Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16‘—, četrtletno din 48'—, polletno din 96’—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
5.
kos.
V LJUBLJANI dne 18. januarja 1939.
Letnik X,
VSEBINA:
30. Ukaz o prenosu sedeža občine Bloke iz kraja Nova vas v kraj Fara.
31. Uiedba o ustroju denti.-dieno-t eh nične zbornice.
32. Dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami.
33.	Odločba o prekategorizaciji avtobusne proge Loški potok (Travnik)—Žlebič—Ribnica.
31.	Konvencija glede vojaških ranjencev in bolnikov in glede vojnih ujetnikov. — Udeležba Birmanije.
35. Telefonski promet z Nemčijo.
36. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
30.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavijo. Kraljevski namestniki
so na predlog ministra za notranje posle na podstavi § 10. zakona o občinah
odločili,*
da se sedež, občine Bloke sreza logaškega v dravski banovini prenese iz kraja Nova vas v kraj Fara.
Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu dne 20. decembra 1938.; IV. št. 6043.
Pavle s. r. K. Stankovič s. r. Dr. Perovič s. r.
Minister za notranje posle Dr. Korošec s. r.
Uredbe osrednje vlade.
31.
Na podstavi § 9. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravnikih specialistili za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih predpisujem tole
uredbo
o ustroju dentistično-tehnične zbornice.*
§ l.
V kraljevini Jugoslaviji se ustanavlja deutistično-tehnična zbornica s sedežem v Beogradu.
§ 2.
Dentistično-tehnična zbornica je samostalna stanovska ustanova javnopravnega značaja s pristojnostjo oblastva v razmerju do svojih članov po določbah te uredbe. Zbornica je pravna oseba. V izvrševanju svojih nalog si ima pravico dopisovati po svojih organih z vsemi oblastvi. Državna in samoupravna oblastva so jo dolžna podpirati v izvrševanju njenih zakonitih nalog.
§ 3.
Dentistično-tehnični zbornici je naloga:
1. da ureja položaj svojih članov in njihovo razmerje do drugih ustanov in oseb;
2. da varuje v mejah zakona po svojih organih interese in pravice svojih članov in da skrbi za njihovo in njih rodbin zavarovanje;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	januarju 1939., št. 9/111/12.	10.	decembra 1(438., št. 284jLXXXlV/G68.
3. da skrbi za zboljšanje gospodarskega stanja svojih članov in povečanje njih strokovne izobrazbe;
4. da varuje čast in ugled dentističnega stanu in vzdržuje disciplino v tem stanu;
5. da nadzira svoje člane, da ne bi prekoračili svojega poslovnega področja in ne izvrševali del, ki so jim po zakonu prepovedana.
§ 4.
Vsi dentisti in dentisli-tehniki v kraljevini Jugoslaviji, ki izvršujejo, čeprav le občasno, dentistično prakso, kakor tudi vsi zobozdravniki brez fakultetne izobrazbe in brez naslova doktorja zobne kirurgije, doktorja zobne medicine ali zobnega kirurga, morajo vstopiti kot člani v dentistično-tehnično zbornico. Če članstvo iz katerega koli vzroka preneha, se izgubi pravica do dentistične prakse.
§ 5-
Zbornični člani imajo aktivno in pasivno votivno pravico v zbornico in v svoje poverjeništvo.
Aktivne in pasivne pravice nima:
1. kdor pride pod skrbstvo;
2. kdor s sodno sodbo izgubi častne pravice ali pra-.vice do javne službe in zvauja;
3. kdor z disciplinsko sodbo izgubi aktivno in pasivno volivno pravico za čas, določen v sodbi, ali po § 16. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih izgubi pravico do prakse.
§ 6.
Vsakdo, ki je po § 4. dolžen stopiti v članstvo zbornice, se mora prijaviti za vpis pri zborničnem poverjeništvu, v čigar okolišu izvršuje svojo prakso, in postane zbornični član, ko dobi od zbornične uprave člansko karto. Prijavi je treba priložiti:
1. dovolilo ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje o pravici do prakse v kraljevini Jugoslaviji;
2. dovolilo istega ministrstva ali kraljevske banske uprave o krajevni pravici do prakse.
V prijavi za vpis mora prosilec navesti, kje stalno biva in kje bo stalno izvrševal dentistično prakso, z natančnim naslovom.
§ 7.
Organi dentistično-tehnične zbornice so:
1. upravni in izvrševalni odbor zbornice;
2. poverjeništva;
3. skupščina vseh zborničnih članov;
4. nadzorni odbori;
5. disciplinska sodišča;
6. višje disciplinsko sodišče.
Uprava in izvrševalni odbor zbornice.
§ 8.
Zbornično upravo sestavlja kolegij enajstih članov, in to: predsednik in drugi član vsakega poverjeništva ter trije člani s sedežem v Beogradu, ki jih kooptira prvih osem članov in izvoli s tajnim glasovanjem izmed šestih oseb, ki jih predlaga beograjsko poverjeništvo.
§ 9.
Predsednik, tajnik in blagajnik zbornične uprave se izvolijo izmftd koo®Ufftuiii t£9h članov.
uprave pa je predsednik beograjskega poverjeništva. Ti člani sestavljajo obenem z drugimi člani beograjskega poverjeništva izvrševalni odbor zbornice.
§ 10.
Zbornična uprava je dolžna:
1. voditi seznam vseh zborničnih članov;
2. izdajati zborničnim članom članske karte;
3. zbirati statističue podatke o zborničnih članih In njihovem poslovanju;
4. izvrševati skupščinske sklepe in sklepe poverjeništev;
5. obravnavati in sklepati o vseh poslih in predlogih, ki se podajajo zbornici ali poverjeništvom;
6. opravljati gospodarske posle zbornice in pobirali od poverjeništev del vpisnine in članarine, ki gre njej;
7. nadzirati poslovanje svojih članov in jih po potrebi kaznovati zaradi nerodnosti ali izročiti disciplinskemu sodišču;
8. nadzirati, da ne izvršuje nihče brezpravno dentistične prakse, in tako osebo obtožiti;
9. voditi zbirko vseli uredb in načelnih odločb tako državnega sveta kakor tudi ostalih oblastev, ki se nanašajo na dentistični stan;
10. proučevati in oddajati mnenja pristojnim ministrstvom o zakonskih predlogih in vprašanjih, ki se nanašajo na dentistični stan in stroko;
11. objavljati po tisku zakone, uredbe in pravilnike, ki so v zvezi z dentističnim stanom, in natiskovati lake zbornične izdaje za vse svoje člane;
12. izdelati poslovnik za notranje poslovanje v zborničnih pisarnah;
13. predpisati pravilnik o načinu in višini zavarovanja zborničnih članov in njihovih rodbin;
14. podpirati v potrebi stanovske člane in njih vdove in sirote;
15. pospeševati strokovne, dobrodelne in gospodarske stanovske naprave, in
16. sestavljati letni proračun zbornice in odobrovati predložene proračune poverjeništev in njihove sklepne račune.
§ u.
Predsednik zastopa zbornico pred oblastvi. V njegovo področje spada:
1. da skrbi za natančno izvrševanje naredb, ki jili Izdajo zbornici pristojna oblastva;
2. da nadzira izvršitev vseh sklepov zbornične uprave;
3. da nadzira poslovanje vseh zborničnih organov;
4. da sklicuje seje uprave, določa njih delo in jim predseduje;
5. da skrbi, da se prijavijo vse osebe iz § 6. te uredbe za zbornične člane;
6. da podpisuje vse spise, ki jih sopodpieuje tajnik, in da odreja v denarnih stvareh izplačila, ki jih podpisuje tudi blagajnik, in
7. da daje denarne podpore, ki posamič ne presegajo vsote 500 dinarjev.
Glavni sanitetni svet in banski sanitetni svet smeta o posameznih vprašanjih, ki se tičejo dentističnega stanu, zahtevati od dentistično-tehnične zbornice ali njenih poverjeništev imienie Ut 99 M dolžna odzvati toki
^htavL
§ 12.
Podpredsednik zastopa zbornico in oskrbuje vse
njene funkcije, kadar je predsednik zadržan.
§ 13.
Tajnik je dolžen:
1. pisati zapisnike o sejah uprave;
2. voditi vse dopisovanje in dopise podpisovati;
3. hraniti zbornični arhiv;
4. izvrševati odredbe nadzornega odbora, in
5. skrbeti, da se opravljajo vsi posli v zbornici natančno in hitro, in je odgovoren za delo v zbornični pisarni.	'	v
§ 14.
Blagajnik je odgovoren za blagajno in je dolžen:
1. zbirati od poverjeništev del vpisnine in članarirte;
2. izplačevati račune in denarne podpore po odločbah izvrševalnega odbora, in
3. podpisovati vse denarne račune.
§ 15'.
Seje zbornične uprave so redne in izredne.
Redne seje morajo biti vsake štiri mesece, izredne pa, če tako odredi predsednik ali to zahteva najmanj šest članov uprave; smejo pa biti s predsednikovo pritrditvijo tudi izven zborničnega sedeža.
Na seje se povabijo vsi člani uprave pismeno in ob navedbi dnevnega reda najmanj 7 dni pred sejo.
Seja je sklepčna, če so bili pri seji navzoči najmanj štirje člani uprave in njen predsednik ali podpredsednik.
V sejah uprave se sklepa z navadno večino glasov. Pri enaki razdelitvi glasov odloči predsednikov glas.
§ 16.
Sejam uprave mora praviloma prisostvovati vsak član uprave.
Tistemu članu uprave, ki bi zaporedoma trem sejam ne prisostvoval in bi tega izostanka veljavno ne opravičil, preneha funkcija člana uprave.
Če kateri član uprave, ki ga izvoli poverjeništvo, preneha biti član, preden preteče njegov mandat, delegira to poverjeništvo na njegovo mesto v zbornično upravo drugega svojega člana, ki nima že kake druge funkcije pri zbornici, ali pa enega izmed namestnikov svojih Članov.
Če preneha biti zbornični član kak član, ki je bil v zbornično upravo kooptiran, kooptira zbornična uprava na njegovo mesto drugega zborničnega člana s sedežem v Beogradu.
Poverjeništva.
§ 17.
Zbornične člane z ozemlja uprave mesta Beograda, vardarske, moravske in donavske banovine zastopa poverjeništvo, ki ima svoj sedež v Beogradu, z ozemlja drinske, primorske in zetske banovine poverjeništvo, ki ima svoj sedež v Sarajevu, z ozemlja savske in vrbaske banovine poverjeništvo, ki Ima svoj sedež v Zagrebu, in * ozemlja dravske banovine poverjeništvo, ki ima svoj ®edež v Ljubljani.
§ 18.
Vsako poverjeništvo sestoji iz petih članov in petih namestnikov, ki imajo svoj sedež v kraju poverjeništva.
Člani poverjeništva se izvolijo na redni skupščini članov z ozemlja tega poverjeništva in z glasovnicami po kandidatnih listah in po proporcionalnem sistemu.
