JANKO POLAK:
Kulturno delo Habsburžanov.
Zgodovinska črtica.
| lavni rod Habsburžanov gospodari v naši dvžavi že sedmo stoletje. Ume se, da je v tem dolgem času silno napre-dovala naša država v kulturnem oziru. Slabotna in ne-znana je bila za Radolfa I. Habsburškega, ustanovnika rodu Habsburžanov, v primeri s to, ki ji gospodari sedaj naš presvetli cesar Franc Jožef I.
Rudolfa I. Habsburškega sin Albreht I. si je pred-vsem prizadeval, da razširi in pomnoži svoja rodovinska posestva. Dosegel je pri tem celo to, da so si izvolili Čehi njegovega sina Rudolfa za svojega kralja.
Važen izmed Habsburžanov je tudi Albreht II. Uvedel je hišni red, da naj vlada v imenu ostalih sinov vsekdar samo najstarejši sin skupne in ne-razdeljene avstrijske dežele. Za njegove vlade so bila nekatera leta za našo državo strašna. To strahoto so provzročile * najprej ogromne trope kobiiic, potem pa črna kuga, ki je razsajala dve  leti  tako budo, da je uničila eno
—.   281    .—
tretjino vseh Ijudi v naši državi. Izprva so menili ljudje, da so temu vzrok zvezde repatice. Pozneje pa so obdolžili Jude. In razvnelo se je strašno preganjanje nedolžnih Judov. Požigali so jirn domove in jih klali kot živino. Ker na delo ni nihče mislil, je pritisnila tudi lakota. V teh strašnih časih je bil Albreht II. Ijubezniv oče svojim podložnikom.
Rudolf IV. je podpiral znanosti in umetnosti. Ustanovil je na Dunaju vseučilišče in je dal zidati istotam imenitno cerkev sv. Štefana. Za nas Slovence pa je važen on še posebno zaraditega, ker je ustanovil mesto Rudolfovo ali Novo Mesto in mu dal imenitne pravice, kakor samosvojo obeinsko upravo, sodnijo, prosto trgovsko in obriništvo, mitničarstvo, ribi-štvo, posebne gozdarske in pašniške pravice in tudi sedež in glas v dezel-nem zbotu. Tudi kapiteljsko cerkev so zgradili najbrže takrat.
Za Friderika V. so si osvojili Turki Carigrad, Diaz je odkril pot v Vzhodno Indijo, Krištof Kolumb pa Ameriko. Za njegove vlade pa so pridrli krvoločni Turki devetkrat tudi v slovenske dežele. Silno so trpeli naši pra-dedje pred temi krvoloki! Vkljub turškira navalom se je večala naša država. Zagotovilo se je nasledstvo na Ogrskem in Češkem in po poroki njegovega sina Maksa tudi v drugih deželah in državah. Oa je tudi prvi nadel avstrij-skim vojvodam svoje vrste nadvojvodski častni naziv.
Njegov sin Maks I. je važen posebno zaraditega, ker je uvedel nov policijski red, pošto, izboljšal vojaštvo in ustanovil prvo stalno vojsko v naši državi.
Za Ferdinanda I. so se pojavili kmetiški upori. Graščaki so kmete tako zatirali, da jim je bilo obupati. Uprli so se takemu strahovitemu nasilju. Pa upori niso izdali nič. Udušili so jih, in ostalo je zopet vse pri starem. Tuintam pa je bilo še slabeje nego pa je bilo poprej. Za Ferdinanda I. so pridrli tudi Turki prvič pred Dunaj. Nikolaj Saltnski je rešil Dunaj pred krvoločnim Sulejmanom II. V tem času se je jelo širiti po naši državi tudi luteranstvo. Na Kranjskem je širil to vero posebno Primož Trubar. Kmetje so se oprijeraali nove vere posebno zaraditega tako radi, ker so raenili, da jih reši nova vera nasilja graščakov.
Za Maksa II. je zaznamovati drugo drvenje Sulejmana II. proti Dunaju. Ustavil ga je slavni junak Nikolaj Zrinjski pri Sigetu. Padel je slavni junak Nikolaj Zrinjski, pa tudi Sulejman II. je umrl od starosti in jeze, še preden je osvojil Siget.
Rudolf II se je pečal silno rad z znanostmi. Rad bi bil iznašel izde-lovanje zlata; zbiral je slike, starine, dragocenosti, in na njegovem dorau so živeli takrat najbolj sloveči zvezdoznanci. Omenjam satno Keplerja, ki je dokazal eliptično pot naše zemlje. Za vladarske posle pa se ni menil dosti. Uradniki so kmete silno tlačili, vojaki niso dobivali plače, in lutera-nom je vzel versko svobodo, ki jim jo je bil dal Maks II..
Bridki časi so se začeli za našo državo pod Ferdinandom II. V tera času se je vnela vojna, ki je trajala dolgih trideset let Ferdinand II. je vzel luterancem vse pravice in je pozval jezuite v državo. Češka dežela, ki
-^,   282   ~-
jo je tridesetletna vojna skoraj povsem uničila, je postala dedna dežela. Fer-dinand III. je dal luterancem zopet več prostosti.
