—    416    —
Politični pregled.
Grof Hohenwart. — Te dni je bil grof Hohenwart dalje časa pri Badeniji in sta se posvetovala o političnih stvareh. Temu posvetovanju se pripisuje veliko važaosti. Sedaj se tudi govori, da grof Hohenwart še nikakor ne misli odložiti svojega mandata, temveč hoče posebno vplivati na volilno reformo v državnem zboru Bojimo se, da bode s svojim nasvetom zopet stvar le oviral Seveda toliko ovirati ne bode mogel, kot je pred Windischgratzem, ker grof Badeni je glede volilne reforme že seboj prinesel glavna načela, od katerih ne bo tako hitro odstopil. On tudi ni postal ministerski
predsednik s Hohenwartovo pripomočjo, kakor je bil knez Win-dischgratz
O ministerstvu Badenijevem piše ,,Naša Slogau : Grof Badeni je sicer naglasa! poslednje dni, da se hoče v poslanski zbornici opirati na zmerne življe ter da hoče pobijati skrajne narodnostne težnje No, to pa še ni program, kajti dvomimo, da bi se tudi zoierni življi dali izkoriščati do skrajnega v to svrho, da postanejo slepo orodje gosp. grofa proti skrajnim težnjam radikalnih zastopnikov. Glavna naloga grofa Badenija bi bila torej: da se upre onim strankam, koje teže po n^čem, kar ni osnovano v zakonu, ali kar bi utegnilo biti na škodo vkupno^ti. Na vso srečo, ne spadajo med te stranke zastopniki slovanskih narodov v Avstriji, izvzemši morda rojake g. grofa. Kolikor Čehi, toliko tudi Hrvatje in Slovenci ne zahtevajo od vlade ničesar, kar ne bi bilo utemeljeno v državnih temeljnih zakonih ali kar bi kratilo pravice drugih narodnostij Oni zahtevajo j edino to da se deli jednaka pravica vsem narodom v vseh strokah javnega življenja. Oni zahtevajo jednostavno, da se vrše točno in nepristransko državni temeljni zakoni. Po takem bi imeli Slovani najboljega zagovornika v grofu Badeniji. Ali jedna stvar je mrtva beseda a druga živo delo. Zato treba, da počakamo, da bodemo videli novo ministerstvo pri delu Ako bode hodilo po steii evojih prednikov, mogoče da zadovolji to ali ono stranko, ali velike večine avstrijskih državljanov gotovo ne zadovolji. Govori se, da grof Badeni uživa neomejeno zaupanje prezviše-nega vladarja, o kojtm vemo za gotovo, da želi vso srečo vsem svojim narodom Da vidimo torej, da-li bode grof Badeni hotel tako vladati, da zadovolji narodom in težnjam pre-jasnega  vladarja.
Mladočehi in grof Badeni. Mladočeški listi so prepričani, da Badeni ne bode kazal posebnega nasprotstva do cehov. Storil pa ne bo tudi ničesa, kar bi škodovalo levičarjem, ker se misli nanje opirati. Mladočehi bodo po tem uravnali svoje postopanje. Ostali bodo v opoziciji, kakor proti vsaki vladi, ki se ne   postavi za svojo nalogo rešitve češkega vprašanja.
Državni zbor se snide dne 22 oktobra. Ta dan bo-deta zborovali obe zbornici državnega zbora in bode jima grof Badeni razvijal svoj program Tedaj tudi kaj zanesljivega izvemo o načrtu Badenijeve volilne reforne V drugi seji državnega zbora bode pa finančni minister Biiinski predložil državni proračun za drugo leto.
Staročehi nimajo dosti upanja, da bi pri deželnozborskih volitvah dosegli kak vspeh, in zatorej že nekateri njih listi poročajo, da se volitve ne udeleže. Store tudi najboljše, potem bode vsaj Čehi j edini v deželnem zboru. Zanašali so se sprva na vlado, da jih bode podpirala, a to upanje je izginilo, odkar se maje stališče namestniku grofu Thunu Vladi ni dosti ležeče na stranki, o kateri ve, da nima zaupanja naroda za seboj. Staročehi so le tako dolgo za vlado imeli kaj veljave, dokler je bilo kaj upanja, da se uresničijo dunajske punkta-cije, sedaj, ko so pa sami se jim odrekli, pa vladi ni nič na njih ležeče.
