sledila japonska igra »Ra-šamon«, ki bi jo morali igratt že v tej sezoni, pa je zaradi bolezni prestavljena v začetek prihodnje sezone. Po daljšem času bomo imeli na celjskem odru spet Shakespeara, verjetno eno od del, ki še sploh ni bilo izvedeno v Slo- veniji. Igrali bomo tudi dve slovenski noviteti, s katerima bo celjsko gledališče konkuriralo na jugoslovanskem gledališkem festivalu v Novem Sadu, na Steriji-nem pozor ju, kakor se ta vsakoletna gledališka manifestacija imenuje. V načrtu so še druge igre, drame in komedije, pisan mozaik po načelu najboljše izbire za vsakogar in za vse. Obdržali bomo tudi vse abonmaje, razen abonmaja za delovne organizacije, ki še po treh letih izkušenj ne pride in ne pride na zeleno vejb. Saj nima niti sto abonentov, gledališka dvorana pa jih sprejme 542. Odpravljen bo tudi nedeljski večerni abonma, ki je imel samo 39 abonentovi Kljub gorostasno znižani vstopnini. Namesto abonmaja za delovne organizacije bodo za delovne kolektive kolektive uvedene zaključene predstave. Kolektivi si bodo tako lahko sami izbirali dela, ki jim bodo najbolj ustrezala, bodisi za posat> ne priložnosti ali kot dopolnilo k svojemu kulturno izobraževalnemu delu. V novi sezoni bodo delali v celjskem gledališču najboljši slovenski in zagrebški režiserji. Prizor iz »Miše-lovke« angleška pisateljice Agathe Christie; delo je režiral Franci Križaj. 1. maj v besedi in sliki . * J Pred praznikom vseli delovnik ljudi je bila v našem kolektivu svečana proslava. O pomenu 1. maja. praznika dela je spregovoril podpredsednik izvršnega odbora sindikalnih podružnic tovariš Viktor Tratnik. Zanj je bil ta dan še poseBno slovesen, za trideseto obletnico dela mu je kolektiv izrodi posebno priznanje in simbolično nagrado — na sliki desno: glavni direktor podjetja tov. Drago Ceh, dipl. inž. čestita tovarišu Tratniku za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo. Enakega priznanja je bil deležen tudi tovariš Štefan Gajšek. Za praznični program so po- in umetnik pesmi (slika levo Vrunča s Hudinje, ki so nasto- skrbeli: pevski,zbor »Ivan Can- spodaj), učenci IV. osnovne šole pili z zborno 'recitacijo (slika kar«, zapel je nekaj narodnih ter učenci osnovne šole Franja desno spodaj). > Nova struga Voglajne ureditev Hudinje ter vzhodne- pred leti, Celje ne bi bilo tako ga dela Ložnice opravljena že prizadeto po poplavah. V torek, 24. maja je Voglajna stekla po svojem novem koritu od železniškega mostu v Cretu do železniškega mostu pri našem podjetju. Vodna skupnost iz Celja bo še letos uredila spodnji tok Voglajne do p6d-voza pri železniški postaji, pripravljajo pa tudi ureditev od tod do izliva v Savinjo. Izvedba regulacije ob spodnjem toku bo nekoliko zahtevnejša, ker ima področje, imenovano Skalna klet izredno nizko lego. Zaradi tega bo tu potrebno urediti zbiralnike meteorne in odpadne vode, ki bodo opremljeni s črpalkami, te bodo namreč ob višjem nivoju vodne gladine Voglajne črpale vodo v strugo-. Z izvedbo te etape regulacije je končno možna dograditev industrijskega železniškega tira in skladišč v Čretu, istočasno pa je v pretežni meri zavarovano celotno področje Creta in naše podjetje. Ce bi bila ta regulacija in ŠPORTNO (Nadaljevanje s 5. strani) Vrstni red v namiznem tenisu: 1. Železarna Štore, 2. Cinkarna Celje, 3. IFA Celje, 4. Ingrad. SREČANJE Končni izjkl tekmovanja: 1. Železarna Štore — 9 točk. 2. Cinkarna Celje — 6 točk. 3, EMO Celje — 5 točk. 4. IFA Celje — 3 točke, 