PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad' Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 62 (13.293)
Trst, sreda, 15. marca 1989
Dokončni ukrepi bodo znani po petkovi seji ministrskega sveta
Vlada bo oklestila predvsem zdravstvo socialno skrbstvo in javno zaposlitev
De Mitov e škarje bodo posegle tudi na področje javnih prevozov Po Amatovem mnenju so vladni ukrepi že pokazali prve ugodne učinke
DUŠAN KALC
RIM — V petek bomo končno videli, kakšne namene ima italijanska vlada na gospodarskem področju in kakšne ukrepe namerava sprejeti, da bi zajezila in zmanjšala občuten primanjkljaj v javnem sektorju. O tem je včeraj razpravljal kabinetni svet, vendar zaenkrat še ni znano, kakšni bodo toliko pričakovani ukrepi De Mitove vlade, tudi ker očitno še niso v podrobnostih določeni. Marsikaj bo treba verjetno do petka še izpiliti, kar dokazuje dejstvo, da se bo kabinetni svet še enkrat sestal prav v petek, neposredno pred sejo ministrskega sveta.
Nekaj pa bi moralo biti- po včeraj- . šnji seji vendarle jasno, in sicer, da ima De Mita končno odprto pot za tako imenovano rezanje javnih izdatkov v nekaterih sektorjih kot so zdravstvo, socialno skrbstvo, prevozi in javne zaposlitve. Kabinetni svet naj bi torej včeraj prižgal zeleno luč za tovrstni gospodarski poseg, čeprav o Poteku seje same ni bilo nobenega uradnega sporočila.
Po triurnem zasedanju se nobeden od udeležencev ni hotel izreči o nje-
govih sklepih in zaključkih. Vsi so se spretno izognili novinarjem in njihovim vprašanjem. Edini, ki se jim ni izognil, je bil zakladni minister Ama-to, ki je zadnje dni sploh dokaj zgovoren pa tudi nekoliko bolj optimistično razpoložen. Dejal je, da je bila seja zelo plodna in da je bila v glavnem posvečena orisu in obrazložitvi trimesečnega poročila o položaju državne blagajne. V podrobnosti ni šel, češ da bi to ne bilo korektno do parlamenta, kjer bodo danes predstavili to poročilo. Poudaril pa je, da so podatki v glavnem tisti, o katerih je poročal predsinočnjim v Bruslju. To pomeni, da državni primanjkljaj znaša okrog 132 tisoč milijard lir. Gre skratka za občutne zneske, je dejal zakladni minister, vendar je hkrati dodal, da so dosedanji vladni ukrepi že pokazali prve ugodne učinke, medtem ko bo treba sedaj odločno poseči še v drugih sektorjih, ki najbolj vplivajo na državni primanjkljaj, in to so že omenjeni sektorji zdravstva, socialnega skrbstva, prevozov in javne zaposlitve.
Na vprašanja, kje in kako bo vlada začela rezati javne izdatke, zakladni NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predsednik vlade De Mita in tajnik KD Forlani pred včerajšnjim zasedanjem kabinetnega sveta	(Telefoto AP)
Še o romanu ki ga je Islam dal na indeks
FRANKFURT — Roman Satanski stihi še vedno buri duhove. Ni ga sicer kritika, ki bi objavil oceno literarnega dela, svetovna diplomacija pa se ukvarja z romanom in njegovim avtorjem, kot bi šlo za najhujšega zločinca, kar jih pomni zgodovina.
V Singapuru je posebna ministrska komisija pazljivo prebrala knjigo in ocenila, da bo prepovedala uvoz spornega romana, ker »ne priznava ene od najpomembnejših svetovnih veroizpovedi in njenega preroka«. V Indoneziji so člani sveta indonezijskih mošej ugotovili, da je indobritanski pisatelj zagrešil kar dva greha, za katera bi ga morali po predpisih korana obsoditi na smrt. Salman Rushdie se je v svojem romanu namreč odrekel Islamu in obenem psoval svojo bivšo vero. To pa je očitno dovolj, da človeka, pisatelja, ki v svoji knjigi piše o ljudeh-an-gelih in navaja nadrealistične situacije, obsodijo na smrt. Literarna fikcija je povzročila tudi zaprtje britanskega konzulata v Beirutu, vsem Britanskim državljanom pa so toplo svetovali, naj čim prej zapustijo Libanon.
Še celo v Nemčiji se je uradni založnik uprl objavi spornega romana, zbralo pa se je približno 50 manjših založnikov, ki so odkupili pravice pri Kiepenheuru und Witschu in bodo Satanske stihe tiskali pri novoustanovljeni založbi, ki se imenuje U.N.-Char-ter Article 19. V imenu člena, ki pri OZN ščiti pravico do svobodnega izražanja, bodo založniki zagotovili prodajo knjige v vseh nemško govorečih državah, dobiček pa bodo namenili v dobrodelne namene.
FNSI o stavki agencije Ansa ki še traja
RIM — Vsedržavno združenje italijanskega tiska FNSI je včeraj razpravljalo o sindikalnem sporu med upravo tiskovne agencije Ansa in tiskarji, ki se upirajo doslednemu uvajanju prenosnih računalnikov. FNSI je izrazil upanje, da bodo uprava in sindikati tiskarjev kmalu našli skupni jezik, da bi lahko spet začeli s pogajanji.