Volijo se pa takole:
Najmanj mesec dni pred sklicem redne skupščine pozove poverjeništvo po tisku vse svoje člane, naj vložijo v 15 dneh od objave poziva pri poverjeništvu kandidatne liste z imeni petih kandidatov za člane in petih kandidatov za namestnike s sedežem v kraju poverjeništva. Listo mora podpisati najmanj dvajset članov iz okoliša tega poverjeništva kot predlagatelji, ki imajo aktivno in pasivno volivno pravico in so plačali članarino.
Po preteku določenega roka pregleda poverjeništvo vse prispele kandidatne liste in preskusi njihovo pravilnost. Pravilne kandidatne liste se oštevilijo z zaporednimi številkami po vrsti, kakor so prispele. Če se dve ali več kandidatnih list povsem ujemajo, se zaznamujejo z isto zaporedno številko.
Najmanj 10 dni pred redno skupščino pošlje poverjeništvo svojim članom v priporočenem pismu ali pa vroči osebno vse pravilne kandidatne liste hkrati z vabilom na skupščino.
Skupščina, njen dnevni red kakor tudi vse kandidatne liste morajo biti objavljene v glavnih dnevnikih tistega kraja.
Na skupščini izroči za volitve vsak navzoči član vo-livnemu odboru glasovnico v zaprti ovojnici, na katero je treba napisati tisto številko, ki jo ima kandidatna lista, za katero glasuje. Član, ki ni navzoč, sme poslati v priporočenem pismu na naslov poverjeništva za voiivnl odbor svojo glasovnico v notranji zaprti ovojnici s spremnim pismom, ki ga svojeročno podpiše in zapečati. Pismo odpre verifikacijski odbor in ko ugotovi, da ima član glasovalno pravico, izroči notranjo zaprto ovojnico voliv-nemu odboru.
Volivni odbor sestoji iz prvih dveh navzočih predlagateljev vsake kandidatne liste.
Volivni odbor odpre ovojnice in prešteje, koliko veljavnih glasovnic je bilo izročenih. Veljavna je tista glasovnica, ki vsebuje kako številko, navedeno na eni izmed kandidatnih list.
Število izročenih veljavnih glasovnic, deljeno s 5, daje količnik, po kalerein se določi število izvoljenih kandidatov in njih namestnikov z vsake liste. Za izvoljene je imeti tiste kandidate, ki so na svoji listi imenovani prvi po vrsti. To velja tudi za namestnike.
Če dobita dve ali več list isto število glasov in ostanejo tako volitve glede nekaterih kandidatov neodločene, glasujejo o teh kandidatih ponovno v tajnem glasovanju volivci, ki so prisotni' na skupščini. Če ostane glasovanje tudi v drugo neodločeno, odloči žreb.
§ 19.
V poverjeništvo pridejo kandidati po temle redu: Najprej pride prvi na listi, ki je dobila večino glasov, nato drugi, ki je prvi na listi z naslednjim številom glasov itd. V istem redu pridejo po prvih kandidatih tisti kandidati, ki so kot drugi imenovani na izvoljenih listah itd.
Prvi član poverjeništva je njegov predsednik in pride kot prvi član v zbornično upravo, drugi član je drugi član zbornične uprave, tretji je član nadzornega odbora, četrti pa je član višjega disciplinskega sodišča.
§ 20.
Poverjeništva se konstituirajo sama in izvolijo izmed sebe (razen prvega člana, ki je predsednik) podpredsednika, tajnika in blagajnika.
§ 21.
Predsednik poverjeništva:
1. skrbi, da se izvršijo vsi sklepi poverjeništva;
2. sklicuje seje poverjeništva, določa njih dnevni red in jim predseduje;
3. pregleduje vse prošnje in pritožbe in odreja potrebni postopek o njih kakor tudi o tekočih poslih;
4. odobruje izdatke, ki so postavljeni v proračun poverjeništva, in daje podpore, ki ne presegajo vsote 500 dinarjev.
Podpredsednik poverjeništva nadomestuje predsednika, če je zadržan, v vseh njegovih funkcijah.
Tajnik in blagajnik vodita vse upravne in denarne posle poverjeništva in sta za svoje poslovanje pri poverjeništvu odgovorna.
§ 22.
Člani poverjeništva so odgovorni za škodo, ki bi jo po svoji krivdi prizadejali imovini poverjeništva.
Poverjeništvo je dolžno:
1. voditi zbirko vseh naredb pristojnih oblastev, ki 6e nanašajo na dentistični stan v njegovem okolišu;
2. voditi seznam vseh članov v svojem okolišu;
3. sestavljati dvomesečna poročila o poslovanju in vseh potrebah in spremembah, ki so uastale med člani, in obveščati o tem zbornično upravo po svojih predstavnikih pri upravi;
4. dovoljevati članom iz svojega okoliša in njihovim vdovam in sirotam v potrebi podpore do 1000 dinarjev;
5. pravočasno sestavljati proračun in sklepne račune in jih predlagati skupščini v odobritev;
6. naznanjati zbornični upravi kazniva dejanja svojih članov radi postopka pred višjim disciplinskim sodiščem.
§ 23.
Seje poverjeništva so redne in izredne. Redne so najmanj dvakrat na mesec, izredne pa skliče predsednik sam ali pa na zahtevo treh članov poverjeništva ali ene tretjine vseh članov.
Poverjeništvo je sklepčno, če so pri seji navzoči predsednik ali podpredsednik in še 2 člana. Sklepa se z navadno večino glasov. Pri enaki razdelitvi glasov odloči predsednikov glas.
Sejam je praviloma dolžen prisostvovati vsak Član poverjeništva. Tisti član poverjeništva, ki izostane od seje trikrat zaporedoma, ne da bi se veljavno opravičil, neha biti član poverjeništva.
Če član poverjeništva umre ali če izgubi aktivno ali pasivno volivno pravico ali če iz katerega koli drugega vzroka preneha biti član poverjeništva, stopi na njegovo mesto njegov namestnik.
§ 24.
Dohodki poverjeništva so;
1. vpisnina;
2. članarina;
3. dohodki od pobranih taks, ki se predpišejo s posebnim pravilnikom;
4. darila in volila,
§ 25.
Velikost letne članarine določi redna skupščina vsakega poverjeništva.
Članarina se mora plačati vsako leto najkasneje do 1. julija in se more izterjati po izvršilnem oblastvu.
§ 26.
Kot vpisnino plača vsak član enkrat za vselej 400 dinarjev.
Vplačana vpisnina se nikakor in nikomur ne vrne.
§ 27.
Poverjeništva so zavezana, odločiti v prid zbornične uprave od vsake vpisnine eno četrtino, od vsake članarine pa toliko, kolikor znaša ena četrtina srednje vrednosti članarine vseh poverjeništev.
§ 28.
Poslovna doba poverjeništva kakor tudi vseh drugih zborničnih organov traja dve leti.
§ 29.
Vsak zbornični član je dolžen prevzeti članstvo pri zbornični upravi in poverjeništvu.
Izvzeti so samo tisti člani, ki so dovršili 60 let starosti, in pa tisti, ki dokažejo, da jih trajna bolezen zadržuje, da bi izvrševali dolžnosti člana uprave, kakor tudi tisti, ki so v minulem poslovnem razdobju zbornice bili člani uprave ali poverjeništva ali ki so zaradi drugih važnih vzrokov zadržani, da bi opravljali dolžnost člana zbornične uprave ali poverjeništva.
§ 30.
Služba članov zbornične uprave in poverjeništva je častna. Dolžni so opravljati svoje funkcije brezplačno (izvzemši tajnika uprave in poverjeništva), imajo pa pravico do dnevnic in potnih stroškov, ki jim določi višino zbornična uprava ali poverjeništvo, če morajo tadi opravljanja svoje dolžnosti pri zbornični upravi ali poverjeništvu oditi iz svojega stalnega bivališča.
Stroške, združene s prihajanjem članov poverjeništva na seje zbornične uprave, trpita po polovici zbornična uprava in poverjeništvo. Stroške, združene z izrednimi sejami zbornične uprave ali poverjeništva, trpijo tisti zbornični organi, na katerih pobudo in zahtevo se izredna seja skliče.
Tajnikova služba se nagraja s plačo, ki mu jo določi zbornična uprava oziroma poverjeništvo.
Skupščine.
§ 31.
Skupščine poverjeništva so redne in izredne.
Redna skupščina se snide enkrat v dveh letih in so opravi v kraju poverjeništva.
Izredna skupščina se skliče:
1. če to zahteva zbornična uprava;
2. če to zahteva poverjeništvo;
3. na zahtevo najmanj ene tretjino članov z ozemlja poverjeništva.
§ 32.
V pristojnost in področje redne skupščine spada:
1.	da odobruje za svojega poslovanja račune poverjeništva;
2. da razrešuje staro poverjeništvo;
3. da voli poverjeništvo;
4. da sklepa o proračunu poverjeništva za prihodnji dve leti;
5. da določi velikost članarine za prihodnji dve leti;
6. da izda poslovni red za delo pri poverjeništvih;
7. da odloča o pritožbah kakor tudi o vprašanjih in predlogih članov;
8. da odloča o vseh predmetih, ki se nanašajo na poglavitne naloge in dolžnosti zbornice in njenih organov;
9. da odloča o podpornem skladu, o zavarovanju in drugih dobrodelnih zborničnih napravah.
Odločbe in sklepi, ki se nanašajo na poslovanje zbornice, so obvezni za njeno upravo samo, če jih sprejmejo najmanj tri poverjeništva.
§ 33.
Vsi člani iz okoliša poverjeništva morajo biti povabljeni na vsako njegovo skupščino pismeno, če pa gre za volitve, s priporočenim pismom ali z osebno vročitvijo najmanj 10 dni pred njenim začetkom in ob navedbi dnevnega reda, ki se mora objaviti tudi v glavnih dnevnikih tistega poverjeništva.
§ 34.
Glasovalno pravico udeležencev skupščine ugoiovi pred začetkom skupščine verifikacijski odbor. Verifikacijski odbor sestoji iz tajnika poverjeništva in dveh članov, ki jih v ta namen izvoli skupščina.
§ 35.
Skupščino vodi predsednik poverjeništva. Skupščina sme začeti poslovati, če je navzoča ena tretjina članov. Če ni zadostnega števila članov, začne skupščina poslovati čez eno uro ne glede na število članov.
§ 36.
Na skupščini se sme sklepati samo o predmetih, ki so postavljeni na dnevni red.
Na skupščini se sme razpravljati in odločati o vprašanjih in predlogih članov samo, če so bili predloženi poverjeništvu pismeno vsaj 7 dni pred začetkom skupščine.
Nujna vprašanja se smejo predložiti članom na skupščini tudi neposredno, toda samo v začetku seje in pred prehodom na dnevni red. O njih se sme razpravljati, če predsednik in večina skupščine v to privolita, toda šele po opravljenem dnevnem redu.
§ 37.
Če spozna zbornična uprava to za potrebno ali pa na zahtevo treh ;>overjeništev sme oziroma mora uprava sklicati skupščino vseh zborničnih članov, ki je lahko tudi izven zborničnega sedeža.
