Gospodarstvo. Spomladanski mrazovi škodujejo komaj izklitemu življenju rastlin in v eni sami jotranji uri je lahko ves up naših marljivih kmetovalcev uničen. Najhujše je, ako nastopajo sredi maja, ko so vse rastline že pognale. Krompir in koruza sta že pogledala iz zemlje, žito lati in crete, fižol, murki in buče že poganjajo, drevje cvete, ali že ima nežen sad, vinograd kaže svoje grozdeke in vse se veseli v toplem pomladnem solncu. Naenkrat pa privihra mrzlo loden piš iz seTera, dea se vlije, morda celo pomešan s kašo ali tooo in zdaj postane hladno, da si rad poiščeš zopet zimsko suknjo. S slrahom pričakuje poljedelec vsak prihodnji dan. Marljivo glexla proti oblakom in prosi Vsemogočnega, da bi jih zadržal na nebesnem svodu, dokler se ne stopli in veter mu ugaja, ker si je svest, da odganja mraz. Toda v-se zastonj. Oblaki se trgajo, postanejo tanjSi in redkejSi, veter poriehava in bleda luna gleda smehljaje na cvetočo in rastoeo zemljo. Toplota pada od ure do ure in vzhajajoče solnce se čudi belemu prtu, ki je zastrl polja in travnikc, gorice in sadovnjake. Slana! Topli pomladm žarki poljubljajo zopet poganjke, ki pa se več ne zmenijo za solnčni poljub. Venejo, začrnevajo, umirajo! Vzela jih je slana — mraz. Z žalosinim srceia si ogleduje kmetič razdejanje noči i_ z vzklikom: Bog je dal, Bog je vzel, hiti na tiovo delo. Že od pamliveka pozna nnrod takozvane »ledene rnože« _ imeni: Pankrac, Servac in Bonifac, katerim se še pridruži Zofija, dne 15. maja. Nekako ob tem času nastopa posebno rad mraz, kojega naslanek razlagajo ačenjaki tako-le: Evropska celina se začenja spomladi segrevati od juga in posebno balkanski polotok, ogrska ravnina in ozemlje med Jadranskim in Crnim morjem se hitro segreje do Karpat in Alp. Vse začenja bujno rasti. Topli zrak pa je lažji od hladnega, barometer pada. Za zidom Alp in Karpatov tja do SLbirije in severnega Ledenega morja pa 8e vlada hladno vreme in gostejši zrak, kar se kaže na visokem slanju Uakomcra. Sedaj nastane katastrofa. Mrzli, gostejši zrak začne pritiskati k nam v obliki severnih vetrov, naS topli rrak pa učuikuje v severnih krajih kot jug. To gibanje zraka traja taktt dolgo, dokler se zračni tlak ne izenači. Severni mrzli TetroTi, fcl so sami ob sebi suhi in brez oblakov, povzročajo v naših krajih nalive in nevihte. Nato pa postane vedro, brezoblačno. Zrak se umiri i_ reter potihne. S lem je podana podlaga za pomladanske mraiiore, ki zahtevajo subi zrak in vcdro nebo. Naša zemlja začne oddajati svojo toploto v neskončni, jasni in ohlajeni nebesni prostor. Tekom noči in proti jutranjim uram pade njena toplota večkrat pod niclo, kar je usodno za rastlinsko žiTljenje. Letos se je ta zračni boj izvršil nekako z akademično preciznostjo. Slana je nastopila na dan sv. Pankracija v noči od 11. do 12. maja, dočim so prejšnje dni vihrali severni vetrovi, ter povzročili v naših krajih dež, ponekod celo točo. V tej noči pa so vetrovi utihnili, zrak se je pomiril in mladi mesec je sijal z jasne višine. Temparatura je padla v jutranjih urah ponekod na 5 stopinj pod ničlo. Mnogi naši kmptovalci si ne morejo tolmačiti dejstva, da učinkuje mraz tako različno. V goricah so se našli primeri, da so meter Tišje stoječi trsi ostali nepoškodovani, dočim je pod njimi vse pozeblo. Celo nekateri posamezni fižoli in buče, ki so zelo občutljiri proti mrazu, so kazali v splošni moriji tako odporno silo, da rastejo veselo naprej. Kako to? Splošno je znano, da je v nižavah in dolinah mraz najhujši. To se razlaga tako, da odteka pri ohlajevanju zemlje mrzli in zbog tega težji zrak v doline liki voda. Jezero mrzlega zraka postane vedno Tišje. Kdor je šel v pomladnih nočeh iz brega čez grabo, je občutil veokrat v dolini mrzel hlad, dočim je bilo na nasprotnem hribu zopet toplo. Kakor se začenjajo megle razvijati po dolinah in nastopajo vedno višje in višje, tako je tudi z mrzlim zrakom. Meter višine že odloča za pozebo. Posamezne rastline pa so tudi Teč ali manj občutljive napram mrazu. One, ki rastejo na suhem, so bolj trpežne, nego one, ki imajo vlažno zemljo itd. Pomladanski mrazovi so strah in trepet vseh kmetovalcev; posebno vinogradniki se jih