Afera je izbruhnila na začetku Prejšnjega tedna, ko je odgovorni Urednik Anse umaknil svoj podpis, ker so se tiskarji uprli avtonomnemu poročanju dopisnikov, ki že razpolagajo s prenosnimi računalniki. Vprašanje modernizacije struktur javnega obveščanja je dokaj pereče, FNSI pa trdi, da ni niogoče zavirati napredka, čeprav Priznava, da je treba obenem spoštovati vse profesionalne kadre.
FNSI je tudi omenil, da so dolžnosti odgovornega urednika, Profesionalnost novinarjev in pra-jdca-dolžnost do obveščanja nekaj, kar ne bi smeli izkoriščati v Pugajalne namene.
Mandatar Ante Markovič bo danes predstavil novo jugoslovansko vlado
Na današnji seji CK ZK Jugoslavije nadaljevanje Žolčnega spora med dvema konceptoma partije
BOGO SAMSA * V
LJUBLJANA, BEOGRAD Danes bo v Beogradu na dnevnem redu nekaj pomembnih jugoslovanskih kritičnih vprašanj. V veliki stolpnici na »Ušču« se bo ponovno sestalo predsedstvo CK Zveze komunistov Jugoslavije, na zasedanju predsedstva SZDL pa bo Ante Markovič uradno sporočil sestavo nove jugoslovanske zvezne vlade. Oba dogodka imata izreden politični pomen.
Začnimo pri predsedstvu zveznega centralnega komiteja jugoslovanskih komunistov. Pretekli teden so zasedali dva dni, ničesar niso sklenili, danes pa bodo ponovno razpravljali. Stališča so ostro ločena. Zadnjič je poglede Srbije pojasnil predstavnik vojvodinske zveze komunistov Stanko Radmilovič. Bolje bi bilo reči, da je bil to napad, prava obtožba na račun slovenske in hrvaške partije in še zlasti predsednika slovenskih komunistov Milana Kučana.
V prvem delu svojega obširnega poročila je Radmilovič obravnaval kosovske zadeve in ostro obsodil Slovence in Hrvate in jim očital, da so pomagali iredenti. Na dnevnem redu je bilo seveda zborovanje v Cankarjevem domu in še zlasti sodelovanje Milana Kučana na tem shodu. Že to bi bilo zelo hudo, pravi Radmilovič, naravnost nezaslišano pa je, da je Kučan celo govoril, in to na tak način, da ni
podpiral srbske teze. Stvari o Kosovu so zelo hude, niso pa nič novega. Zaradi tega je morda zanimivejši drugi del o gospodarski in politični reformi. Ponovno se govori o planskem gospodarstvu, o družbenem sektorju, zanika se vsak stvaren trg. O trgu se seveda govori, toda to bi moral biti enoten jugoslovanski trg, ki bi ga urejala močna državna podaljšana roka močne partije. V bistvu gre za vrnitev za dvajset let nazaj in za načelno zagovarjanje realnega socializma stalinistične vrste, katerega javno ne branijo niti uradno razglašene najbolj zaostale partije vzhodnega bloka.
V istem slogu je seveda problem federacije in še zlasti zanikanje kakršne koli demokratizacije. To zanikanje velja za vse, saj se zanika pluralizem interesov, načelo uveljavljanja »dobrega blaga in dobrih idej«, ponavljajo se stare teze o oblasti delavskega razreda in njegovi avantgardi. Izrecno je rečeno, da ne more biti nobene demokracije na Kosovu in podobno.
Slovenski komunisti so o vsem tem razpravljali v predsedstvu v ponedeljek. Zaključek je bil soglasen: »Prestopili smo Rubikon in ni poti nazaj.« Slovenski komunisti vztrajajo pri stališčih lanske zvezne konference ZKS, ki so bila odprta, zares demokratična in tržno usmerjena. Konkreten argumentiran odgovor je pisno sestavil Ciril Ribičič, danes ga bodo
zagovarjali in ne bodo popustili. Ne morejo namreč privoliti v stališče Srbije, da ima samo ona pravico razlagati in izrekati sodbe o vsem, kot da bi Srbija bila Jugoslavija. Pripravljeni so na razgovor, nikakor pa ne na izsiljevanje in bi se v takem primeru umaknili. Stvari so torej tako ostre, da je ZKJ pred možnostjo zgodovinskega razkola. Zelo verjetno bo že prihodnji teden zasedanje slovenskega CK, na katerem bodo hkrati obravnavali včeraj v »Komunistu« objavljen program preosnove Zveze komunistov Slovenije.
Istočasno bo danes Ante Markovič obrazložil predsedstvu SZDL sestavo in organizacijska načela nove zvezne vlade. V četrtek bosta v zvezni skupščini potekala razprava in glasovanje o zaupnici, s čimer bi Markovičeva zvezna vlada prevzela oblast.