Nadzorni odbor.
§ 38.	'
Nadzorni odbor vsakega poverjeništva sestavljajo trije člani s sedežem v kraju poverjeništva, ki se izvoiijo na redni skupščini poverjeništva. Člani si izvolijo izmed Bebe predsednika in tajnika.
Nadzorni odbor zbornične uprave sestavljajo štirje tretji člani poverjeništva (po § 19.) in predsednik nadzornega odbora beograjskega poverjeništva. Izvolijo s: izmed sebe predsednika in tajnika. Nadzornim odborom
je dolžnost, nadzirati finančne posle poverjeništev oziroma zbornične uprave, pregledovati vse knjige in spise, ki se nanašajo na imovino, blagajniške posle in blagajno. Dolžni so obveščati o tem, kar opazijo, predsedništvo poverjeništva oziroma upravni odbor in sestavljati dvoletna pismena poročila, ki jih predlože s podpisi vseh članov osebno ali pa po pošti predsedniku skupščine v zapečateni ovojnici.
Nadzorni odbor posluje po določbah poslovnega reda, ki ga izdela zbornična uprava in predloži redni skupščini v izglasovanje.
Nadzor nad poslovanjem zbornice in poverjeništev.
§39. I
Nadzor nad zbornico vrši minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, nad poverjeništvom ban, v območju uprave mesta Beograda pa upravnik mesta Beograda.
Pri zbornici oziroma poverjeništvih sme biti minister za socialno politiko in ljudsko zdravje oziroma ban — upravnik mesta Beograda zastopan po svojem odposlancu izmed svojih uradnikov. Odposlanec je upravičen prisostvovati zbornični	skupščini in sejam uprave	in poverjeništev in	zadržati	sklep od	izvršitve, ki ga ima za ne-
zakonitega in škodljivega, dokler minister za socialno politiko in	ljudsko	zdravje	oziroma ban ali	upravnik
mesta Beograda o tem ne odloči. Če minister za socialno politiko in	ljudsko	zdravje	oziroma ban ali	upravnik
mesta Beograda ne stori tega v 7 dneh, velja, da je sklep odobril. Ministrov odposlanec sme prisostvovati tudi sejam izvrševalnega odbora in zbornične uprave.
Disciplinska odgovornost.
§ 40.
Kazniva dejanja članov dentistično-tehnične zbornice so lahko nerednosti, to so kazniva dejanja neznatnejšega značaja, za katera izreka kazen zbornična uprava (točka 7. §a 10. te uredbe) na ovadbo in zahtevo poverjeništva, in pa disciplinski prestopki, katere sodi disciplinsko sodišče dentistično-tehnične zbornice.
Kazni za nerednost so tele:
1. pismeni ukor;
2. denarna kazen.
Denarna kazen ne sme biti v posameznem primeru višja od 300 dinarjev.
Kazen se ne more izreči, dokler se prizadeti zbornični član ne zasliši.
Nerednosti zastarajo čez leto dni.
Zoper odločbo o kazni zaradi nerednosti ni pritožbe.
§ 41.
Za disciplinsko kazniva dejanja oziroma disciplinske prestopke veljajo kazniva dejanja, ki se store:
a) z dejanjem, če se pregreši zbornični član po nemarnosti, netočnosti in nevestnosti zoper predpise o spolnjevanju stanovskih dolžnosti in zoper stanovsko etiko (kakršno je nečedno tekmovanje, nedopusten način reklame, če si kdo po plačanih agentih ali kako drugače privablja stranke na škodo drugih);
b) z opustitvijo dolžnosti pri izvrševanju poklica;
c) z neprimernim vedenjem in ravnanjem pri opravljanju dolžnosti ali izven nje, s katerima se oškoduje
ugled stanu kot celote ali pa posameznih stanovskih članov, bodisi v moralnem ali v gmotnem pogledu;
č) s prekoračitvijo poslovnega področja, dovoljenega po zakonu, in z izvrševanjem del in načina zdravljenja, ki so članom prepovedani.
§ 42.
Disciplinska kazniva dejanja, ki jih sodi disciplinsko sodišče, zastarajo čez tri leta in ne morejo biti po tem roku predmet preiskovauja in sojenja po disciplinskem
sodišču.
Zastarevanje se začne tistega dne, ko je bilo disciplinsko kaznivo dejanje storjeno.
Zastarevanje se prekine s tem, da se vloži disciplinska prijava.
Zastarevanje ne teče v času, ko se preiskovanje po zakonu ne more začeti ali opraviti, dalje, dokler je obdolženec na begu.
Prvostopna disciplinska sodišča in višje disciplinsko sodišče zbornice.
§ 43.
Disciplinsko sodišče dentistično-tehnične zbornice sestoji iz nižjega in višjega sodišča, ki se nazivata:
1. prvostopno disciplinsko sodišče dentistično-tehnične zbornice;
2. višje disciplinsko sodišče dentistično-tehnične zbornice.
Disciplinsko sodišče dentistično-tehnične zbornice se ustanovi pri vsakem zborničnem poverjeništvu. Višje disciplinsko sodišče se ustanovi pri zbornici s sedežem v Beogradu.
Disciplinsko sodišče je pristojno za preiskovanje in sojenje disciplinskih kaznivih dejanj vseh zborničnih članov iz vse kraljevine.
§ 44.
Noben zbornični član ne more biti od disciplinskega sodišča obsojen, dokler se pristojno ne zasliši in zakonito ne pozove, naj se brani.
§ 45.
Člani disciplinskega sodišča so prav tako kakor vsak drug zbornični član odgovorni za disciplinska kazniva dejanja, ki jih store kot zbornični člani. V takem primeru 6e obtoženi član z odločbo disciplinskega sodišča začasno, do končane razsoje, odstrani s svojega položaja, kamor se more vrniti samo, če ga disciplinsko sodišče obtožbe oprosti.
§ 46.
Vsi člani disciplinskega sodišča morajo pred nastopom dolžnosti vpričo zborničnega predsednika ali predsednika pristojnega poverjeništva in odposlanca ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje ali bana takole priseči:
>1. I. prisegam na živega Boga, da bom kot član disciplinskega sodišča zbornice meni poverjene sodne funkcije opravljal natančno, vestno in nepristransko. Kakor mi Bog pomagaj!«
V svojih sodnih funkcijah sodijo sodniki po zakonu svobodno in po svojem prepričanju.
Kazni disciplinskega sodišča.
§ 47.
Storileo disciplinsko kaznivih dejanj, naštetih v § 41. te uredbe, kaznuje disciplinsko sodišče:
1. z ukorom;
2. v denarju od 100 do 5000 dinarjev;
3. z začasno prepovedjo izvrševanja pravice prakse ob izgubi aktivne in pasivne volivne pravice.
Storilec disciplinskega kaznivega dejanja se sme, po značaju dejanja, kaznovati istočasno s kaznima pod 2. in 3. tega paragrafa.
§ 48.
Zbornična uprava mora natančno voditi knjigo o izrečenih disciplinskih kaznih. Zato morajo disciplinska sodišča priobčiti zbornični upravi vsako izvršno sodbo v prepisu. Ukore in popolnoma plačane denarne kazni, ki ne presegajo zneska 1000 dinarjev, črtajo zbornice iz knjige, če obsojenec po triletnem neoporečnem vedenju to zahteva; v takem primeru velja, kakor da oseba sploh ni bila kaznovana.
§ 49.
V posebno opravičenih primerih sme disciplinsko sodišče skleniti, da se izrečena disciplinska kazen priobči javnosti. V takem primeru določi sodišče način in obliko priobčitve v mejah § 71. te uredbe.
§ 50.
Vse denarne kazni se stekajo v pokojninski sklad zbornice in se morejo, če treba, na podstavi pravnomočne sodbe izterjevati tudi z izvršbo po pristojnih izvršilnih oblastvih.
§ 51.
Prvostopno disciplinsko sodišče preiskuje in sodi disciplinska kazniva dejanja na prvi stopnji, višje disciplinsko sodišče pa sodi po pritožbah, priglašenih zoper sodbe teh prvostopnih disciplinskih sodišč posameznih poverjeništev.
§ 52.
Prvostopno disciplinsko sodišče sestoji iz predsednika ali njegovega namestnika in štirih članov z enakim številom namestnikov; vsi pa morajo biti redni člani zbornice iz okoliša poverjeništva.
Disciplinska kazniva dejanja sodi senat prvostopnega disciplinskega sodišča, ki je sestavljen iz predsednika ali njegovega namestnika in še dveh članov ali njunih namestnikov.
Pred vsakim disciplinskim sojenjem določi predsednik ali njegov namestnik člane senata.
Predsednika, člane in vse namestnike kakor tudi disciplinskega tožilca in njegovega namestnika' izvoli zbornična uprava za vsako poverjeništvo z relativno večino glasov za tri leta, toda tako. da se mora trajanje mandata izvoljenih sodnikov prvostopnega sodišča skladati s trajanjem mandata članov zbornične uprave. Za predsednika prvostopnega disciplinskega sodišča sme biti izvoljen samo tisti zbornični član, ki ima svoj sedež v kraju poverjeništva. Člani namestniki disciplinskih sodišč se pozivajo v senat samo, če je medtem kateri član zadržan, da bi izvrševal svojo dolžnost, ali če bi njegovo mesto iz katerega koli vzroka ostalo prazno ali če je prizadet.
§ 53. ,
Dolžnost zapisnikarja disciplinskega sodišča opravlja tajnik poverjeništva.
Služba vseh sodnikov disciplinskega sodišča je častna in brezplačna; sodniki imajo pa pravico do povračila iz-
datkov, ki so jih imeli, ko so opravljali njim dodeljeno funkcijo. Izdatki te vrste obremenjajo blagajno poverjeništva oziroma zbornične uprave. Predsedniku višjega disciplinskega sodišča in njegovemu namestniku pa se za izvrševanje te funkcije priznava pravica do nagrade, ki ji določi višino zbornična uprava, v breme njene blagajne.
§ 54.
Clan prvostopnega disciplinskega sodišča ne more biti istočasno tudi član višjega disciplinskega sodišča.
§ 55.
Člani disciplinskih sodišč, zoper katere teče preiskava ali je določena razprava zaradi zločinstva, prestopka ali prekrška ali zaradi disciplinskega kaznivega dejanja, ne morejo opravljati svojo dolžnost pri disciplinskem sodišču, dokler ni postopek o teh kaznivih dejanjih dokončan.
Če jili obsedi disciplinsko sodišče ali kazensko sodišče na kazen, preneha njih častna dolžnost, brž ko dobi obsodba pravno moč.
§ 56.