boje bolj nego vsake druge nesreče. Iz Ljutomprskih goric. Mraz, ki je nastopil v noči od 11. na 12. maja je tudi po nasih lepih goricah povzročil otKJutno škodo. Višje ležeči vinogradi so ostali sicer nepoškodovani, spodnji deli nasadoT, ki segajo v doline, pa so pozebli. Ponekod je trpelo samo nekaj spodnjih redov, drugod pa je segal mraz do polovice goric. V dolinah je pozebel krompirs koruza, fižol itd., s čimer so posestniki in viničarji tembolj prizadeti, ker so se radi lanske slabe letine morali krompir in fižol odtrgaiti od ust, da so ga imeli za seme. Denarja pa tudi primanjkuje za nabavo novega semenja. DržaTna pomoč bi bila nujno potrebna, povzročena škoda pa se naj preceni radi odpisa davkov. Iz Haloz. Mraz je po goricah povzročil občutno škodo. Nižje iege so pozeble, srednje do polovice in samo višji vrhovi so ostali nepoškodovani. Ceravno imajo posamezni posestniki več ali manj škode, se t splošnem vendar lahko reče, da je mraz uničil 15 do 20% trsor. Ker je v Halozah nastavek tudi slab, pomeni ta pozeba silen udarec za uboge vinogradiiike, ki nimajo drugih dohodkov. Pod goricami v najnižji legi imajo viničarji navadno svoj košček eemlje za fižol, grah, krompir itd. Kar je gledalo iz zemlje, je pozeblo. Ker ni denarja m semena za obnovitev vsled lanske slabe letine, se prosi za državno podporo. Ptujsko polje, 15. maja 1927. Iz došlih poročil smo doznali, da je zadnji mraz uničil ves fižol, krompir, koruzo in tudi vrtne pridelke. Brajde okoli hiš, ki so dajale za domačo pijačo, so popolnoma nničene. V koliko je pozeblo žito in drugo klasje, se še ne ve. Tu-di sadno drevje je trpelo. Poročila iz drugih držav: 1» Budimpcšte poročaj«, da je mraz naredil občutno škodo, ki se še ne da preračunati, na žitnih poljanah. Okopavine so poeeble. Vinogradi so zelo trpeli in cene vinu se dvigajo. T Nemški Avstrijj je mraz uničil vse spomladne posevke. Hudo so baje tudi trpeli sadovnjaki. Slive so požoltele, kar znači, da ]ih je t nežni mladosti uničil mraz. Vinogradi so večinoma unioeni. NAZNANITE ŠKODO, KI JO JE NAPRAVILA SLANA. Slana je zadrije dni prejšnjega tedna napravila po vsefa kraJLh, osobito pa v mariborskem okraiju gromno škodo. Krompir, fižol, koruza, in druge rastline na polju, so tako roničene posebno po nižjih legah, da bo treba njive iznova preorati. Mnogo so trpeli vinogradi, hmeljski in drugi nasadi. Strokovnjaki trdijo, da je tudi rž tako poškodovamaj da letos ni upati na kako letino. Megla in mraz sta baje uničila nastavek zrna. Ker na kako podporo pri sedanjih žalostnih razmerah sploh ni misliti, svetujemi gg. županom in občinskim tajnikom, da takoj naznanijo okr. glavarstvu in tudi davčnemu okrajnemu oblastvu, da je mraz imičil v občini vsem posestnikom te in te poljske sadeže, vinograde itd. Naznaiiilo mora biti poslano davčnemu oblastvn in ne davčnemu uradu. Po zakonu mora dobiti davcna oblast tako naznanilo vsaj v 8 dneh, ko se je §kodo opazilo. V vlogi je freiba navesti, na(j davčna oblast upošteva škodo, povzroceno po mrazai, pri odmeri davkov. Priporocam pa, da naj gg. župani ne zamudijo 8 dnevnega naznanilnega roka. Ob enem priporo^am, da so posestniki, katerim je n. pr. slana popolnoma ali pa vsaj v veliki meri imičila vinski pridelek, tudi sami prijavijo davčni okrajni oblasti nastalo škodo. Vloga naj se glasi: »Davčno okrajno oiblastvo v Mariboru. Naznanijam, da mi je mraz v času od . . . . do  1927 imičil v mojem vinogradu parc. štev. . . . letošnji pridelek tako, da ne bo letos prav nobenega dohodka iz vinograda (ali pa: pridelek je uničen do 60% — 80%). Prosim, da se ta moja prijava upošteva *» se mi odpiše zemljiski davek ter se ogromna škoda, ki me je zadela, upošteva tudi pri dohodnini, ker letos ne bo iz vinograda niti toliko dohodkov, da bi bili kriti stroški obdelovanja. Datum. Podpis. Potrdilo občinskega urada.« Opazarjamo pa še enkrat, da je treba ta naznanila napraTiti takoj in tako, da dobi davčna oblast to prijavo vsaj 8 dni patem, ko (je nastala škoda. * Franjo Žebot, narodni po^anec. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš vabi na predavanje in praktično razkazovanje, ki se bo vrsilo v nedeljo, 29. t. m. na Srednji vinarski in sadjarski šoli. Gg. ravnatelj Andrej Žmavc in profesor Jožef Priol bosta razpravljala v vLnarstvu in sadjarstvu stvari, ki so baš zdaj zelo Tažne. Naj noben ud podružnice tega pouka ne zamodJ. Eačetek ob 9. uri dopoldne. Kmetovalcem iz obžine Režica na Paki in okolice, ka- teri so se obrnili na podpisanega, da izposluljem brezplačen zdravniški pregled in zdravljenje metljavosti pri goveji živini, porocam, da je oblastni odbor na mojo tozadevno vlogo pripravljen razdeliti potrebno izdravilno sredstvo »Distol« revnejšiin posestnikom živine brezplačno, deloma za polovično ceno, deloma za znižano ceno. Račune za preiskavo se naj oblastnemu odboru v Mariboru predloži. Ker državna uprava ne pošilja živinozdravnikov več brezplačno, naj vsak prizadeti pokliče najbližjega živinozdravnika; — omenjam, da je mesto istega v Šoštanju zasedeno in se lahko tega tudi pokliče. Tozadevni dopis št. 710^27 leži na občini Recica na Paki. Veliki živinski sejem se vrši dne 25. maja pri Sv. Urbanu nad Ptujem. Kmetovalci iz Laškega in okolice, pozor! V nedeljo, dne 22. t. m., ob pol 9. uri dopoldne se bo vršilo v šoli v Laškem posvetovanje in predavanje glede organizacije prodaje in uporabe odvišnega mleka v laški okolici. Pride mlekarski strokovnjak iz Ljubljane. Kmetovalci in gospodimje, ki ne morete imleka primerno prodati v Laškem ali drugod, se vabite, da se zanesljivo udeležite posvetovanja, pri katerem se bode ugotovilo, kako bi bilo mleko najbolje vnovciti. Razmotrivalo se bo o zbiranju, pohranjevanju in ev. odpošiljanju svežega mleka, o izdelovanju »joghurtkislega (bolgarskega zdravilnega) mleka za kopališča, o izdelovanju finega čajnega masla itd. — Wernig, lanet. ref. Dražba vožnje gramoza na okrajnc ceste v ptujskem okraju se vrši na okrajnem zastopu v Ptu'ju v pondeljek, dne 23. majnika 1927 ob 9. uri dopoldne. Vsak izdražitelj ima položiti pred dražbo 10% kavcijo od izklicne cene. — Dražbeni pogaji so na vpogled na okrajnem zastopu med uradnimi urami. Pismene ponudbe morajo biti pravilno kolekovane ter s kavcijo vred položene na okrajnem zastopu do 21. majnika 1927 do 12. ure. llariborski trg, dne 14. maja 1927. Trg je bil kakor po navadi jako dobro založen in zelo živahen. 21 slaninarjev je pripeljalo 42 zaklanih svinj na trg, katere so prodajali po 10.50 do 27 Din za kg na drobno in po 15 do 17 Din na debelo. Domači mesarji so ostali pri svojih dosedanjih cenah. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 700 komadov. Cene so bile piščancem in kokošem 17.50 do 50, racam, gosem in puranom pa 35 do 100 Din komad. Domačim zajcem 15 do 25, kozličem 50 do 100, grlicam 30 do 35 Din za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir (30 vozov) se je prodajal po 9 do 11 Din mernik oziroma 1.50 do 2 Din za kg, novi krompir je bil dražji, in sicer 10 do 12 Din za kg. novi krompir je bil dražji, in sicer 10 do 12 Din za kg. Karfiol 3 do 15, glavnata solata 1 do 3 Din komad, česen 11 do 18, čebula 5 do 7, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2, maslo surovo 40 do 44, kuhano 45 do 48, čajno 50 do 60, med 30 do 35 Din kg; mleko 2.50 do 3, smetana 10 do 15, olj&io olje 28 do 36, bučno olje 20 do 24 (v prodajalnah 15 do 18) Din liter, sirček 1 do 8 Din hlebček, jajea 0.75 do 1.25 Din komad, špargelj 20 Din, grah v stročju 8 do 10 Din, fižol v stročju se je prodajal po zelo visoki ceni, in sicer po 32 Din kg. Sadje: jabolka 5 do 10, črešnje 20 Din kg (pretečeni teden so se prodajale po 40 Din kg), limone 0.75 do 1, pomaranče 1 do 3 Din komad, datelji 24 do 36 Din kg. — Cvetlioe 1 do 6, nagelčki 3 do 6 Din komad. Z lonci vred 25 do 50 Din komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 Din komad; brezove metle 2.25 do 5, sirkove metle 6 do 8, lesene grablje 6 do 8, vile za seno 8 do 10 Din komad. Leseni vozički 150 do 300 Din komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 11. t. m. je bilo 12 vozov sena, 1 voz slame, v soboto, 14. t. m. pa 22 vozov sena, 4 otave, 2 stelje, in 17 slame na trgu. Cene &o bile senu 55 do 75 dinarjev, otavi 55 do 60, stelji 25, slami 25 do 35 Din za 100 kg. Slami tudi Din 1 do 1.50 za snop.