5. Ingrad Celje — 1 točka, 6. Termoelektro Beograd — 0 točk. V končnem ocenjevanju, to je po doseženih uspehih v posameznih panogah je mladinska vrsta Cinkarne Celje dosegla častno drugo mesto, med šestimi kolektivi. Čeprav niso bili prvi, pa je tudi drugo mesto lep uspeh, ki jim zagotavlja, da je njihovo delo na športnem področju na pravi poti in da gre njihova pot novim uspehom nasproti. Mlaidina celjskih kolektivov je na ta način dostojno proslavila svoj praznik — Dan mladosti, saj so vse tekme potekale v zdravem, športnem vzdušju. Takih tekmovanj si še želijo. KADROVSKE VESTI____ V maju so prišli v podjetje: Teržaj Jernej, Brglez Stanko, Lesjak Jože, Pangcrl Ivan, Črnič Anton, žoher Ivan, Zorko Ludvik, Deželak Anton, Viher Stjepan, Kolman Avgust. Eberlin Bogomir, Trujčič Jefta, Gogotič Drago, Mle-kuS Ferdanand, Pavlič Franc, Tržan Miha, Mageš Konrad, Stoklč Borlslav, Hlupič Josip, Šket Jože. Omerza Avgust, Strašek Franc, Smole Franc, Ogrizek Marjan, Nuhanovič Nehad, Pogeljšek Alojz, Pilič Ivan, Ušurclovič Krsta, Djurokovlč Suljo, Grabenšek Franc, Sivka Drago. Odšli Iz podjetja: Dobrajc Franc, Teržan Jernej. Mirnik Anton, Cep Jože, Kajba Vinko, Ramšak Edvard, Llplvšek Anton, Zorko Janez, Pangerl Ivan, Ste-fanec Peter, Zorko Martin, Djugum Smilja, Antollnc Janez, Dolar Frida, Sulkanovlč Bego. Varanič Drago, Bar-dejevič Jovan, Mastnak Alojz, Bračko Viktor, Djurokovlč Suljo, Tržan Miha, DJurič čedomir, Romih Ferdinand, Jurak Jože. Upokojen je bil Gajšek Stefan. Poročili so se: Križnik Karel, Slanu Aleuka, dipl. econ., Zupan Jože. Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledallttč celjskih kinematografih od 15. junija do 15. julija 1966. KINO UNION: Od 15. do 16. junija »ZAKONSKO ŽIVLJENJE FRANSOAZE«, francoski Cs frttn Od 17. do 19. junija »SVETOVLJAN«, jugoslovanski film Od 20. do 23. junija »ATENTAT«, češki barvni Cs film Od 24. do 26. junija »LADJA NORCEV«, ameriški film Od 27. do 30. junija »DRAGI JOHN«, švedski film Od 1. do 4. julija »SOVRAŽNIK DRŽAVE«, italijanski barvni Cs film Od 5. do 6. julija »ODISEJ V TANKU«, sovjetski film Od 7. do 11. julija »UMAKNI SE DRAGA«, ameriški barvni Cs film Od 12. do 14. julija »31 STOPINJ V SENCI«, angleško-češki Cs film Od 15. do 18. julija »NEVESTA V ČRNEM«, španski barvni film t KINO METROPOL: Od 14. do 15. junija »DVANAJST UR«, madžarski film 16. junija »ŠTIRI KORAKI DO NESKONČNOSTI«, romunski film Od 17. do 20. junija »SKRIVNOSTNA^ SOSEDA«, ameriški film Od 21. do 22. junija »BOLEČINA IN UPANJE«, poljski film 23. junija »CHAPLINOV FESTIVAL«, ameriški film (kinoteka) Od 24. do 26. junija »DEMONA«, francoski film v Od 27. do 28. junija »SONCE V MREŽI«, češki film 29. junija »HAD BANON«, ameriški film 30. junija »PO KONJUH PLANINI«, jugoslovanski film Od 1. do 2. julija »DVOBOJ NA SONCU«, ameriški*barvni Cs film 3. julija »MILIJON IN POL«, madžarski Cs film Od 4. do 5. Julija »GOSPODIČNA DOKTOR«, francoski film (kinoteka) Od 6. do 7. julija »MORILEC NA DOPUSTU«, jugoslovansko-ncmški film Od 8. do 13. julija »DžINGISKAN«, ameriški barvni Cs film Od 14. do 15. julija »SUŽENJ Z ZLATIMI ROKAMI«, ameriški film (kinoteka) LETNI KINO: Od 16. do 17. junija »NAJI.EPŠA NA SVETU., ameriški barvni Cs film Od 18. do 20. junija »RAZTRESENI PROFESOR., ameriški film * Od 21. do 22. junija »UPOR NA LADJI BOUNTY«, ameriSkl barvni Cs film Od 23. do 24. junija »OSAMLJENI SO HRABRI«, ameriSkl Cs Ulm Od 25. do 27. junija »GRENKA 2E-TEV«, angleški