Pomankanje sodnjih uradnikov. — Ko se upelje novi civilnopravdni red, se bode marsikaj premenilo pri sodiščih. Gotovo bodo veliko bolje pravne razmere, nego so sedaj, ker bode imel sodnik veliko večjo priliko stvar točno preiskati. Posel sodnikov se bode povekšal, za to se bode pa moralo pomnožiti število osobja pri posamičnih sodiščih in več novih sodišč se bode pa moralo osnovati. Več starejših sedanjih sodnih uradnikov pa pojde v pokoj, da se jim ne bode treba učiti novega postopanja. Zato se pa pravosodna uprava boji, da bode v kratkem v obče manjkalo števila osobja pri sodiščih, ako se juristi, ko dovrše pravoslovne študije, ne bodo bolj vstopali v službo pri sodiščih, kjer imajo sedaj pričakovati, da bodo hitro napredovali v službi. Posebno v me-ševitih deželah bodo juristi, vešči obeh deželnih jezikov, gotovo hitro dobili boljša mesta, ker tacih juristov še ni v izobilji.
—   417   -----
Grof Hedervary je menda le odločen za bodočega ministerskega predsednika. Njegovo ime se imenuje pri vsaki ministerski krizi. Sedaj se govori, da v kratkem odstopi od banstva in postane ogerski minister. Ban hrvatski pa postane sedanji minister za Hrvatsko grof Josipovič. Grof Kuhen He-dervarv pa ne bode minister za Hrvatsko, temveč prevzame kak drug portfelj. V Banffvjevem ministerstvu ostane pa le malo časa, temveč bode prevzel BanfTvjevo nasledstvo. Sploh bode takoj on pravi vodja ministerski, kadar minister postane. BanfTv bode le že dajal ime. Nezmožnosti Banffvjeve so namnč že v višjih krogih spoznali, in se ga žele iznebiti. Ban bode kot minister že vodil prihodnje volitve, pri katerih bode posebno skušal pothčiti skrajno levico. Seveda ni gotovo, da bi na Ogerskem imel tako srečo pri volitvah, kakor jo ie na Hrvatskem.
Italija in Avstrija. — Ob praznovanji 251etnice zje-dinjenja Italije dne 20 septembra t. 1. so se i naši neodre-šenci, laški prenapeteži, iredentarji v Trstu in Istri čutili poklicati dati duška svojemu italijanstvu. Po večji deputaciji so položili na grob Viktorja Emanuela venec z veleizdajskim napisom. S tem so odločno pokazali svoje mržnjo do Avstrije in svojo gonČo ljubezen do revne Italije. Ne more za zdaj biti več predrzneža, ki bi se upal trditi, da v našem Trstu in Istri ni irendtntarjev. Tudi je ministerski predsednik italijanski Crispi r^kel našim irtdentistom, da Italija ne bode nikoli pozabila na Trst in Istro in da bi se zveza z Avstrijo ne bila napravila, ko bi bil on (Crispi) iakrat na krmiiu S takimi ljudmi torej ima naša Avstrija cpraviti Po edni strani z domačimi izdajalci po drugi pa s takimi sleparskimi tujimi zavezniki. Avstrija prebudi se!
Vatikan. — Sv. oče Leo XIII je minole dni pisal na državnega tajnika, kardinala Eampollo pismo, v katerem izraža žalost svojo, da so tako brezobzirno in žaljivo praznovali v Eimu 251etnico zjedinjenja Italije, oziroma oropanja Eima Vatikanu Upal sem, pravi papež mej drugim, da se bodo iz dostojnosti in človekoljubnosti ozirali na mojo sivo glavo. Toda priča sem moral biti slavljenja italijanske revolucije in oropanja sv. Stolice. Papež z največjo žalostjo po-vdarja očividni namen slaviteljev ovekovečiti prepir, mesto istega poravnati. Eimu niso zboljšali materijalnega stanja, kar so obljubili, temveč poslabšali istega, odkar ga imajo v posestvu. Konečno papež povdarja velike dobrote, katere je vži-valo rimsko ljudstvo pod papeževo vlado in poživlja vse somišljenike naj se vstrajno bojujejo zoper krute sovražnike sv. cerkve.