Pri disciplinskem postopku ne sme sodelovati član disciplinskega sodišča:
1. ki je sam obdolžen disciplinskega kaznivega dejanja ali je sam tožilec;
2. ki je zakonec obdolženca ali zasebnega tožilca, najsi je zakon razvezan ali ločen, ali zaročenka (zaročenec) ali kak sorodnik po krvi v ravni vrsti ali v stranski vrsti do četrte stopnje, po svaštvu pa do druge stopnje, najsi zakona ni več;
o.	ki je obdolžencu ali zasebnemu tožilcu posvojitelj, posvojiteljica, posvojenec, rednik ali rejenec oziroma njegov ali njegovih otrok krstni boter ali obratno;
4. ki je bil ali je še pooblaščenec, sodelavec, skrbnik (varuh) obdolženca ali zasebnega tožilca ali ki je v stvari pričal ali oddal izvedensko mnenje ali bil odrejen za preiskovalnega poverjenika;
5. čigar popolna nepristranost je iz drugih tehtnih razlogov očitno dvomna, kakor tudi kdor je sodil na nižji stopnji.
Na njih mesta se pokličejo namestniki.
Disciplinski postopek na prvi stopnji.
§ 57.
Vsi zbornični organi in zbornični tožilec so dolžni naznaniti upravi poverjeništva vsak primer disciplinskega kaznivega dejanja zborničnega člana, in Če uprava spozna, da je dejanje moči imeti za disciplinsko kaznivo dejanje, ga pošlje po potrebi prvostopnemu disciplinskemu sodišču.
Prvostopno disciplinsko sodišče uvede postopek po službeni dolžnosti, brž ko zve po upravi poverjeništva ali kako drugače za disciplinsko kaznivo dejanje svojega člana.
§ 58.
Če prvostopno disciplinsko sodišče spozna, da je na-znanjeno dejanje kaznivo po kazenskem zakonu, obvesti Pristojnega državnega tožilca.
Dokler sc ne dokonča kazenski sodni postopek, sc Preiskovanje in sojenjo o disciplinskem kaznivem dejanju preneha, prvostopno disciplinsko sodišče pa sme obdolženca začasno odstaviti od izvrševanja prakse.
§ 59.
Če obsodi kazensko sodišče zborničnega člana na kazen, s katero je združena izguba častnih pravic, izgubi zbornični Član pravico za ta čas in pravice, navedene v § 5. te uredbe.
§ 60.
0 vsaki tožbi ali ovadbi odloči senat prvostopnega disciplinskega sodišča na predlog zborničnega tožilca v. tajni seji, aii naj se:
1. postopek ustavi;
2. odstopi ovadba zborničnemu predsedniku, da sam ali po odrejenem zborničnem članu s prijateljskim nasvetom in svarilom posreduje;
3. uvede predhodna preiskava. To vodi preiskovalni poverjenik, ki ga določi predsednik prvostopnega disciplinskega sodišča. Preiskovalni poverjenik posluje sporazumno z zborničnim tožilcem. Sme zasliševati priče in izvedence, pozvati obdolženca na zaslišanje ali zahtevati od njega pismeno izjavo, opraviti ogled in zahtevati od sodišč spise in pojasnila; sodišča pa so dolžna dajati potrebne odgovore, kolikor je to po zakonu dopustno in kolikor temu ne nasprotujejo razlogi, opravičeni na podstavi obstoječih predpisov.
Prvostopna disciplinska sodišča so dolžna dajati eno drugemu pravno pomoč.
Zbornični člani morajo pred prvostopnim disciplinskim sodiščem pričati in oddajati mnenja. Drugih oseb ni moči primorati k temu. Na zaslišanje prič in izvedencev in njih nagrade se uporabljajo ustrezno predpisi zakona o sodnem kazenskem postopku.
§ 61.
Spisi dokončane preiskave se priobčijo zborničnemu tožilcu, ta pa jih pošlje s svojim predlogom prvostopnemu disciplinskemu sodišču v 15 dneh, računši od njihovega prejema.
Ce se glasi njegov predlog, naj se preiskava ustavi, sme senat prvostopnega disciplinskega sodišča na ta predlog, če ga ne usvoji, odrediti dopolnitev preiskave.
Če vsebuje predlog obtožbo, se odloči o tem na razpravi.
Zoper odločbo, da se določa razprava, ni pritožbe.
§ 62.
Predsednik prvostopnega disciplinskega sodišča ali njegov namestnik določi kraj, dan in uro razprave kakor tudi člane senata (§ 52., tretji odstavek). Razprava se mora določiti tako, da preteče od dne vročitve poziva obtožencu do dne razprave najmanj 8 dni. Obtoženec se more temu roku odpovedati. Razen tega odredi predsednik ali njegov namestnik, da se obvčsti o razprava zbornični tožilec, po7X>vejo priče in izvedenci in pripravi vse, kar je za razpravo potrebno.
Obtoženec in zbornični tožilec smeta v petih dneh od dne vročitve podati predloge za razpravo ali pa zahtevali, da se razprava odgddi. O tem odloča predsednik prvostopnega disciplinskega sodišča in zoper njegovo odločbo ni pritožbe.
§ 63.
Obtoženec ali obtoženci, če jih je več, imajo pravico odkloniti predsednika ali člane, če dvomijo o njih ne-pristrauosti. 0 opravičenosti take zahteve odloči spnat prvostopnega disciplinskega sodišča brez udeležbe članov, ki se odklanjajo.
Odklonjene člane nadomeste drugi člani disciplinskega sodišča, ki jih določi predsednik. Zoper tako odločbo ni pritožbe. Po taki odločbi, če se odklonitvi ugodi, predseduje razpravi namesto odklonjenega predsednika njegov namestnik, če pa je tudi ta odklonjen, po letih najstarejši član sodišča.
Odklonitev je dopustna samo do treh dni pred razpravo.
Če se odklanja celo prvostopno disciplinsko sodišče, odloči o upravičenosti odklonitve višje disciplinsko sodišče, ki odredi, če predlogu o odklonitvi ugodi, za razpravo prvostopno disciplinsko sodišče drugega poverjeništva. Posamezni člani ali celo tako odrejeno prvostopno disciplinsko sodišče se ne morejo več odkloniti.
§ 64.
Obtoženec, najsi pride na razpravo ali ne, je upra-.vičen imeti svojega branilca.
Senat prvostopnega disciplinskega sodišča sme po svojem preudarku odrediti, da pridi obtoženec osebno na razpravo. Če ne pride in ne predloži do razprave dokazov, s katerimi opraviči svoj izostanek, se razprava opravi in sodba izreče tudi brez njega, vpričo njegovega branilca; če ga ni postavil, se mu postavi branilec po uradni dolžnosti.
§ 65.
Razpravlja se v tajni seji; pristop pa je dovoljen zborničnim članom. Toda ne te osebe ne zbornični tožilec ne obtoženec ne njegov branilec ne smejo prisostvovati posvetovanju in sklepanju sodbe in drugim glasovanjem senata prvostopnega disciplinskega sodišča. Delo z razprave priobčevati javnosti je prepovedano.
§ 66.
Razprava se začne s tem, da poročevalec, ki ga je določil predsednik izmed članov senata prvostopnega disciplinskega sodišča, ustno razloži stanje. Nato se zaslišijo obtoženec, pozvane priče in izvedenci in se preberejo zapisniki, zaslišanja in drugi spisi, zbornični tožilec pa poda svoje predloge. Poslednjo besedo imata branilec in obtoženec. Če senat prvostopnega disciplinskega sodišča spozna, da je potrebna dopolnitev ali da je treba priskrbeti še kake dokaze, odredi, česar je za to treba, in določi novo sejo za nadaljevanje razprave.
§ 67.
Na razpravi se piše zapisnik, v katerega se vpišejo po imenu vsi člani senata prvostopnega disciplinskega sodišča, zbornični tožilec, obtoženec in njegov branilec, Če ga ima, in bistvena vsebina razprave.
§ 68.
Po končani razpravi izreče senat prvostopnega disciplinskega sodišča sodbo, upoštevaje samo to, kar je bilo podano na razpravi. Sodba se sklepa z večino glasov; glasujejo pa člani po starosti, začenši pri najmlajšem; predsednik glasuje poslednji.
Sodišče ni vezano ne na odločbo ne na sodbo kazenskega sodišča, s katero je bil obtoženec oproščen kazenske odgovornosti, marveč sodi po svojem svobodnem prepričanju, pridobljenem na podstavi ocene vseh dokazov obtožbe in obrambe.
§ 69.
Zbornični tožilec pri prvostopnem disciplinskem sodišču je poklican, da radi zaščite zahteva pred njim po
službeni dolžnosti ali po nalogu uprave poverjeništva, naj se preiščejo in kaznujejo dejanja, ki so disciplinsko kazniva. Prav tako mu je dolžnost, naznaniti takoj vsa taka kazniva dejanja, ki se prijavijo ali za katera sam zve, upravi poverjeništva oziroma prvostopnemu disciplinskemu sodišču in sodelovati pri preiskavi in razpravi, pri čemer predlaga vse, česar je treba, vlaga, brani in zastopa tožbo.
Zborničnemu tožilcu je dati na vpogled vse službene spise, preden senat prvostopnega disciplinskega sodišča kaj po njih odloči, da more podati svoje predloge.
Zbornični tožilec mora prisostvovati vsaki seji prvostopnega disciplinskega sodišča, razen sejam, pri katerih se sodišče posvetuje o razpravi.
Dovoljeno mu je, da se ob vsakem času s pregledom spisov pouči o stanju opravljene preiskave, in da zahteva, naj se mu priobčijo spisi, le da se s tem disciplinsko sojenje ne sme ne zadrževati ne zavlačevati.
Zbornični tožilec je dolžen poročati ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje o stanju uvedenih preiskav, kadar koli ministrstvo to zahteva.
Tožilec mora zahtevati od prvostopnega disciplinskega sodišča, če opazi kakšno zastajanje ali nerednost pri sojenju, naj se zastoj ali nerednost odpravi.
§ 70.
Obdolženec se s sodbo oprosti tožbe ali pa obsodi zaradi dejanja, katerega je obtožen. V sodbi je izrecno navesti, ali je obtoženec kriv, da je kršil zakonske predpise ali se pregrešil zoper dolžnosti svojega poklica, ali pa kriv vedenja, ki je škodilo časti in ugledu stanu. V sodbi se mora navesti tudi kvalifikacija dejanja po podatkih razprave in po tem izreči kazen. Sodba, s katero se odloča o disciplinski kazni, mora vsebovati tudi odločbo o povračilu stroškov disciplinskega sojenja.
§ 71.
Sodba se razglasi najkasneje v 15 dneh po končani razpravi z razlogi vred in se vroči obdolžencu in zborničnemu tožilcu.
Pravnomočne sodbe se smejo po sklepu senata prvostopnega disciplinskega sodišča v celoti ali v izpisku objaviti v stanovskem glasilu.
§ 72.
Stroške zaradi disciplinskega sojenja založi zbornična uprava; obsojenec pa jih ji mora povrniti.
§ 73.
Sodba se vroči obdolžencu osebno ali njegovemu branilcu v zaprtem pismu.
Če ni znano, kje obdolženec stanuje, in ni imenoval branilca, odredi senat prvostopnega disciplinskega sodišča enega zborničnega Člana za njegovega branilca, dokler sodišče ne zve, kje stanuje, ali dokler sam ne imenuje drugega branilca. Ta branilec brani obdolženca in ima vse pravice, ki jih ima obdolženec, in jih izvršuje v njegovem imenu in za njegov račun.
