Kako se Slovencem v okrajnem zastopu ptnjskem godi. (Izv. dopis.) V številu 38. ,,Slov. Gos|>." se je reklo, ka bo ptujski okrajni zastop dne 27. septembra imel sila važno skupščino, od katere naj nikdor ne izostane tnisleč, saj bo se tudi brez mene dobro opravilo. Od 21 zastopnikov, na ktere nasa strauka popolnoma raeuniti sme, prišio nas je 19; dva pa sta nam izostala in s tem najmanje^ to zakrivila, da moramo še enkrat se zbrati. Če namieč ni nazočih bar eden čez polovico vseh zastopnikov, tedaj pri nas v ptujskem okraji 21, se ne inore po postavi nič sklepati. To si naj vsak, ki se k nam računi, vestno zapomni; iu to naši protivniki prav dobro vejo in zato so pobegnoli iz dvorane; bilo jih je 18, in tako morali so se tudi nasi raziti, kajti ni nas več bilo potrebnih kakor najmanje 21. Eo pa bi bila tudi še ona dva naša prišla, koja se takrat nečem javno imenovati, naj bi celi slovenski narod nad njima svojo sodbo izrekel, in ker se nadati smemo, da nas ne bodeta nikoli več na cedilu pustila, mogli bi dobre volje odhajajočim našim 18 protivnikom reči: n8rečen pot! nas 21 pa tukaj ostane in bodemo bez vas lepo dalje sklepali, kar za okraj na korist spoznamo." Ktnečko naše ljudstvo že radovedno razpituje, kaj da je z okiajnoj hranilnico? Komaj čaka, da bi njim rSIov. Gosp." že enkrat priuesel radosten glas: nHvala Bngu! hranilnica se je uam dozvolila in bo ta dan začela svoje delovanje." In oživljeuje ijtujske okrajae hianilaice bilo je 27. t. m. v velikej nevarnosti, kajti Pisku, Brezniku, Ecklu in njim podobnej gospodi še hranilnična zadeva prenaglo teče, in zato so trdili, ka okrajni odbor ni imel pravice pravila lepo sestaviti in v Gradec na potrdenje poslati, ampak da je nje imel celej skupščini predložiti, koja bi še potem o vsakem paragrafu posebno razpravljala in se kavsala. Zato je pravo zadel g. dr. Ploj rekši: nna tak način morali bi mi najmaDJe tri, štiri dni vkup sedeti, prej ko bi do česa prišli ter ga hranilnici protivni meščani nameravajo vso to zadevo zatezivati in odlagati tako, da bi se hranilnica oživela še le katn kde ob svetem Nikoli." Tak za kmete skrbijo od njih zbrani Šoštarič, Vojsk in Kaiser. Toto namero mesčanov so naši možaki prav razumeli in zato so zvrgli z 19 glasi prcti 18 Mihaličev predlog: naj skupščina izreče, ka je okrajni odbor svojo oblast prekoračil s tem, da je pravila že v Gradec odposlal pa ne čakal, da bi ta ali uni meščan v skupščini še enkrat rad poskusil, branilnici nugo podstavljati. Ko je prctivnikov napad na hranilnico z 19. glasi proti 18 bil odbit, imelo je se razpravljati o veljavnosti volitev novo zbrauih udov gg. grofa Wurmbranda in dr. Miheliča; ko stopi pred načelnika učitelj risauja g. Gaupmau, ter niu preda neko pismo od grofa W., v kojem ga pre pooblastaje, naj mesto njega on, to je imenovani malar, pohaja v skupščino. Pri tem treba znati, da taki veliki posestniki, kteri stalno izvan okraja prebivajo, smejo včasi, pa le izvanredno, drugega v skupščino poslati, naj tam mesto njihglasuje; takira pa, kakor je g. grof "VVurmbrand, ki ima, kakor mi vsi včmo, in kakor je on v omenjenem ^pooblastilu" tudi sam pripoznal, svoj stalni sedež na Borlu, tedaj v ptujskem okraji, takim postava ne pripozna one pravice in, na postavo se podpirajoči, so našinci npooblastilo" borlskega grofa zavrgli, in s tem pooblastenca po vsej pravici izpahnoli. To pa našim Nemcem in nemčurjem nikakor ni bilo po volji in g. dr. Brezaik je vstal, vzel klobuček in pobegnil iz skupščine; ostalih 17 pa gre mirno za njim razven g. Eckelna, ki opet zarudi kakor razkačen puran .ter razžali nase korenjake na deželi kričeč: ^Os paaern solc lieber zhaus pleibn paj enkern pflueg, als in der štot die cajt fertraneeln"; zavoljo koje neotesanosti ga je g. načelnik ukoril, kakor si je zaslužil. Smejati smo se morali, ko za nekoliko minut stari g. Strafela priloniasti nazaj po neki papirič, ki ga je na mizi pozabil. Ta nesrečna ce- duljica bila pa je že v načelnikovem žepu. Na njej bilo je čitati sledeče: ,,Hei'rn Dr. Bresnig 19 Deutscbe (brez izpabjenega samo 18. pis.) gegen 19 Nationale. Sollten wir uicht fortgeheu? Die Sitzung wlirde dadurch gesprengt? Di\ Strafella." Tako delajo, kedar jini kaka — modrost spodleti: Markovski po sili Nemec Strafella zažvižga in po sili Nemec Breznik, po sili Nemec Vojsk, po sili Nemec Šnštarie, v kratkem vsi stavi in novi Nemci jtmaški pobegnejo; poteru pa se v ,,Cillier Zeitung" hvalijo, kako ^safrmilijonsko" zvito 80 ,,den Herren Finsterlingen" prekrižali volitev v okrajni šolski svet. Ali pustimo šalo na stran, kajti stvar je zelo resnobna, in nadejamo se, da bodeta ona dva, ki sta se takrat od naših hudih protivnikov dala piegovoiiti ali odstrašiti, prijateljski glas posluhnola, ter vselej prišla in z natni devetnajstimi skupaj zvesto glasovala za vse, kar je ptujskemu kraju na basek in Slovencem na čast in poštenje. Posebna pohvala pa se naj tukaj javno izreče gospodom Domitru, Kosišu in Zunkoviču, ki se nikakor niso dali zmotiti po znanem sladkem Judeži, ki njih je še v poslednjem trenotku nagovarjal, uaj ne grejo v skupščino, kajti najboljše pre bode, če pri okrajnem šolskem svetu vse pri starem ostane. Pristavek ureduikov. Slovenci, ne bodite babe, ampak značajniki, kateri nečejo sami biti podlaga ptujčevi peti! Rešite Slovence ptujskega sedanjega okrajnega sveta hitrej ko niogoče. Ali ne vidite, kako nemčurji zvesto in v.si prihajajo k sejam in ondi zoper vas vkup držijo kakor klešči! Vsak Slovenec, ki se je od Slovencev dal izvoliti v okrajni zastop, je dolžen k sejam pribajati!