barvni VV film Od 28. do 30. Junija »GROF MONTE CRISTO. I. del, francoski barvni Cs film Od 1. do 3. Julija »GROF MONTE CRISTO« II. del, francoski barvni Cs film Od 4. do 5. julija »POT OKROG SVE-TA«, jugoslovanski barvni film Od 6. do 7. julija »OPERACIJA TEROR«, ameriški film Od 8. do 9. julija »KRALJICA CHAN-TACLAIR«, španski barvni film Od 10. do 11. julija »GOSPODAR HAVAJEV«, ameriški barvni Cs film Od 12. do 13. julija »LEV«, ameriški barvni Cs film * Od 14. do 15. Julija »PET OSTRI-ŽENK«, jugoslovanski VV film Program objavljamo po podatkih Kinematografskega podjetja Celje ln *• spremembe ■# odgovarjamo. 0,41 8 60 8,70 7.24 2,53 10,84 i w £! Vrednost točke lat| |f april 1966 £ 3 1 | £l I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražarna in žveplena kislina.............. 1,28 2. Aglomeracija . ...................... , , , , 1,26 3. Topilnica I. in II. peč.............. , , , 1,24 4. Topilnica III. in IV. peč............, , , , 1,25 5. Topilnica V. peč................ 1,25 6. Topilnica VI. peč.................. , , , , 1,31 7. Topilnica VIII. peč.................... , , , 1,31 8. Topilnica IX. peč........................,,,,,, 1,27 9. Topilnica X. peč.......................,,,,,,, 1,28 10. Thede peči..................................... 1,29 11. Cinkovo belilo 1,21 12. Keramika ...................................... 1,34 13. Skupne službe topilnice.................. k 1,27 14. Plinarna in kotlarna.................. , \ , 1,27 15. Skupne službe metalurgije.................. , 1,27 II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna cinkove pločevine.................... 1,31 2. Cinkografija .......................... , , , 1,28 3. Oblikovainica cinkove pločevine .............. 1,35 4. žlebovi in cevi........................ , , , 1,36 5. Cinkova žica........................... , , , 1,30 6. Skupne službe predelovalnih obratov........... 1,31 III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kroniov galun . . .................... , , , 1.52 2. Na-hidrosufit in metalit........................ l|33 3. Na-sulfid.............. , , # .............. 1,38 4. Litopon stari in cinkovsulfat . 1............., 1,23 5. Litopon novi . ........................,,,,,,, 1,29 6. Povprečje litopona.................. , , , , 1,26 7. Svinčevi oksidi................................ 1,40 8. Super!oslat.................................... 1,34 9. Povprečje superfosfat 1,34 10. Utramarin . v.................................. 1,37 11. Modra galica — 12. Modri baker #................. K , , , , , # 1.29 13. Skupne službe anorganske kemije............... 1 ‘37 14. Kemični obrat III. Mozirje................. , 1,22 15. Skupne službe Mozirje . . • •••*,,, , 1,22 16. Laboratorij...........................,.,,,,,, 1,31 IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 1. Vse službe.......................... , , , , 1,27 V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: l' Priprava dela....................... , , , . 1,29 2. Strojni oddelek.......................| , , 1,29 3. Gradbeni oddelek............................ , 1,29 4. Merilni oddelek......................../ , , , 1,29 5. Elektro delavnica......................, , • 1,29 VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1. " Strokovne službe .........*............... , 1,29 2. Družbena prehrana........................... , 1,29 VII. CELOTNO PODJETJE: .......................... 1,29 23,42 15,53 4 25 4>6 6,37 12,19