Turčija. — Nemiri, o katerih smo zadnjič poročali, da so se vršili vzlasti v Carigradu, so se še ponavljali. Uboge kristjane so Turčini neusmiljeno pobijali in mučili Sodrga je pala po stanovanjih in močno ropala Armenci so v strahu pred divjimi Turki bežali v cerkve, iz katerih jih ni bilo spraviti. Poroča se, da so raji lakote umirali po cerkvah, nego bi bili šli na prosto Turkom v pest. Poslaniki evropskih vele-vlastij so storili odločne korake pri turški vladi, da naredi mir Ta je poklicala vojake na pomoč. Tem in orožnikom pa je strogo naročila, da postopajo pravično in da orožje le v sili rabijo. Iz poročil je pa posneti, da se po tem ukazu niso dosti ravnali, kajti še dalje se je morilo nedolžne. Na pritisk evropskih poslanikov je turška vlada storila še odločneje korake v napravo miru. Pod nadzorstvom zastopnikov velevlastij in vlade so stražniki vršili svojo dolžnost. Prebivalstvo so malo pomirili, tudi Armence ee je posrfčilo izvabiti iz cerkva. Turška vlada zvrača vso krivdo glede nemirov na Armence, češ ti eo demonstrovali in razburili Turke. Toda ti so zahtevali nekaj pravičnega, razmere v Armeniji hočejo imeti uravnane po božjih in človeških postavah in ne marajo ostati nadalje sužnji mo-hrmedancev. Evropske velevlasti so že odločno zahtevale, da Turčija izvede ondi reforme; to morajo, zdaj še odločneje za htevati, da se ne bode   več   primerilo   enako   klanje in ne bo
več po nedolžnem pobitih na stotine kristjanov. Če pa Turčija neče tega z lepa, pa naj se jo z grda prisili in vrže iz Evrope, v katero itak ne spada.
Madagaskar. — Francozi so po daljšem trudu dosegli to na Madagaskarji, kar so želeli. Premagali so do cela vstaše, vzeli glavno mesto Tananarivo in naredili konec boju. V vojski sami ni palo dosti francoskih vojakov, ker v tem oziru Madagaskarci niso Francozom sile delali, ker so zelo strahopetni in po starem oboroženi. Pušk se ne morejo navaditi in rabijo le še pušice. Da jih niso Angleži skrivaj podpirali, bi imeli Francozi ž njimi še manj opraviti. Toda drugo zlo je ugonobilo mnogo Francozov, neugodno podnebje in iz tega izvirajoče razne bolezni, potem pa tudi ne prav vzgledna uprava vojske je mnogo francoskih vojakov pobrala Sklenila se je zdaj že mirovna pogodba mej Francijo in Madagaskarjem. Madagaskar se ne priklopi k francoski posesti, le bode Francija imela nad njim strožje vrhovno pokroviteljstvo. Kraljica obdrži svojo čast, samo ministerski predsednik bo prognan, ker je največ ta kriv boja. V Franciji sami je veliko veselje zaradi te zmage. Vorlja madagaskarske ekspedicije general Duchesne je dobil častno odlikovanje. Vlada se je laskavo zahvalila armadi za srčnost. Sklenilo se je kovati zaslužne svetinje za vse vojake na Madagaskarji. S tem, da se je vladi posrečila ta ekspedicija, utrdila si je močno svoje stališče in sapo zaprla nasprotnikom, ki so močno zabavljali vladi glede madagaskarske ekspedicije. Z ozirom na to, ker se poroča, da se v mirovni pogodbi razveljavlja več kupnih pogodb, na podlagi katerih se je pred časom prodalo nekaj zemlje Angležem in Francozom, utegne še madagaskarsko vprašanje svetovno postati, s katerim se bodo bavile velevlasti.