Slišati je splošne pozitivne ocene. Markovič namerava vladni upravni ustroj temeljito prevetriti in reorganizirati. V ta namen bo zmanjšal število ministrov in 'še zlasti ministrov članov vlade. V stari Mikuličevi vladi je bilo 29 članov, sedaj jih bo samo 19. To niso samo formalne zadeve, temveč iskanje učinkovitosti v smeri tržnega gospodarstva, nevme-šavanja politike v gospodarstvo, večje učinkovitosti. Vse to pa je seveda v ostrem nasprotju z vsem onim, o čemer je na zadnji seji predsedstva ZKJ govoril NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes povratne četrtfinalne tekme
V	evropskih nogometnih Pokalih Italijani optimisti
□ □ □
Košarkarski pokal pokalnih prvakov
V	finalni tekmi Petrovič spravil na kolena Snaidero
□ □ □
^ 13. kolu košarkarskega pokala prvakov
Splitska Jugoplastika Premagala tudi moskovski CSKA
NA 12. STRANI
Krvavo topniško obstreljevanje v Bejrutu
BEJRUT. — Med vzhodnim in zahodnim delom Bejruta se je včeraj vnel silovit topniški spopad, ki je po začasnem obračunu povzročil najmanj 50 mrtvih, ranjenih pa je bilo vsaj 200 oseb. Topovski izstrelki so padali na gosto naseljen del libanonskega glavnega mesta, zato so velika večina žrtev civilisti. Včerajšnji dan so sicer označevali tudi posebno hudi boji med redno krščansko vojsko in muslimanskimi milicijami, ki imajo svoja oporišča v dolini reke Bekaa, nedaleč od sirske meje.
Dokončen obračun včerajšnjega, še posebno krvavega dne, vsekakor še ni mogoč, saj so se srditi spopadi in obstreljevanje s topništvom nadaljevalo pozno v noč. Kot že večkrat doslej so Sirci poskusili posredovati za vzpostavitev premirja, vendar zaman. Boji so bili naj hujši po letu 1985, največ žrtev pa je bilo med dijaki. Nekaj topovskih izstrelkov je namreč zadelo šolska poslopja, obstreljevanje se je sicer pričelo v najbolj prometnih urah. Zato je smrt marsikoga presenetila na ulicah, ne da bi imel časa, da bi se umaknil na varno. Voditelj druzov Valid Džumblat je sinoči od sirskih okupacijskih sil zahteval naj z orožjem vzpostavijo red.
Na sliki (AP): prizor uničenja na eni izmed bejrutskih ulic.
k.
Sindikatom je izročil okvirni dokument o vprašanju pristaniških zadrug
Prandini ponuja le praktično rešitev Politična obravnava bo na vrsti danes

RIM — Srečanje med ministrom za trgovsko mornarico in sindikati pristaniških delavcev se je sinoči zaključilo brez otipljivih rezultatov. Generalni direktor ministrstva Leardi je sindikalistom izročil osem strani dolg dokument, ki so ga CGIL, CISL in UIL proučevale še pozno zvečer. Dokument je zgolj tehničnega značaja, kot kaže pa še zdaleč ne zadovoljuje sindikata. Predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij so si namreč edini v mnenju, da dokument nima prave podlage, na kateri bi se lahko razvila, poleg tehničnih, tudi poltična pogajanja. Predstavnik CISL Trucchi je izjavil, da so včerajšnji pogovori privedli do ene same pozitivne točke, in sicer, da ministrski dokument vsebuje okvirno rešitev vprašanja zaposlitve. Strožjo oceno pa je dal De Carlini (CGIL), ki je dejal, da se minister Prandini ne more kar tako izogibati zahtevi po odpravi operativnosti januarskih ukrepov, ki so sprožili ves protest. Tudi za Bonvi-
cinija (UIL) je dokument preveč pomanjkljiv, da bi lahko spodbudil politično razpravo.
Sam minister Prandini je priznal, da bodo vsa nadaljnja pogajanja težavna, saj se vzporedno z osrednjimi problemi sproti ustvarjajo nove manjše in včasih nepričakovane ovire. Kar se tiče zaposlitvene ravni je v dokumentu naveden predlog, da bi pristaniške zadruge ohranile tako imenovano rezervno osebje samo za natovarjanje in raztovarjanje ladij. Odločno pa izključuje možnost, da bi zadruge vodile in organizirale dela, ki bodo odslej v zakupu zunanjih podjetij. Ministrstvo še predlaga, da bi pristaniškim zadrugam zagotovilo olajšana posojila in davke-ter omogočilo, da bi zasebna podjetja sprejela v službo tudi delavce pristaniških družb. Pogajanja med sindikati in ministrom se bodo nadaljevala še danes.
Na sliki (teleloto AP): kontejnerji čakajo v genovskem pristanišču.
Na Visu letos tudi tuji turisti
SARAJEVO — Vis bo letos očitno sprejel tudi prve tuje turiste. Po informacijah predsednika turističnega društva Visa Zlatka Mardešiča naj bi že 1. junija ta otok odprli tudi za tuje goste. Na slavnostni otvoritvi bo trak prerezal eden od 600 veteranov druge svetovne vojne iz Velike Britanije, ki je bil med vojno.priča ustvarjanja nove Jugoslavije na Visu.
Po Mardeševičevih besedah pričakuje Vis letošnje domače in tuje goste dobro pripravljen. V hotelu Biševo že poteka prodaja 300 ležišč tega gostinskega objekta, zasebniki pa bodo ponudili okoli tisoč ležišč. Letos praznuje Vis tudi 60-letnico organiziranega turističnega prometa, (dd)
Pregledovanje sumljivega sadja se nadaljuje povsod po Italiji
RIM - Po celi Italiji se nadaljujejo kontrole in preiskava v zvezi s sumljivimi jabolki, ki naj bi dozorela po hitrem postopku s pomočjo kemičnih dodatkov, med katerimi je eden morda tudi kancerogen. Celotna zadeva je prišla tudi v parlament po zaslugi predstavnice zelenih Anne Donati, ki je v zvezi s tem postavila poslansko vprašanje.