Priobčevati obdolžencu pozive in sodbo po tisku ni dovoljeno.
§ 74.
Če se vloži pritožba (§§ 75. in 76., četrti odstavek, in § 83.), jo pošlje predsednik disciplinskega sodišča zborničnemu tožilcu, ki iHjjia svojo predlogu.
§ 75.
Zoper sodbe prvostopnega disciplinskega sodišča o krivdi in kazni in o povračilu stroškov je dopustna pritožba.
Odločati o pritožbi je pristojno višje disciplinsko sodišče.
Pravico do pritožbe imajo:
1. obdolženec, če je bil obsojen;
2. obdolženčevi roditelji, otroci in vdova, če je umrl preden je zadobila sodba pravno moč;
3. zbornični tožilec.
§ 76.
Pravno sredstvo je vložiti pri prvostopnem disciplinskem sodišču pismeno v 15 dneh po vročitvi sodbe ali odločbe; ta rok se ne more podaljšati. Če je poslednji dan roka praznik, se konča rok prvi delavnik po prazniku. Dnevi, v katerih bi moralo pravno sredstvo prispeti po pošti, se ne štejejo v rok. Pravna sredstva se sinejo vlagati tudi brzojavno.
Če tisti, ki je bil obsojen na disciplinsko kazen, umre v času, ko še teče rok za pravno sredstvo, začne teči ta rok za osebe, navedene v § 75., t. 2. in 3., od dne njegove smrti.
Pritožbe, izročene po roku, zavrne prvostopno disciplinsko sodišče; zoper tako zavrnitev je dopustna pritožba.
Pravočasno vloženo pravno sredstvo odloži izvršitev odločbe, zoper katero je vloženo.
Če je treba zahtevati dopolnitev spisov ali kaka pojasnila od prvostopnega disciplinskega sodišča, odredi to predsednik višjega disciplinskega sodišča lahko še pred sejo.
§ 77.
Višje disciplinsko sodišče, ki ga sestavljajo razen predsednika še štirje člani (§ 19., drugi odstavek, te uredbe), odloča v nejavnih sejah, in to praviloma brez poziva strank. Predsednik višjega disciplinskega sodišča pa sme za pojasnila, ki bi se pismeno ne dala dobiti v zadostni meri, pozvati pritožilca in nasprotno stranko, naj prideta ob določenem Času osebno na sejo. Višje disciplinsko sodišče sklepa v seji, ki jo skliče predsednik in pri kateri morata biti navzoča poleg predsedujočega še dva člana.
Predsednika višjega disciplinskega sodišča in njegovega namestnika imenuje za tri leta minister za socialno politiko'in ljudsko zdravje izmed višjih uradnikov-pravnikov svojega resora.
Dolžnost zapisnikarja višjega disciplinskega sodišča opravlja zbornični tajnik.
§ 78.
Višje disciplinsko sodišče sklepa z večino glasov. Najprej glasujejo člani po starosti, pričenši pri najmlaj-8em; predsednik glasuje poslednji. Ob enakem številu glasov odloči predsednikov glas.
§ 79.
Ko odloča višje disciplinsko sodišče o pritožbah, ugodi pritožbi ali pa jo zavrne kot neutemeljeno. Če pritožbi ugodi, more odločbo, zoper katero je vložena, ali predrugačiti ali razveljaviti. Če jo potrebno, da se postopek dopolni ali popravi, more odločbo v okviru pritožbe predrugačiti ali celoma ali le deloma.
Če se odločba zaradi nedostatkov ali nepravilnosti postopka razveljavi, je prvostopno disciplinsko sodišče, za čigar odločbo gre, dolžno po pripombah višjega disciplinskega sodišča ukreniti vse, česar je treba, in izdati novo odločbo. Če je bila ta odločba sodba, se sme izdati samo na podstavi razprave.
§ 80.
O seji se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, člani in zapisnikar. Odločbo podpišeta predsednik in zapisnikar. Odločba mora biti v osmih dneh pismeno izdelana. Sejni zapisnik in izvirne odločbe ostanejo v arhivu višjega disciplinskega sodišča, spisi z odločbo višjega disciplinskega sodišča pa se pošljejo pristojnemu prvostopnemu disciplinskemu sodišču v nadaljnje uradovanje.
§ 81.
Predmeti, ki spadajo v pristojnost višjega disciplinskega sodišča, se morajo vpisovati v poseben register po vrsti, kakor prispevajo; številka registra pa se mora zapisati na ovoj teh spisov. V registru je treba navesti, katerega dne je predmet prispel, njegovo vsebino, datum odločbe, kratko označim odločbe in datum odprave odločbe. Ta register vodi zapisnikar višjega disciplinskega sodišča.
Obnova disciplinskega sojenja.
§ 82.
Če se disciplinsko sojenje prekine ali če se obtoženec oprosti, se sme sojenje na obdolženčevo škodo obnoviti samo, če se podajo nova dejstva ali novi dokazi, ki utegnejo sami po sebi ali v zvezi s prej preiskanimi dokazi imeti pomen za ugotovitev obdolženčeve krivde, a niso bili znani ali niso mogli biti predloženi.
Če se obsodi zbornični član na disciplinsko kazen, se sme dovoliti obnova sojenja na obsojenčevo škodo samo tedaj, če bi nova dejstva ali dokazi utegnili sami po sebi ali s prej podanimi dokazi, opravičiti težjo kazen, a niso bili znani. Predlog o tem poda zbornični tožilec.
Na disciplinsko kazen obsojeni, njegova vdova, roditelji in otroci smejo zahtevati obnovo sojenja tudi še po izvršeni kazni, če podajo nova dejstva ali dokaze, ki utegnejo sami po sebi ali v zvezi s prej podanimi dokazi opravičiti namesto strožje milejšo kazen.
§ 83.
0 obnovi sojenja odloči brez predhodne razprave po možnosti tisti senat prvostopnega disciplinskega sodišča, ki je sodil prvič.
V tem postopku se smejo upoštevati obsojencu v prid samo tisti dokazi, ki so zares novi in za katere se dožene, da obsojenec zanje ni vedel ali da jih ni mogel predložiti.
Zoper odločbo prvostopnega disciplinskega sodišča o obnovi sojenja je dopustna pritožba na višje disciplinsko sodišče. Pritožbo je vložiti v 15 dneh po prejemu odločbe.
§ 84.
Z dovolitvijo obnove sojenja preneha veljati sodba, kolikor se nanaša na tisto kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila obnova dovoljena. Z obnovo se vrne predmet v stanje preiskave. Vendar pa sme senat prvostopnega disciplinskega sodišča, ki je dovolil obnovo obdolžencu v prid, s pritrditvijo zborničnega tožilca takoj
izreči sodbo, s katero se obtoženec oprosti ali mileje kaznuje.
§ 85.
če se obdolženec, kateremu v prid je dovoljena obnova sojenja, na novo obsodi, se ne sme izreči zoper njega strožja kazen od kazni, na katero je bil obsojen s prejšnjo sodbo. Pri odmeri kazni je treba upoštevati že prestano kazen.
Posredovanje radi poravnave.
§ 86.
Razen spredaj navedenih disciplinskih funkcij smeta člana pristojne uprave, predsednik sam ali pa tisti član, ki ga on odredi, blagohotno, posredovati pri poravnavanju ob polemikah z osebno ostjo in prepirih med posameznimi zborničnimi člani, da bi se tako odvrnile vse neželene posledice, ki bi utegnile škodovati ugledu in časti dentističnega stanu. To pa je dolžen storiti na zahtevo prvostopnega disciplinskega sodišča.
To funkcijo opravlja predsednik ali odrejeni član pristojne uprave ustno z osebnim svojim vplivanjem ali pismeno s prijateljskimi nasveti in svarili glede na morebitne slabe posledice, vse pa po svoji najboljši izprevidnosti.
§ 87.
Najkasneje v treh mesecih potem, ko stopi ta uredba v veljavo, razpiše komisar, ki ga odredi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje, volitve za zbornična poverjeništva in jih izvede.
Najkasneje v nadaljnjih dveh mesecih se morajo zbornična uprava in drugi njeni organi konstituirati.
§ 88.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 28. novembra 1938.; S. št. 33.779.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Drag. Cvetkovič s. r.
32.
Dopolnitev
pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931.*
Na podstavi člena 9. zakona o odobritvi pogodbe med državo in Narodno banko za izvrševanje zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne 11. maja 1931. in člena 21. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931. takole
odločam:
Pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931., dopolnjen z mojo odločbo št. 18.611/VI1I z dne 13. aprila 1938.,** se spreminja takole:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	januarja 1939., št. 7.
-** »Službeni liste št. 253/41 » l 1938.
Člen 19.č se v t. 1. spreminja in se glasi:
»1. za izplačevanje nagrad in dnevnic osebam, ki opravljajo posle, ki so bodisi posredno bodisi neposredno v zvezi s področjem bančnega in valutnega oddelka. Obseg in vrsto teh poslov kakor tudi višino nagrade določi minister za finance za vsak posamezni primer po svobodni oceni.«
Člen 19.č se v točki 4. spreminja in se glasi:
»4. za izdajanje, tiskanje in nakup potrebnih publikacij kakor tudi za nabavo pisarniških potrebščin in oprave.«
V Beogradu dne 23. decembra 1938.; št. 71.603/V1I1.
Minister za finance Letica s. r.
33.
Prekategorizacija avtobusnih prog.*
Na predlog generalne direkcije državnih železnic, komercialnega oddelka št. 127.968/38, je oddelek za davke pri ministrstvu za finance odtočil, da se avtobusna proga Loški potok (Travnik)—Žlebič—Ribnica uvrsti med proge, nekonkurenčne državni železnici, z veljavnostjo od 1. aprila 1935.
Iz oddelka za davke pri ministrstvu za finance; št. 87.726—111/38.
34.
Konvencija
za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in konvencija o postopanju z vojnimi ujetniki.
Udeležba Birmunije.**
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je z dopisom P. 8. 3. z dne 28. novembra 1938. obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da se je po priobčitvi britanske vlade Birmanija, ki je kot del Indije udeležena pri konvenciji za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne in pri konvenciji o postopanju z vojnimi ujetniki, sklenjenima v Ženevi dne 27. julija 1929., izločila dne
1.	aprila 1937. iz indijskega cesarstva, in ker je ujen statut postal statut britanske prekomorske teritorije, velja kakor da je udeležena od navedenega dne pri teh konvencijah na podstavi podpisa in ratifikacije Zedinjene kraljevine, katere podpis in ratifikacija obvezujeta vse dele britanskega cesarstva, ki niso posebni člani Društva narodov.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala omenjeni konvenciji v Bernu dne 20. maja 1931.; objavljeni sta v »Službenih novinah« št. 132/XII z dne 15. junija 1931.***
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dno
8.	decembra 1938.; pov. št. 25.130/1,
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	januarja 1939., št. 6.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. decembra 1938., št. 296/LXXXVI/692.