Za Leopolda I. so pridrli Turki pod vodstvom Kare Mustafe drugič pred Dunaj. Staremberg, Karel Lotarinški in Ivan Sobieski so junaki, ki so rešili Dunaj pred krvolokom. Leopold I. je tudi ustanovil prvo stalno vojsko, kakor jo imamo sedaj. Bil je Leopold I. sploh jako naobražen, pravičen, dobrosrčen in pobožen vladar. Ustanovil je vseučilišče v Inomostu in v Vrati-slavi.
Še boljši je bil Jožef I. Ta je bil silno omikan, v državnih zadevah izveden, moder in odločen vladar. Škoda, da je umtl tako ralad.
Karel VI. je važen zaradi pragmatične sankcije. Ta določa: 1. Avstrijske dedne dežele se ne smejo razdeliti nikdar. 2. Če i2mte rnoški rod, naj na-sleduje v istem redu ženski rod. Veliko pozornost je posvečal cestam in rekam. Trst in Reko je okiical za svobodni pristanišči. Tudi cesta iz Trsta čo Dunaja je njegovo delo. ln prav zaradi te ceste je važen vladar tudi za Slovence. Dvorno knjižnico je sicer pomnožil, a šolstvo je bilo za njegove vlade silno na slabem. Ljubil pa je glasbo, kiparstvo in stavbarstvo.
Ena izmed najvažnejših Habsburžanov pa je Mo-rija Terezija. Ona je uredila državo, denarstvo, vojaštvo in šolstvo. Dokaj je storila tudi za kmeta. Še več pa je storil njen blagi sin cesar Jožef 11. Ta je razglasil versko svobodo po vsi državi. S tem razglasom so dobili luteranci in ne-edini pravoslavni versko svobodo in več državljanskih pravic. On je tudi odpravil suženstvo kmetiškega stanu. Odpravil pa je tudi cehovske pravice, preuredil sodnije, davke in pomorsko kupčijo. Glavni natnen njegov pa je bil osredotočiti ustavo in upravo vse dižave. To je rodilo povsod dokaj odpora. Skrbel pa je tudi za duševni razvitek svojih podložnikov. Pomno-ževal je šole in zbiral ufoijake v svoji državi. Tudi slikarstvo in glasbo je podpiral. On je ustanovil tudi dvorno gledališče na Dunaju. Na Slovenskem so živeli takrat: Žiga Cojz, Valentin Vodnik, Linhart in Kopitar.
Za Leopolda II. je izbruhnila na Francozkem revolucija, katere žrtev sta bila tudi kralj Ljudevit XVI. in pa njegova soproga kraljica Marija An-tonija, najmlajša hči Marije Terezije.
Veliko je trpela naša država tudi za vlade Franca II. Napoleon I. Bonaparte je divjal takrat po Evropi, in vojna je sledila vojni. V teh vojnah pa je trpela naša država skoraj največ. In v teh bridkih dneh se je rodilo naše cesarstvo. Cesar Franc II. je hodil rad med Ijudstvo. Uredil je pravo-slovje, pomnožil šole in ustanovil prvc realke. Znanosti so bile v tera času malo uvaževane. Sosebno malo so upoštevali zgodovino. Imenitni možje iz te dobe so: Valenlin Vodnik, Franc Prešeren, A. M. Slomšek. V tem času so ustanovili tudi prve kmetijske družbe, zavarovalnice, hranilnice in poso-jilnice. Tudi .Ljubljanska hranilnica" je bila ustanovljena takrat. Obrtnost so podpirale tvornice, kupčijo pa velikanske ceste. Tudi železnice in paro-brodstvo so se jele razvijati. Iztekla pa je prva železnica od Dunaja do Oderberga   šele   za   vlade   cesarja  Ferdinanda I. Dobrotljivega. Tudi prvi
-^.   283   ^-.
brzojavi in mostovi na verige so iz te dobe. V tej dobi so  ustanovili  tudi .Akademijo znanosti". Silno pa se je razvijalo v tej dobi zdravstvo. >                Cesar Franc Jožef I. je važen predvsem zaraditega, ker je on prvi, ki
je kmeta povsem osvobodil. Za njegove vlade pa se je storilo toliko va-žnega, da ni moči vsega našteti. Omenjamo samo najvažnejše. Za vlade našega cesarja Franc Jožcfa I. je iztekta Južna železnica" od Dunaja do Trsta. V tej dobi so ustanovili tudi parobrodno družbo .Avstrijski Lojd". Izbolj-šali so vojaštvo in mornarico. Šolstvo se je silno povzdignilo. Ustanovilo se je na tisoče ijudskih šol. Uvedli so tudi osemletno šolsko dobo. Svojim državljanom je cesar dal ustavo. Rudarstvo in tvorničarstvo sta se silno povzdignila. Za izdelovanje orožja so ustanovili na Dunaju velikanski arze-nal. Uravnali so mnogo rek, sezidali še več železniških prog. Dokaj so odprli . tudi tnuzejev za shranjevanje zgodovinskih ostankov. Uvedli so nove mere ' in uteži. Na pošti so uvedli dopisnice, razglednice in poštne hranilnice. Vso svojo pozornost pa je posvečal cesar Franc Jožef I. vsekdar tudi zemljepis-nim in zgodovinskim raziskavanjem, zidarstvu, kiparstvu, slikarstvu, pesništvu in sploh vsem strokam znanosti in umetnosti.