Kontrolo so sedaj razširili tudi na druge vrste sadja in v Toskani karabinjerji preverjajo trditve, da v deželo prihajajo pošiljke sadja, ki naj bi jim k zrelosti »pomagali« z zdravju škodljivo kemično raztopino. Če se bodo te trditve izkazale za utemeljene, bodo »sumljivo« sadje zaplenili.
Na podlagi podatkov, ki prihajajo v KZE, so v Pistoii že zaplenili pošiljko jabolk, pri katerih so uporabili škodljivo kemično sredstvo, podrobno pa pregledujejo tudi nekaj pošiljk španskih jagod. Kot kaže, za zdaj ni podatkov, da bi tudi bananam, limononam in pomarančam na tak način pomagali do zrelosti.
V Turinu za zdaj niso odkrili, »sumljivih« jabolk. Na tem trgu se namreč ne pojavljajo podjetja, ki so bila objavljena
na posebnem seznamu sumljivih podjetij, ki so se pojavila v Riminiju. Tudi kemična preiskava v laboratoriju v Astiju je pokazala, da v jabolkih, ki so jih v Piemontu obrali v sezoni 1988, ni takih kemičnih dodatkov, ki bi bili zdravju škodljivi.
Po mnenju predsednika zveze italijanskih trgov s sadjem in zelenjavo pa je položaj povsem pod kontrolo, saj naj bi po aferi z izraelskimi grenivkami vse uvoženo sadje natančno pregledali. Tudi odkritje »sumljivih« jabolk v Riminiju zanj predstavlja le sporadični primer, ki pa ga še raziskujejo.
Glede »sumljivega« sadja je treba še povedati, da so konec februarja v čilskem grozdju v ZDA odkrili visoko stopnjo cianida. Zato so se pristojne ameriške oblasti odločile, da začasno ustavijo uvoz čilskega sadja, dokler se celotna zadeva ne pojasni. V zvezi s sadjem iz Čila pa so organi Evropske skupnosti sporočile, da dosedanje kontrole čilskega sadja, ki je bilo namenjeno na evropski trg, niso pokazale nič sumljivega.
Bulc in Drnovšek edina kandidata
LJUBLJANA — Volilna komisija SZDL Slovenije je včeraj opravila ožji izbor kandidatov za člana zveznega predsedstva SFRJ. Na predvolilnih zborovanjih so namreč trije kandidati dobili naslednje število glasov: Marko Bulc 139, Janez Drnovšek 119 in Gojko Stanič 60. Zmagala sta torej Bulc in Drnovšek. O njuni dokončni kandidaturi in z njo tudi o avtomatični izvolitvi v slovenski skupščini bodo odločali 2. aprila občani na neposrednih volitvah, ki jih bo pripravila socialistična zveza.
To bo prvi izredno zanimiv primer neposrednega odločanja občanov v Sloveniji, s čimer je skušala Socialistična zveza v čim večji možni meri uresničiti želje po neposrednih in tajnih volitvah vseh občanov. Vendar tako zvezna kot republiška ustava izrecno določata, da izvoli člana zveznega predsedstva republiška skupščina. V ta namen pa je izpeljala SZDL posebno obliko izrekanja, ki bo v praksi izredno podobna direktnim volitvam.
Včeraj objavljeni izid kandidacijskih konferenc je presenetljiv. Na splošno se je govorilo, da ima Bulc zmago že v žepu, sedaj pa se je izkazalo, da ima njegov protikandidat Drnovšek le malo manj glasov, hkrati pa lahko računa še na precejšen del glasov, oddanih za Staniča, tako da je končni izid postal povsem neodločen. Velik vpliv so imeli TV in nastopi na njej, ko so se ljudje odločali o simpatijah in programu kandidata, kar je tudi svojevrstna novost slovenske vedno bolj demorkatične in pluralistične prakse. (B. S.)
V bitki za strateško izredno pomembno mesto Džalalabad
Zmaga redne afganistanske vojske
Muslimanski bojevnik, ki je bil ranjen med bitko za Dža-lalabad	(Telefoto AP)
PEŠA V AR — Vse kaže, da se je dolgo obleganje strateško izredno pomembnega mesta Džalalabada zaenkrat zaključilo z zmago redne afganistanske vojske. Bitke za tretje največjo afganistansko mesto, ki je zgrajeno nedaleč od meje s Pakistanom, seveda še ni konec, saj je poveljstvo mudža-hedinov obljubilo, da bo nadaljevalo obleganje Džalalabada. Ti namreč načrtujejo, da bo prav v tem mestu sedež začasne afganistanske vlade, ki so jo sestavili prejšnji mesec v pakistanskem obmejnem mestu Pešavar. V vladi so sicer le zastopniki gverilcev sunitske ločine, saj so šiiti zapustili pogajanja v znak protesta, ker so jim ponudili premalo poslanskih mest.