*** »Službeni list« št, 612/81 in št. 650/83 iz I. 1931.
35.
Telefonski promet*
Nove telefonske zveze izza dne 15. januarja s temile taksnimi enotami v zlatili frankih: Bled—Hintcrstoner
—rioehelsdorf, Stmk.
Bohinjska Bistrica— Piirtsehaeh a. W.
Celje—Mayrhofen
—Neumarkt, Stmk.
Cerknica—Piirtsehaeh a. W.
Jesenice na Gor.—Piirtsehaeh n. W.
Kranjska gora—Villaeh Laško—Innsbruck
Ljubljana—Badensdorf atn Ossiachersec —Braunau am Inn —Eisenerz —Hinterstoder —IVolkersdorf (N. 6.)
Maribor—Maria WHrth
—Pisehelsdorf, Stmk.
—St. Wolfganj? (0. 0.)
—Viieklabruck —Ziibing Mežica—Wolfsberg, Krnt.
Mojstrana—Zeli am See Mozirje—Spielfeld Slovenj Gradec—Reichenfels Zgornja Polskava—Leibnitz
1939,
45
45
70
90
45
0
50
50
90
70
90
20
45
20
70
70
45
45
45
50
45
70
.70
.50
36.
iz
n
Razne objave Službenih novin“.
Številka 270 z dne 24. novembra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 21. oktobra 1938. je bil premeščen po službeni potrebi Žele Janko, učitelj VI. položajne skupine z 2. periodnim poviškom ljudske šole v Apačah, na ljudsko šolo v Braslovčah.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. novembra 1938. je bila sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podala A n t i č S i 1 v a, profesor VII. položajne skupine II. deške realne gimnazije v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. oktobra
1938.,	št. 95.613/1, so napredovali za veterinarske višje svetnike IV. položajne skupine 2. stopnje dosedanji veterinarski svetniki V, položajne skupine s 1. periodnim Poviškom: K u 11 e r e r Filip pri okrajnem načelstvu v Celju; dr. Kosanovič D j uro pri okrajnem načelstvu v Krškem; Varl Leopold pri okrajnem načelstvu v Litiji in K o 1 e n c P a v 1 e pri okrajnem načelstvu v Dravogradu.
številka 271 z dne 25. novembra 1938.
Prepoved uvažanju iu razširjanja. Z odločbo ministrstva za notranje posle z dne 18. novembra 1938., I.št. 45810,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« % dne
januarja jm, it, 7/1I/1L
je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati časopis »V o i x Europeenes«, ki izhaja v francoskem jeziku v Parizu in v izdaji istega časopisa v nemškem jeziku z nazivom »EuropSische S tl m« m e n« v Ziirichu.
Številka 274 z dne 19. novembra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. novembra 1938. so napredovali pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani: v IV. položajno skupino 1. stopnje, za višje svetnike dr. Brumen Anton, ing. Per-žel Ciril, ing. Debevec Franc, inž. Ozvald Anton, ing. P a 1 i g a Adolf, Zilič Oskar, Tancig Egon in Rasberger Anton, svetniki IV. položajne skupine 2. stopnje; v VI. položajno skupino: za poverjenike ing. Eleršek Ladislav, višji pristav VIL položajne skupine; za višje kontrolorje Martelanc Albin, Heric Franc, Kumar Rudolf, Itavter Maksimilijan in Fatur Ludvik, kontrolorji VII. položajne skupine; v VII. položajno skupino: za kontrolorja Maraž Janez in Kokot Karel, prometna uradnika VIII. položajne skupine; Berdajs Viljem, administrativni uradnik VIII. položajne skupine; Sep in Ivan, tehnični uradnik VIII. položajne skupine; za višjega prometnika Bersa Edvard, prometnik VIII. položajne skupine; za višjega vlakovnega revizorja Durjava Avguštin, vlakovni revizor VIII. položajne skupine; za višjega poslovodjo Devjak Leopold, poslovodja VIII. položajne skupine. •
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. novembra 1938. je bil upokojen dr. Bončina Fran, ravnatelj III. položajne skupine 1, stopnje železniškega ravnateljstva v Ljubljani.
Z odločbo ministra pravde z dne 14. novembra 1938. je bila postavljena na prošnjo za pristava VIII. položajne skupine pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Hribar Vida, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 14. novembra
1938.,	št. 116583, je napredovala Z m ah er Janja, kanclist X. položajne skupine okrožnega sodišča v Celju, v IX. položajno skupino.
številka 275 z dne 30. novembra 1938.
Z odločbo ministra za finance z dne 18. novembra
1938.	je bila postavljena pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani Tavzes Marija, uradniški pripravnik za X. položajno skupino, za računovodjo X. položajne skupine.
Z odločbo pomočnika ministra za promet z dne 20. novembra 1938. je bil upokojen v območju železniškega ravnateljstva v Ljubljani P o d r i k Ivan, vlakovodja IX. položajne skupine s 1. periodnim poviškom.
Številka 276 z dne 1. decembra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. novembra 1938., št. 39231/1, so bili odlikovani na predlog ministra za finance: z redom Sv. Save IV. stopnje: Brinšek Stanislav, finančni svetnik dravskega finančnega ravnateljstva; Finderle Ivo, računski višji inšpektor dravskega finančnega ravnateljstva; Tomšič Teodor, računski višji inšpektor dravskega finančnega ravnateljstva; Didek Rudolf, katastrski vUil infPffrtof j^tflittraka uprftifi X .Celju iu Z u g a u *
čič Franjo, katastrski višji inšpektor katastrske uprave v Kranju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne ‘26. novembra 19:58., št. 39232/1, so bili odlikovani na predlog ministra za finance: z redom Jugoslovanske krone .V. stopnje:	Damjan Viktor, davčni inšpektor
davčne uprave v Škofji Loki; Princ Albert, davčni inšpektor davčne uprave v Ptuju; Sever Joža, davčni inšpektor davčne uprave Maribor-mesto; Vardjan Anton, davčni inšpektor davčne uprave Ljubljana-okoliea; Novak Lovrenc, davčni višji kontrolor davčne uprave Ljubljana-mesto; G e r m o v š e k Alojzij, davčni inšpektor davčne uprave v Murski Soboti; z redom Sv. Save V. stopnje: Kerviu Franjo, carinski višji kontrolor glavne carinarnice v Ljubljani; Male še v.ič Gliša, carinski višji kontrolor glavne carinarnice v Ljubljani, in Torkar Ivan, podinspek-tor finančne kontrole glavnega oddelka finančne kontrole v Kranju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. novembra 1938., št. 39233/1, so bili odlikovani na predlog ministra za finance: z redom Sv. Save IV. stopnje: dr. K a v e c Ivan, svetnik državnega pravobranilstva v Ljubljani; Golob Franc, monopolski višji inšpektor tobačne tovarne v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Treven Viktor, poštnohranilnični uradnik podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani, in Lavrič Josip, poštnohranilnični uradnik podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani.
Številka 277 z dne 2. decembra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. novembra 1938., I. št. 43641/0, je napredoval Škof Franc, predmetni učitelj VI. položajne skupine državne trgovske akademije v Mariboru, za predmetnega učitelja V. položajne skupine iste akademije.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. novembra 1938., I. št. 43643/0, je napredoval Kranjc
Molislav, profesor VIL položajne skupine državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, za profesorja VI. položajne skupine.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 25. novembra 1938. so bili premeščeni po službeni potrebi: M a r i n c e 1 j A n d r e j, nadzornik proge Vlil. položajne skupine 7. sekcije za vzdrževanje proge Delnice v območju zagrebškega železniškega ravnateljstva, v 8. sekcijo za vzdrževanje proge Maribor, koroška proga; Valant Blaž, nadzornik proge Vlil. položajne skupine 8. sekcije za vzdrževanje proge Maribor, koroška proga, v 7. sekcijo za vzdrževanje proge Delnice; P o s i 1 o v i č V 1 a d i m i r, strojevodja IX. položajne skupine kurilnice v Zagrebu, v kurilnično izpostavo v Murski Soboti; S a d o v s k i Rudolf, strojevodja IX. položajne skupine kurilnice v Mariboru, v kurilnico v Zagrebu; Zečič Pavel, strojevodja IX. položajne skupine lokomotivske postaje Sisak, v kurilnično izpostavo na Jesenicah; Kreuh Karel, strojevodja X. položajne skupine kurilnice Maribor, v lokomotivsko postajo v Sisku; B r a d ič D j u ro, strojevodja VIII. položajne skupine kurilnice v Slavonskem Brodu, v kurilnično izpostavo v Murski Soboti; F ra n ko v ič Ladovi k, pomožni strojevodja X. položajne skupine ku-rilnične izpostave v Rogatcu, v kurilnico v Slavonskem Brodu; Polič Josip, strojevodja IX. položajne skupine kurilnice v Slavonskem Brodu, v kurilnično izpostavo v Rogatcu.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne
16.	novembra 1938., Kns. št. 2629/38, razširjanje in prodajanje brošure »Sl ovac ki narod i njegova s 1 o b o d a (: Uz Slovensko vstav'va ... ) od Glojnariča Mirka, natisnjene v Zagrebu.
Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odločbo z dne 19. novembra 1938., Kns. št. 2659/38, razširjanje in prodajanje knjige »O braku« od Leona Bluma, natisnjene v Zagrebu.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Ifobert v Ljubljani, liska iu zalaga tiskarn^ Merku? d, d. v Ljubljani njen predstavnik; Oluiar Mikalok v Ljubljani,/'
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 5. kosu X. letnika z dne 18. januarja 1989.
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	št. 936/1.
135
Razglas.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša v smislu odredbe § 68. zakona o izkoriščanju vodnih sil (»Službeni list« št. 335/52 iz leta 1931.), da je s pravnomočno odločbo II. št. 1074/5 od
6.	junija 1938. podelila Kossarju Juliju, lastniku tovarne za lesno volno v Sv. Petru v Savinjski dolini ter tvrdki Ogrizek & Themel — Savinjska tkalnica v Sv. Petru v Savinjski dolini dovolitev za preureditev vodnih naprav, ki ležita na Podvin — Žalskem kanalu v občini Sv. Peter v Savinjski dolini, na ta način, da poglobita in razširita kanal od km 0 + 481 (pričenši 75 m pod prejšnjo Ušenovo vodno napravo) do km 1 + 433 (do vodne naprave Ogrizek & Themel). S to preureditvijo se poveča vodna sila Kossflrja Julija od E br =■ 29'6 na E br = 33-3 k. s., tvrdke Ogrizek & Themel pa od E br = 67 na E br = 1125 k. s.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 5. januarja 1939.
*
E Št. 9097/1/38.	155-3-1
Razpis
javne ofertne licitacije za nabavo papirja in drugih pisarniških potrebščin.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi Čl. 86. do J05. zakona o državnem računovodstvu E javno otertno licitacijo za nabavo pa-Pjrja in drugih pisarniških potrebščin, ki se bo vršila v skrajšanem roku dne
4.	februarja 1939. ob 11. uri v sobi 8E 21 ▼ II. nadstropju kraljevske ban* ske uprave, Bloiweisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5% oziroma 10% /'Sote ponudene dobave je položiti pri h‘af?ajni finančnega oddelka, Bleivveiso-va cesta št. 13.
