Šolsko obzorje. Iz Zagreba.+) Mili Tovara! Primi ovo nekoliko redkov od svoga najbližjega besedom i krvljom brata, koj ti kani u kratko adelit milih po nas Hrvatc, a bormeš i po vas Slovence veatij. U aupor mnogim naaim dotnacim vragom, kateri ave sile svoje napinju, da nam učiteljstvo i nadalje ostane tupo in glupo, da mu bude položaj najneznatniji i najprezreniji u društvu, u aupor avemu (omu pronikli i aveatni učitelji zagrebački ved od više let delaju i delaju sve, da se pučko učiteljatvo trzne iz dreraeža i mrtvila; da poprimi uzvišene misli i načela čisto-ljudakoga odgajanja, da pojmi i ono vele potrebno znaje: kateri ne napreduje, taj nazadoje, kateri nastupa za drugimi, ili uz druge, toga če svetsko koleao šinrk- •) Ta jedernati dopis, ki nam ga piše naš vcrli tovarš iz Zagrcba, bodo naii bralci lahko razumeli, ako ga le pazno preberejo. Vredn. nnt za sebe prav tak, kako i ono običavno svoje blato, koje se ga biio na kolotečini prilepilo, da mu steža njegovo kolovanjc. Kaj amo bili stvorili vec leta 1865. za podapiranje naše uboge sirotcadi, naaih revežev, ostavljenih bez obrambe, bez podpore, bez zavetja otčevljega, društvom ,,Zadruga", to je tvojemu čitateljstvu poznato; znajte samo to, da nam niorda joa ovoga Ieta is(a glavnica narasfe na 20.000 for.; zuajte i to , da ima inater, katere primaju od ulužena aamo 3 for. na leto i preko 100 for. Vidite, kaj ae može, kad je lepe aloge, kad se zapopade ona etara, koje veže ona ataza, koje veže svako družtvo: svi za jednoga, jeden za sve! Nu, o delovanju iste Zadruge, mogli ete čitat u 17. čislu lanjskega IVapredka, koj vani je nioral doneati i godišnje izvešče 0 iatom dru/.tvu. Vidiie dakle, da smo ee lcpo pobrinuli za uzdržavanje dečice svoje, koju mi avakom prilikom u iatinu niti nezovemo drugač, niti ne pitamo za nju drngač, ako ne. kaj nam delaju, kako su naša deca? Ali Zadruga naša ide i dalje. Mahom pri zametku svom pomialila je 1 na duševnu okrepu, na duševan podbod, pak ae skepilo vec g. 1865., a g. 1866. u život uvclo, <la bi morali imat obču učiteljsku skupčina u Zagrebu s izložbom različnih pripomagal i učil. I tu nam je bila vlada na ruku, jer je potvrdila tu misal; ali nismo mogli toga izpeljati poradi poznate vara onoga leta atrašnoga skoka i potrke u Evropi. Kad si začel, onda i vuci poteraj. Kad se več po celom svetu drnže ueitclji, treba de se i mi. Zato predali smo koncein lanjakega leta opet naaoj vladi niolbu, da nam dopuati prihodnih praznikov atvorit obču hrvataku učiteljsku skupčinu u Zagrebu uz velika izložbu učil. Kad amo to visokoj vladi predali, rekli au nam naši načelnici ovo: mi bi ga rado videli, ki bi bil proti tak velebnoj miali i oanutku! Dobro! Veselo čekali smo dan, koj nam donesc tu potvrdu, pak glej! na 20. t. m. raznaaal se celiin Zagrebom radostan glaa: Imamo obtHi I. učiteljsku skupčina! Ne bi čovjek niti pomislili mogal, da ima tak crnih i zopačenih duš, koje se nižu u venec učiteljski, pak au ipak delali svimi svojimi silami proti toj svetosti. Ima jih, ali rnogli bismo jih za urn sve u Savu znosit, da greja rakom fučkat. Ovi isti sada se vuhvcno tomu raduja, rekši, da jim mili otrovanoj duai ova vest, a u sebi ae grizu i zjedaju, jer jim je zadatek: trovat mladinu, a njom celi narod; jer ae drže one hndobne i hudičeve: lahko je u rauteža nedužne ribice lovit. Mi idemo i dalje. Mi hocerao iatu skupčinu odpret slavnom spomenom; mi hočemu, da ae aazna i zapameti: da je prvi rcformator na' polju pedagožkom muž »aae krvi, našega sbora; bodemo dokazat sveta, da je bližja rubača, nego aurina; hocemo ponovit slavni apoinen alavnomn veleumu, pravomu čovjeku i čiatomu krščann Janu Amosu Komenakomu, komu valja slavit dviatoletnicu, Tvoje 4to čialo, mili Tovarš, razneslo je doaada vec zaista naš poziv na ,,pedagogijsku biblioteku" ild. Sovoga poziva več znade tvoje cenjeno čitateljstvo nakanu i osdovu nnih rnužev, koji su (aj poziv atvorili i podpiaali. Zar ne, da i s toga vidite, da ne dremljemo, da radinio, a vjerujte, radec vazda i na vaa misliuio. Jer u istinu znajte; u svakoin vaa mi uvek gledamo čistoga Hrvata, pod imenom, kaj ga nosite, dičnoga Slovenca. Dakle bocenio proalavit (om prilikom J. Amosa Komenskoga, a da mu bude spomen trajnija, da živi medju narai uviek, da se njegova načela smestc i u srdca i u duh hrvatski, odlučili smo pohrvatit njegovu, u sve ve<5 tudje jezike prevedenu ,,Didaktiku", koju ved zasada malo ne cielu i pohrvatiamo. I to vam zaista godi, mila braco. Kada več to, onda mi nepreostaje druga, van sve vas lepo pozdravit, pak bratski uprosit: mislite na naau sknpcino; budite uvjereni, da nam budete milimi goati, pak da vaa budu i umet i moc najardačnije dočeti u matici naaoj, u milom nam Zagrebu hrvatski učitelji! Mi čemn za koj dan začet izdavati osebiti ,,Vesinik" o svem delovanju, a bude izhajal uz naš list ,,Napredakn; zato vas molimo, glejte, da se a kratkosti o svem tom obavesti i vase učiteljstvo. Kad se pruži prilika, pak bnde kaj zanimiva i za vas, znajte, da vam mahom u tom priakoči vaš iskreni štovatelj i pobratim Miško Srdčen. Iz Ljllbljane. C. k. deželno aolako svetovalstvo za Kranjako je v seji 23. preteč. m. sprejelo naavet, da ae bode deželnemu zboru predložila postava, po kteri se bode udom učiteljem okrajnega šolakega svetovalatva povračevala potnina in dnina iz okrajnih blagajuic. — Akoravno ne zgodaj, pa tudi ne prepozno prišel je na, svetlo že težko pričakovaui obsirni pervi aloveuski