Položaj v mestu je vsekakor zelo resen. To posredno potrjuje tudi vest, da so včeraj s helikopterji izselili iz Džalalabada tiste osebnosti in njihove družine, ki so bile najbolj kompromitirane z Nadžibulahovim režimom.
Bližnji kongres KPI naj bi potrdil Occhettovo linijo bivši sekretar Natta pa bo postal predsednik stranke
RIM — Alessandru Natti bo pripadla čast, da 18. marca otvori 18. kongres KPI, šele po njegovem posegu pa bo besedo prevzel sekretar partije Achille Occhetto. Na ta način naj bi se KPI oddolžila bivšemu sekretarju, ki je imel težavno nalogo, da je prevzel vodstvo KPI v prehodnem obdobju po nepričakovani smrti Enrica Berlingu-erja in začel s prenovo partije. Natta pa je Oc-chetta tudi označil kot najprimernejšega, da vodi KPI proti 21. stoletju. Kljub težavam je v tem prav gotovo uspel.
Achille Occhetto je takoj po prevzemu sekretarskega mesta pretrgal mnoge vezi s preteklostjo. Demokratični centralizem je označil za preživelega, pospešil je proces notranje demokratizacije in še bolj razvil odnose z evropsko levico. Vse to je povzročilo precej negodovanja pri me-lioristih, pa tudi del levice v KPI vsega tega ni povsem mirno sprejel. Toda z njegovo novo usmeritvijo se je strinjalo kar 90 odstotkov članstva, ki se je v zadnjem času tudi številčno okrepilo. Zato lahko pričakujemo, da bo bližnji kongres pomenil trdno ustoličenje Achilla Occhetta na mestu sekretarja, skoraj gotovo pa naj bi na kongresu Alessandra Natto izvolili za predsednika stranke. To mesto je predvideno po statutu, od smrti Luigija Longa pa je nezasedeno.
Toda Occhetto ni spremenil le politične linije partije. Precejšnje spremembe so predvidene tudi na statutarnem in organizacijskem področju, kar naj bi tudi prišlo do izraza na 18. kongresu. Za katere spremembe gre, na včerajšnji tiskovni konferenci nista povedala ne Petruccioli ne Fas-sino. Poudarila sta le, da bo kongres tisti, ki bo odločal o reformah, čeprav bo vodstvo stranke na kongresu predstavilo svoje predloge. Petruccioli je spregovoril tudi o stališču KPI glede konkordata s katoliško cerkvijo. V zvezi s tem je po njegovih besedah potekala poglobljena razprava na pokrajinskih kongresih, kongres pa naj bi ta stališča ocenil in se odločil, če bo taka večinska želja, za morebitni predlog o ukinitvi konkordata. Razprava o tem problemu je sedaj, ko se je ustavno sodišče izreklo proti obveznosti alternativnega pouka, po besedah Petrucciolija še bolj aktualna. Na predhodnih 128-kongresih se jih je le 16 izreklo za ukinitev konkordata, zato se ne more trditi, da je KPI na splošno proti konkordatu. »Toda če bo ta problem prišel na dan na kongresu, bodo delegati tisti, ki bodo odločili,« je svoj poseg na včerajšnji tiskovni konferenci zaključil Petruccioli.
G. R.
Na sliki (Telefoto AP): Fassino (levo) in Veltroni (desno) med včerajšnjo tiskovno konferenco v Rimu.
• Vlada bo oklestila
NADALJEVANJE S 1. STRANI minister Amato ni odgovoril. Podčrtal je, da je včerajšnja seja potekala v mirnem in tvornem vzdušju in da se je dotaknila vseh strukturalnih gospodarskih ukrepov, ki jih namerava sprejeti, da bi ozdravila državno blagajno, vendar bo treba pred dokončno odločitvijo te ukrepe proučiti še z drugimi pristojnimi ministri, ki niso v kabinetnem svetu. Če je v tem pogledu minister za zdravstvo Donat Cattin delno že razvozlal svoj vozel s tem, da je prepustil zadnjo odločitev sporazumu med vlado in sindikati, vsaj kar zadeva ticket na zdravila, je treba še poglobiti tiste ukrepe, ki zadevajo prevoze, javno zaposlitev in socialno skrbstvo. Prav kar zadeva slednji sektor, je za danes predvideno srečanje ministrskega predsednika De Mite s socialističnim ministrom za delo Ri-nom Formico.
Če se povrnemo k zdravstvenemu sektorju, moramo zabeležiti, da je minister Donat Cattin včeraj, ko je zapuščal Palačo Chigi, še enkrat pojasnil predstavnikom tiska svoje namene, okrog katerih je še vedno veliko nesoglasij. Njegov predlog je, da bi uvedli ticket na bolnišniško oskrbo, ki bi znašal 90 tisoč lir za prve tri dni bivanja v bolnišnici, v teku katerih pa bi morali biti izvedeni vsi diagnostični pregledi. Njegov načrt predvideva tudi podjetniško upravljanje krajevnih zdravstvenih enot, nadalje predvideva delovno pogodbo zasebnega sektorja za uslužbence KZE ter odcepitev glavnih bolnišnic, ki bi jih bilo treba spremeniti v podjetja. Za vse to bi bilo potrebnih 70 tisoč novih bolničarjev, kar bi letno zahtevalo okrog 2000 milijard lir.