Zapečatene ponudbe, taksirane po tar. Post. 25. zakona o taksah, potrdilo o draveljski sposobnosti, potrdilo o plačanih yflvkih in priznanico o položeni kavciji j® izročiti na dan licitacije med 10. in j1- uro predsedniku licitacijske komisi-1®.. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, *o mu pogoji znani in da nanje prihaja. Na ovitek ponudbe je napisati v^^iiudba za nabavo pisarniških potrebuj Seznam materiala in pogoje za dobavo v 0 interesenti med uradnimi urami i, ekonomatu kralj, banske uprave, soha št. 33.
pisarne kraljevske banske uprave. ^ Ljubjjani dne 14. januarja 1939.
K V-No. 87/8-1939.
74 3-3
Razglas o licitaciji.
Dne 28. januarja 1939. bo pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8/IV.,
II.	pismena ponudbena licitacija za dobavo litoželeznih cevi za II. etapo vodovoda Preddvor—Kranj—Stražišče.
Proračun znaša din 2,146.968'—. Varščino v znesku din 158.000'— za domače in din 315.000'— za tuje ponudnike je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do
10. ure.
Licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku, oziroma se dobe proti plačilu din 30'—. Ponudbe, kolkovane z državnimi in banovinskimi taksami, se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do
11. ure.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na uradni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 9. januarja 1939.
*
K V-No. 87/5-1939,	'	63	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo II. etape vodovoda Preddvor—Kranj—
Stražišče
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. februarja 1939. ob 11. uri dop.
v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoti odobrenega proračuna, ki znašata:
1. za zidarska in težaška dela dinarjev 355.500'50,
2. za montažo cevi in armatur dinarjev 363.677'75.
Ponudbe se morejo vložiti za eno ali drugo ali pa za obe skupini. V zadnjem primeru se mora navesti popust za vsako skupino posebej.
Kavcija znaša za vsa dela din 73.000, samo za zidarska dela din 36.000'— in samo za montažna dela din 37.000'—.
Kavcijo je vložiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Ponudbe, kolkovane z državnimi in banovinskimi kolki, se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do
10.	ure.
Podrobnosti »o razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 7. januarja 1939.
K V-No. 92/7-1939.
73 3-3
Razglas o licitaciji.
Dno 6. februarja 1939. bo pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka 8/IV, ponovna I. ponudbena licitacija za dobavo litoželeznih cevi za vodovod v Ribnici.
Proračun znaša din 603.560'—. Varščino v znesku din 61.000'— je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure. Licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku, oziroma se dobe tamkaj proti plačilu din 55.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na uradni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani 8. januarja 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 1431-5/33-48.
184
Razglas.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je določilo za leto 1939. po § 24. zakona z dne 18. februarja 1878., drž. zak. št. 30, sledeče gospode za izvedence za razlastitve v železniške namene:
Globočnika Stojana, inženirja, Ljubljana, Prekmurska ulica 6,
Pipana Ivana, posestnika v Vižmarjih, Benkoviča Franceta, posestnika v Blagovici,
Pozniča Jožefa, predsednika občine in posestnika v Gradišču št. 16,
Mačka Jakoba, posestnika in industrialca v Dol. Logatcu št. 12,
Oblaka Gabrijela, elektrotehnika v Dol. Logatcu,
Senico Jožeta, trgovca in posestnika v Domžalah,
Pavlina Alojzija, posestnika v Podbrezje pri Kranju,
Jana Jakoba, posestnika v Podhomu, obč. Gorje pri Bledu,
Prosenca Antona, posestnika in predsednika občine Zagorje v Dol. vasi št. 21, Kranjca Jakoba, posestnika v Topolu, obč. Begunje pri Cerknici,
Kržiča Ludvika, posestnika in gostilničarja v Pudobu, obč. Stari trg pri Rakeku,
Udoviča Jožefa, trgovca v Ložu št. 60, Pogačnika Antona, posestnika in trgovca v Podnartu št. 13,
Muleja Valentina, posestnika in trgov, ca na Lancovem.
Ziherla Matevža, posestnika in gostil« niča rja v Škofji Loki,
Lončarja Ivana, posestnika v Tržiču*
Furlana Franceta, posestnika na Verdu pri Vrhniki,
Drašlerja Antona, posestnika in gostilničarja na Borovnici št. 120,
Mikliča Jožeta, posestnika v Lukovku št. 10, obč. Trebnje,
Peneo Franceta, tovarnarja in posestnika v Mokronogu,
Stovjčka Karla, posestnika v Gornjem Marofu, obč. Krško,
Červinko Franceta, inž. in ravnatelja v Krmelju, obč. Št. Janž na Dolenjskem, lica Franceta, posestnika in industrialca v Ribnici št. 104,
Juga Oskarja, inženirja v Kočevju, Kambiča Josipa, posestnika in gostilničarja v Metliki,
Grahka Antona, posestnika in pekovskega mojstra v Črnomlju st. 172, Zupančiča Karola, vodjo zemljiške knjige v pok. v Novem mestu,
Detelo Otona, veleposestnika na Turnu pri Preddvoru,
Marolta Antona, posestnika na Bregu pri Kočevju,
Koprivca Ivana, posestnika in gostilničarja v Vel. Laščah št. 4.
Logarja Antona, lesnega trgovca v Cerknici št. 169, inž. Poženela Alberta, mestnega gradbenega višjega svetnika v Ljubljani, Ilirska ul. 21,
Goedererja Josipa, nadupravitelja v Namršlju pri Zelimljah,
Volčanška Ivana, posestnika in restav-raterja v Brežicah,
Plausteinerja Franca, gostilničarja v Sevnici št. 16,
Janžekoviča Ivana, posestnika v Košakih,
Šego Antona, ravnatelja kmetijske šole v pok. na Zg. Bregu št. 34, obč. Ptuj, Jurinca Matijo, posestnika v Berkov-cih št. 3, srez Ljutomer,
Lahovnika Franca, industrialca v Farni vasi, obč. Prevalje,
Ličena Maksa, geometra svinčenega rudnika v Mežici,
Jelenca Josipa, inž. in stavbenega podjetnika v Mariboru,
Ferlugo Ivana, avt. civ. inženirja v Mariboru, Wildenrainerjeva ul. 15, Barana Josipa, inž. in mestnega gradbenega svetnika v Mariboru,
Recerja Franca, posestnika pri Sv. Lenartu v Slov, goricah,
Kočarja Matijo, posestnika v Ska-koveih,
inž. Mikuža Franceta, upravitelja banovinske kmetijske šole v Rakičanu, Trojoka Stanislava, posestnika v Dol. Lendavskih goricah št. 416,
Čuša Ivana, posestnika v Hlaponcih, Mačka Josipa, nadupravitelja veleposestva v Beltincih,
llanželiča Franca, posestnika na 11 ar-deku,
Gola Viktorja, industrialca v Dravogradu,
Lenarčiča Milana, inž. in industrialca v Ribnici na Pohorju,
Pogačnika Hinka, veleposestnika in industrialca v Rušah,
Žinkoviča Franca, posestnika v Bora-Čevi,
Pristovška Blaža, inž. in vodjo mestnega tehničnega oddelka v Celju, Elsbaherja Konrada, veletrgovca v Laškem,
Lipolda Vladimirja, inž. in načelnika ministrstva v pok. v Celju,
Gologranca Stanka, veleposestnika v Blagovni, obč. Št. Jurij pri Celju, Jescheunigga Ivana, veleposestnika v Arji vasi,
Marčiča Frana, posestnika in lesnega trgovca v Slov. Gradcu,
Hrastnika Frana, lesnega industrialca v Slov. Konjicah,
Jenčiča Milana, inž. podpolkovnika v pok. v Zastranju, Šmarje pri Jelšali-okolica.
Predsednistvo apelacijskega sodišča v Ljubljani dne 11. januarja 1939.
*
Og 97/38-3.	161
Amortizacija.
Na prošnjo Bratosa Vladimirja iz Sv. Petra na Krasu se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani št. 111/232, noe Bratoš Vladimir z vlogo din 413-27. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 12. januarja 1939.
Og 88/38-5.	158
Amortizacija.
Na prošnjo Skala Ane, osebenke v Podzemlju 28, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Vzajemne posojilnice v Ljubljani št. 7886 z vlogo din 1873-02, noe Skala Albert.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 13. januarja 1939.
*
Og 103/38—3.	159
Amortizacija.
Na prošnjo Žitnika Antona, pos. Dobje 11, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki so bili prosilcu baje ukradeni, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev; Hranilni knjižici Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani štev. 12.657 %
vlogo din 2200-— in štev. 166.526 z vlogo din 599-08, obe noe Žitnik Antou. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 13. januarja 1939,
•j.
Og 103/38-3.	160
Amortizacija.
Na prošnjo Žitnik Frančiške, pos. žene Dobje 11, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki so bili prosiikii baje ukradeni, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilni knjižici Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani štev. 2658 z vlogo din 1680 in štev. 201.337 z vlogo din 31.319'30, obe noe Žitnik Frančiška. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 13. januarja 1939.
•j*
I R 496/38-3.	152
Amortizacija.
Na prošnjo Schneider Štefanije, žene trgovca v Vrabčah pri Zagrebu, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice Posojilnice v Slov. Bistrici št. 1/31—III/ll, glaseče se na ime Schneider Štefanija s stanjem dne
31.	decembra 1938. din 1278'—. Knjižico je imenovana baje izgubila ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi do
12.	julija 1939. svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica neveljavna.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. I.> dne 12. januarja 1939.
Og 1/39-2.	1-4*
Uvedba postopka^ za proglasitev mrtvim.
Fijačko Janez, posest, sin iz Cirkulan št. 17, rojen 30. septembra 1892. v Cir» kulanah, sin Janeza in Marije, roj. Arbei' ter, samski, pristojen v- občino Sv. Bar« bara v Halozah, okraj ptujski, je nekak« ob novem letu 1915. odšel k vojakom in kmalu nato na fronto v Srbiji, odkoder se ni več vrnil ali javil. Baje je padel na Kosovem polju. Zadnji poslani naslov: »k. k. Kaiserschiitzen-Reg. No. 4»
3.	stotnija, Hermagor, na Koroškem.
Ker je potemtakem verjetno, da ho nastopila zakonita domneva smrti v snu-* slu § 24., št. 2., o. d. z., se uvaja n® prošnjo sestre Fijačko Terezije, poses . ličerke v Cirkulanah št. 17, postopek *a proglasitev mrtvim ter se izdaje P«*lV’ da se o pogrešancu poroča sodišču ali 9 tem postavljenemu skrbniku, g. Pogruj® Josipu, pisar, ofieialu okrožnega sodr* v Mariboru.	»
Fijačko Janez se poziva, da se pri podpisanem sodišču ali drugače kako vest o sebi.