Nove vladne odločitve torej pričakujemo v prihodnjih dneh. V petek bo vlada po vsej verjetnosti obnovila zapadli zakonski odlok o obdavčevanju socialnih bremen, prihodnjo sredo pa naj bi bilo na sporedu klestenje javnih izdatkov.
e Seja CK ZKJ
NADALJEVANJE S 1. STRANI
vojvodinski predstavnik Radmilovič. Moderen vladni program, učinkoviti ministri, ki odgovarjajo skupščini, in torej uveljavljanje normalne parlamentarne dialektike so v odkritem nasprotju z zahtevami po krepitvi moči partije, ko so vlade, podjetja in drugi mehanizmi samo podaljšana roka partije po starem sovjetskem vzorcu.
Pa tudi pri sestavi vlade ni vse tako preprosto. Predsednika vlade, mandatarja, imenuje predsedstvo SZDL na predlog predsedstva republike. Predsednik vlade je Hrvat. Poleg tega je predsedstvo republike vpleteno v imenovanje še treh ključnih ministrov: obrambnega, in to bo Hrvat Kadijevič, zunanjega, ki bo zelo verjetno Lončar, tudi Hrvat, odprto pa je ministrstvo za notranje zadeve. Slovenija je predlagala Janeza Zemljariča, Markovič se je menda za to kandidaturo ogrel, toda Srbija vztraja pri svojem kandidatu, tajniku srbskega CK. Zadeva ne bi bila pomembna, če bi bile razmere normalne, saj ima zvezni minister omejene pristojnosti. Toda v izrednem stanju, ko intervenira zvezna policija, kot je to sedaj na Kosovu, pa ima lahko notranji minister še kako važno vlogo. O tem je menda včeraj razpravljalo zvezno predsedstvo, rezultat pa bomo izvedeli danes.
Posledice' utegnejo za prebivale6 Kosova zelo hitro postati dramatične. Na Albance se izvaja grob pritisk, vendar doslej še ni bilo mrtvih. Na Kosovu je navzoča JLA, ki pa se za sedaj neposredno še ni vmešala oziroma je izpeljala zastraševalne akcij6 (preleti lovcev in helikopterjev, prebi' janje zvočnega zidu, kolone tankov |n podobno). Aktivna je zvezna milica i*1 še posebej politični aktivisti srbsk® partije. Milica trenutno še ni v srbski*1 rokah, in prav zato zahteva Srbija mesto zveznega notranjega ministra-
Na Kosovu je na videz mirno. Ru' darji ne delajo. Vpoklicali so jih 'n uvedli zakon o obveznem delu. Rudarji v Trepči niso šli v rudnik, sedijo jedilnici in molčijo, Enako so nared'1 rudarji v drugih rudnikih v GolesUl Kišnici in Novem brdu.
Slišati pa je vesti, da se ob konc._ meseca pripravljajo nove manifesta6 je, ki naj bi jih organizirale ženske otroci, ker računajo, da milica in v ska ne bosta streljali na otroke. To P vezujejo z napovedmi, da bo ob kob ^ meseca kosovska skupščina sklepal® j spremembi srbske ustave. Kosovs tisk objavlja vesti, da so zaprli ve J
število albanskih gospodarstvenik ^
S tem samo potrjuje že prej razširi6 vesti o množičnih aretacijah.
Požar v rudniku v Titovi Mitroviči
TITOVA MITROVIČA Požar, predvčerajšnjim izbruhnil na USI2-itovi ku v obratu metalurgije cinka v j0, Mitroviči, je povzročil veliko s r(jo Po prvih ocenah jo cenijo na m.^e l dinarjev. Metalurgija dela zdajI 0g-enim usmernikom s polovično ljivostjo. O vzrokih še niso poroc
Osebno mnenje podpredsednika deželne vlade Carboneja
»Potrebno je narediti vse za zaprtje nuklearke v Krškem«
KPI o deželnih programih RAI
Za boljše informiranje ni potreben nov sedež
TRST — »Osebno sem mnenja, da je treba jedrsko elektrarno v Krškem, kot sicer nuklearke v Italiji, zapreti.« Tako je včeraj izjavil podpredsednik deželne vlade FJK Carbone na seji deželnega sveta, ko je odgovarjal na vprašanje svetovalca Zelene liste Wehrenfenni-ga o krški nuklearki. Podpredsednik Carbone je to mnenje izrazil v strogo osebnem imenu, kot je večkrat ponovil, do tega zaključka pa je prišel, ker se zaradi hude ekonomske krize, v kateri se nahajata Slovenija in Hrvatska, ki nuklearko upravljata, zmanjšuje tudi stopnja varnosti te strukture.
Vprašanje deželnemu odboru je svetovalec Zelene liste Wehren-fennig postavil že na začetku meseca oktobra, opirajoč se na dejstvo, da sta se takratni odbornik Carbone in predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja SR Slovenije Tomaž Vuga dogovorila za program sodelovanja na področju varstva okolja med obmejnima deželama, v tem okviru pa še posebej glede delovanja in jamstev o varnosti nuklearke v Krškem, ki je v zračni liniji oddaljena od Trsta okrog 130 kilometrov. Na osnovi tega dogovora, kot je dejal Carbone, je republiški komite SR Slovenije za civilno zašči-
to sporočil deželni upravi FJK osnovne meteorološke in druge podatke ter informacije, ki jih sedaj proučuje ustanova ENEA-PAS. Rezultati bodo predvidoma znani še pred poletjem.
Na osnovi omenjenega dogovora, kot je dejal Carbone, bi bilo treba vzpostaviti telefonsko zvezo med slovenskim republiškim komitejem za civilno zaščito in sorodnim deželnim ravnateljstvom v FJK. Po tej liniji bi bila naša dežela takoj seznanjena z eventuel-nimi hudimi okvarami v nuklearki, ki bi lahko imele posledice v FJK, tako na zdravstvenem področju kot glede varstva okolja. Deželno ravnateljstvo za civilno zaščito pa do današnjega dne, je dejal Carbone, še ni prejelo nobenega obvestila z jugoslovanske strani. Vsekakor pa se deželna uprava po Carbonejevih besedah namerava dogovoriti s slovensko vlado, da bi le-ta seznanjala deželne urade o vseh incidentih, zaradi katerih bi bilo treba nuklearko ustaviti.
Vsekakor pa je Carbone potrdil, da je na deželnem ozemlju razpredena mreža 30 merilnih naprav, ki so zelo občutljive na prisotnost radioaktivnosti v okolju.
Biasutti
demantiral
natolcevanja
TRST — »Brez vsake osnove je vest, ki jo je objavil neki dnevnik - je izjavil predsednik deželnega odbora Biasutti - po kateri naj bi sodne oblasti od deželne uprave zahtevale, da bi dala na razpolago vse akte, ki zadevajo dražbe zadnjih desetih let. Dne 27. januarja so sodne oblasti od deželne uprave zahtevale le seznam dražb (za katere sta pristojni deželni ravnateljstvi za javna dela in za prometne povezave) in sicer za dveletje 1987-1988 in ne za obdobje desetih let«. Tako je včeraj izjavil predsednik deželne vlade na začetku deželne seje, da bi tako preprečil vrsto interpelacij o časnikarski novici, ki je kot rečeno, brez vsake osnove.
V popoldanskih urah je KPI dala vedeti, da je od predsednika deželne vlade zahtevala, da čim-prej seznani pristojno deželno komisijo s seznamom dražb, za katere se zanimajo sodne oblasti.
Čeprav je treba rešiti še marsikateri problem, ki zadeva kakovost televizijskega sporočanja, in to posebno na političnem področju, je uspeh deželnih programov RAI neizpodbiten, saj jim sledi čedalje več gledalcev oziroma poslušalcev, kar je pomenljivo. Vendar je potrebno v televizijskih sporedih, ki so namenjeni prebivalstvu Furlanije-Julijske krajine, še bolj razviti informacijsko plat, pri tem pa odločno zavrniti centralistične težnje, kakršne se vse močneje pojavljajo zlasti v zadnjih letih. Tako so menili komunistični parlamentarci Spetič, Bordon, Gasparotto, Pascolat in Fac-hin-Schiavi na včerajšnjem srečanju o problematiki televizijskega in radijskega obveščanja v naši deželi, na katerem so bili predstavniki deželnega tajništva KPI s tajnikom Viezzijem na čelu in zastopniki sredstev množičnega obveščanja.
Povpraševanje po televizijskih informacijah na teritoriju neprestano narašča, so ugotovili komunistični predstavniki, zato mu je treba tudi ugoditi, vendar nikakor ne z odprtjem kakšnega novega sedeža RAI, pač pa z okrepitvijo in smotrnejšo uskladitvijo obstoječih instrumentov. To je očitno
tudi odgovor KPI tistim, ki zahtevajo odprtje sedeža RAI v Vidmu.
V zvezi z obveščanjem ljudi o političnih dogodkih so komunisti mišljenja, da gre predebatirati vlogo Deželnega televizijskega centra, ki je odvisen od tiskovnega urada deželne vlade, in katerega obveščailje je propagandne narave in enosmerno, občasno celo do grotesknosti. Zaradi tega KPI predlaga, da se vsa ta vprašanja rešijo s pomočjo javne pobude.
KPI: Razčistiti zadevo Mazza
TRST — V intervjuju, ki ga je dal bivši predsednik nogometnega kluba Udinese Lamberto Mazza videmskemu dnevniku II Gazzettino, je vrsta obtožb političnim silam, ki jih nikakor ne gre prezreti. Tako pravi v tiskovnem poročilu deželno tajništvo KPI, ki zato zahteva, da morajo poseči sodne oblasti in zadevo razčistiti.
Bivši predsednik Udineseja je na-. mreč jasno povedal, da so nekateri politični predstavniki od njega prejeli denarne vsote. Če bi bilo to res, bi šlo za kaznivo dejanje, ugotavlja KPI, tako s strani tistega, ki je denar izročil, kot tistih oseb, ki so ga prejele. Zadevo je torej treba razčistiti.
Pedagoške delavnice učiteljev italijanščine v Kopru
KOPER — Učitelji italijanščine kot jezika okolja v šolah narodnostno mešanega obalnega prostora so delovni teden začeli z enodnevnim seminarjem v obliki pedagoških delavnic. Pripravili so jih v koprski enoti Zavoda za šolstvo, da bi vsaj delno zapolnili vrzel v tovrstnem izobraževanju in usposabljanju. Letos bi namreč moral Potekati osmi seminar tradicionalnega izpopolnjevanja za učitelje tega jezika okolja s celotnega območja Istre in Reke, ki so ga skupno organizirali Unija Italijanov, Ljudska univerza iz Trsta in koprska ter reška enota Zavoda za šolstvo. Prva med naštetimi pa je tokrat sporočila, da bo ta - t.i. istrski seminar odslej dalje vsako drugo leto.