Po 1. februarju 1940. bo sodišče . vnovično prošnjo odločilo o proglas1 mrtvim.	|
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. 1’ dne 12. januarja 1939.
Og 3/39-3.	143
Uvedba postopka za proglasitev mrtvim.
Smodej Franc, rojen dne 15. februarja 1888. v Sp. Ljubičnem, pristojen v občino Poljčane, samski, posest, sin, v Sp. Ljubičnem št. 15, občina Poljčane, siu Franca in Eme roj. Čoki, je odrinil 16. januarja 1916 k vojakom v Maribor, k 47. pešpolku ali 26. domobranskemu polku ter od tam šel na rusko fronto, odkoder se ni več vrnil ali javil.
Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2., o. d. z., se uvaja na prošnjo svaka Gumzeja Jožefa,posestnika v Stanovskem št. 10, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku g. Pograjcu Josipu, pisar, oficialu okrožnega sodišča v Mariboru.
Smodej Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. februarju 1940. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 8. januarja 1939.
•j.
P 497/38—7.	126
Sklep.
Tožeča stranka Rudaš Štefan, pos. iz Kapce št. 118, sedaj na delu v Franciji, ki ga zastopa dr. Straser Armin, odvetnik v Dolnji Lendavi, je vložila proti toženi stranki Lutar Rozaliji, zasebnici v Beogradu, Bunisavljeviča br. 10, radi Plačila 200 francoskih frankov s prip. k opr. št. P 497/38 tožbo.
Narok zn ustno razpravo se določa na dan 1. februarja 1939. o poli devetih Pred tem sodiščem v sobi št. 20, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, postavlja g. Lutar Josip, posestnik v Kapci št. 14, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. TL, dne 10. januarja 1939.
0 114/38-36.	148
Oklic,
8 katerim se sklicujejo dediči sodišču neznanega bivališča-
Dne 21. julija 1938. je v Vavpčji va-*l 9) občina Dobrniče, umrl Jerše Fran-°?> Posestnik tamkaj in zapustil le kodi-?ll kot izraz svoje poslednje volje. Ne-Kaj oseb kot dednih upravičencev k za-Puščini se je že priglasilo, večje število akjh je pa neznanega bivališča.
Katere in koliko oseb je dedno upra-tfenih, sodišču ni znano.
Z.a skrbnika ležeče zapuščine imenuje ^dlšče Zupančiča Alojzija, posestnika v avPčji vasi 2, obč. Dobrniče. Kdor me-
L ’ d? mu pristoji dedna pravica do te •aPuščine, ali kdor hoče zahtevati zapu-°o ali njen del zase, mora tak svoj
zahtevek javili temu sodišču v .dobi enega leta od danes naj)rej in izkazati svojo dedno pravico.
Do preteka tega roka se bo o zapuščini, v kolikor so zahteve izkazane, razpravljalo z onimi, ki so jtodali dedno izjavo in dokazali naslov dedne pravice in se jim bo prisodila zapuščina v celoti ali delno. Morebitni nesprejeti del zapuščine bi pa pripadel, če ne bi pripadel po določilih grajanskega zakona ostalini dedičem, kot blago brez dednih upravičencev, državi.
Okrajno sodišče v Trebnjem, odd. I., dne 15. novembra 1938.
I 3684/38—10.	127
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1939. dopoldne ob d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Loka vi. št. 52.
Cenilna vrednost: din 74.149'50.
Najmanjši ponudek: din 49.433'—.
Vadi j: din 7414'95.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 10. januarja 1939.
*
I 3883/38-13.	128
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1939. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zabukovca vi. št. 514, 414.
Cenilna vrednost: din 14.986—.
Najmanjši ponudek: din 9990-66,
Vadij: din 1498'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Colju, odd. VI., dne 10. januarja 1939.
.j.
I 3917/38—9.	129
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1939. d o p o 1 -dne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Železno vi. št. 212, 213, 298.
Cenilna vrednost: din 40.309-10, manj 'knjižena bremena din 8350'—.
Vrednost pritekline: din 570’—.
Najmanjši ponudek: din 21.307—-.
Vadij; din 3196-91'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beueni naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v bkodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 10. januarja 1939.
&
I 3682/38-10.	130
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1939. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lisce vi. št. 31.
Cenilna vrednost: din 184.411'25.
Vredno.t pritekline: din 5770-—.
Najmanjši ponudek: din 122.941-—.
Vadij: din 18.441-125.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 10. januarja 1939.
I 62/37—75.	163
Dražbeni oklic.
Dne 20. februarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 134 dražba nepremičnin:
A. rudniška knjiga okrožnega sodišča v Ljubljani, Ent. Supl II. in VII. št. 84 in 136 Premogovnik Motnik, (ent. št. 84), sestoječ iz 4 dvojnih jamskih mer; premogovnik Bela-Motnik (ent. št. 136) sestoječ iz 4 dvojnih in 2 enojnih jamskih mer s pripisanim osredkom v k. o. Motnik in v k. o. Gornji Motnik kot sestavnim delom. Obe entiteti ležita v davč. okraju Kamnik; železniška postaja Kamnik oz. Sv. Peter v Sav. dolini.
Cenilna vrednost: din 812.436’—.
B. zemljiška knjiga okrajnega sodišča Kamnik vi. št. 95 k. o. Motnik, posestvo-stavbišča.
Cenilna vrednost: din 48.152-—.
VI. št. 171 k. o. Motnik, posestvo-stav-bišča.	.	.
Cenilna vrednost: din 9.304-—.
K tem nepremičninam pripadajoče pravice in dolžnosti z nadrobnim popisom v tus. spisih v cenilni vrednosti din 6.204'—.
V cenilni vrednosti rudniških entitet so upoštete tudi k rudniku spadajoče rudniške naprave in premičnine kot pritekline.
C. Obenem se bodo na javni dražbi eksekutivno prodali tudi rudniški pro-stosledi (65 v srezu Kamnik in 14 t srezu Celje).
Cenilna vrednost teh prostosledov din 35.346-—.
Skupna cenilna vrednost: 911.442'— dinarjev.
Najmanjši ponudek: din 455.721'—.
Varščina: din 91.145-—.
Vse navedene skupine pod A.. B. in C. se bodo zdražile kot gospodarska celota
skupno, vendar bo na prostoslede sorazmerno odpadajoči del najvišjega ponudba položiti takoj v gotovini pri sodišču (§ 290. i. p.).
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 12. januarja 1939.
I 300/37.	132
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1939. b o o b osmih pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Križevci 2/S6 vi. št. 11, 559, 648, 653, 658, 661, 664, 666, 669, 672, 700, 701, 703, 8?", 838, 847, 915, 916, 930, 651, V« vi. št. 112, 138, 619, 708.
Cenilna vrednost: din 12.867-24.
Najmanjši ponudek: din 8578-16.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 12. januarja 1939.
$
I 527/38-3.	110
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1939, o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Otiški vrh vi. št. 17.
Cenilna vrednost: din 72.697'15.
Vrednost priteklin: din 6.500—.
Najmanjši ponudek: din 46.298'10.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. I.,
dne 30. decembra 1938.
Razglasi raznih uradov in oblastev
VI. št. 71.896/38.	139
Razpis.
Mestna občina ljubljanska razpisuje v skrajšanem roku 7 dni drugo ofertno li-
citacijo za kompletna obrtniška dela pri zgradbi linijskega urada na Vodovodni cesti. Uradni proračun za vsa dela znaša din 34.219-75.
Razpisni pripomočki se dobe v mestnem tehničnem oddelku, Nabrežje 20. septembra 2/II, soba št. 7, od 18. januarja t. 1. dalje med uradnimi urami za odškodnino din 10'—.
Ponudbe je predložiti do 27. januarja
1939.	do 11. ure; takoj nato se prične odpiranje ponudb v sejni sobi mestnega tehničnega oddelka.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 16. januarja 1939.
Predsednik:
Dr. Juro Adlešič s. r.
Hi
No. 41.	141
Razpis.
Občina Duplek, srez Maribor-levi breg, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole z nižjim zavržnim izpitom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v >Službe-nem listu« pri podpisani občini.
Uprava občine Duplek dne 13. januarja 1939.
*
157
Razpis.
Občina Ihan, srez kamniški, razpisuje pragniatično-pogodbeno mesto občinskega delovodje skladno s čl. 12. uredbe o obč. uslužbencih.
Šolska izobrazba: štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s predpisanimi listinami, je vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa pri podpisani občini. Varščina po dogovoru.
Uprava občine Ihan
dne 17. januarja 1939.
*
Licitacija zastavljenih predmetov
133
bo dne 6. in 13. februarja 1939. ob 15. uri na Poljanski cesti št. 15.
Mestna zastavljalnica v Ljubljani
dne 14. januarja 1939.
H?
Štev. 5/B-1939.	142
Razois.
Krajevna protitnberkulozna liga v Murski Soboti razpisuje službo zaščitne sestre
pri krajevnem protituberkulozneni dispanzerju v Murski Soboti. Mesečna plača znaša 1000-— dinarjev.
Prosilka mora imeti predpisano kvalifikacijo za zaščitne sestre.
Pravilno opremljeno prošnjo s sliko je poslati krajevni protituberkulozni ligi v Murski Soboti do 15. februarja 1939. Krajevna protituberkulozna liga v Murski Soboti dne 14. januarja 1939. Predsednik lige:
Dr. Bratina s. r.
Razne objave
Objava.
164
Izgubil sem delavsko knjižico, izdano od občine Moravče na ime: Brodar Anton in jo proglašam za neveljavno.
Brodar Anton s. r.
*
Objava.
137
Izgubil sem vozniško izkaznico za vo-ditev avtomobilov in motor, koles na ime: Flerin Karel, Črnuče 17. Proglašam jo za neveljavno.
Ftebin Karel s. r.
*
Objava.
154
Izgubil sem spričevalo o završnem izpitu tretjega razreda strokovne nadaljevalne šole v Ribnici na Dolenjskem, izdano dne 9. aprila 1937., št. 69. Proglašam ga za neveljavno.
Kolenc Venčeslav s. r., Ribnica na Dol. št. 20-
*
Objava.
138
Izgubil sem izkaznico o poklicu, izdano od kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, VI No 6166/1, z dne 3. marca 1936. in potno izkaznico, izdano od sreskega načelstva v Radovljici, štev., 2/1, z dne 3. januarja 1938. Proglašam obe listini za neveljavni.
Koren Miroslav s. r., Brdo 82, pošta Vič.
*
Objava.
140
Izgubil sem orožni list št. 478, izdan od sreskega načelstva v Celju, in ga proglašam za neveljavnega.
Kos Janez s. r., posestnik, Studence 22, občina Vol. Pirešica.
*
150
Objava.
Podpisani objavljam, da se je rn°la prometna knjižica, glaseča se na »OPe super« motorna št. 38—5635, izgubila m jo proglašuin za neveljavno.
Schmitt Oskar s. r» Ljubljana.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ln zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mlhalek v Ljubljani.