Vzrok za tako odločitev Unija ni navedla. Mislim, da je še najbližje resnici pomanjkanje denarja. Kako bi se sicer ne zavzeli za srečanje, ki je vsa leta dajalo dobre rezultate pri podruž-uljanju jezika narodnosti in vzgoji za s°žitje? Gre za vprašanji, na kateri Prav narodnostna skupnost nenehno °Pozarja!
Prekinitev osemletne seminarske tradicije pomeni dejansko veliko večje škodo, kot je morebiti prvi vtis. Če odslej za tovrstno obliko izobraže-Vahja učiteljev italijanščine kot dru-9ega jezika poskrbljeno le vsako dru-9° leto, bo učitelj iz šole v Sloveniji .hko prisoten le vsako četrto leto, izobraževanja v Italiji pa bo deležen 6 vsako osmo. Učiteljev tega šolskega Predmeta na območju sosednje repub-Jke je številčno več kot slovenskih jOlegov, tako da bodo zanje možnosti 'jjzlkovnega usposabljanja v italijan-Jjdn jeziku še manjše. To pa je pre-jrtalo spričo vsebinskih smotrov in ci-Tv tega predmeta in premalo celo v {^Prierjavi s tujimi jeziki v naših šo-
j..^ koprski enoti Zavoda za šolstvo Utajo pogojev za organizacijo nado-p estuega seminarja. Potrudili so se za agoške delavnice v treh skupinah: peljem na razredni stopnji osnovnih t * je o oblikovanju učnih enot pri Vs V^ruh pristopih načrtovanja učnih da -n govorila predstojnica enote Pe-^ Soške akademije v Kopru prof. Luč-Qs Čok; predmetnim učiteljem v Uovnih šolah je prof. Edda Serra na-nila hipoteze za programiranje pis-Zjj9a sporočanja v okviru drugega je-ski 1 Pedagoška svetovalka pri kopr-Lir> 6n°ti Zavoda za šolstvo prof. Irena Tjihf6C Torkar pa je učiteljem v sred-ly a°lah predavala na temo "Učbeni-r9zn? Prokrustovi postelji - mikroprog-dejlranje". Organizatorji pedagoških Pi0fv,dic so v Koper povabili tudi dr. *ehr ° Arrobbio Piras, ki je udele-kult,e seznanila z delom italijanskega urnega centra v Zagrebu.
MIRJAM MUŽENIČ
Ustavo je treba prilagoditi potrebam narodnostnih skupnosti
Drugo predavanje iz cikla »Znanje na meji«
KOPER — Višja Pomorska in prometna šola v Piranu in Elektrotehniško društvo Koper pripravlja jutri, 16. 3., drugo predavanje iz cikla "Znanje na meji". Dr. Maria Rita Scalas, sicer predavateljica na univerzah v Bologni in Trstu, bo predstavila vsebino in organizacijo raziskovalnega projekta Eureca in njegov podprojekt Prometheus, s katerim naj bi pospešili avtomatizacijo cestnega transporta. Tudi tokratno predavanje bo ob 18. uri v dvorani delovne organizacije Adriacommerce v Kopru; organizatorja pa bosta znova poskrbela za prevod v slovenski jezik.
Cikel petih strokovnih predavanj s področja informatike je namenjen slovenskim in italijanskim strokovnjakom s tega in področja raziskovanja ter transporta. Prispeval naj bi k tesnejšemu znanstvenemu sodelovanju v obmejnem prostoru; z njim pa bodo tudi delovno obeležili 70-letnico ustanovitve Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, katere del je piranska višja šola.
M. M.
LJUBLJANA — Dopolnila k novi ustavi SR Slovenije in mehanizem za financiranje osnovnošolske ter srednješolske izobrazbe: to sta bili osrednji temi razprave na zadnji seji komisije za vprašanja italijanske in madžarske narodnosti pri republiški skupščini. Ob koncu tega meseca se bo namreč začela v Sloveniji javna debata o temeljnem zako-nodajno-juridičnem dokumentu, pri kateri bodo sodelovali tudi predstavniki teh dveh narodnostnih skupin. V razpravi so največ j o pozornost posvetili členom 250 in 251 sedanje ustave, ki urejujeta posebne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti, kar zadeva vlogo in pristojnosti specifičnih samoupravnih interesnih skupnosti glede šolske izobrazbe in kulture obeh narodnosti.
Omenjena člena jamčita pari-tetično rabo jezika, razvoj lastne kulture, vzgojo, šolsko izobrazbo, informacije, razvoj odnosov z matično domovino itd. V debati so med drugim ugotovili, da je treba na osnovi bogatih izkustev, ki so se nakopičila od leta 1974 do danes, raztegniti pristojnosti teh organizmov ob izrecnem upoštevanju naglega družbenega razvoja in potemtakem tudi nove stvarnosti, s katero se morata iz dneva v dan spopadati
tudi obe narodni skupnosti, ki živita v Sloveniji. Od njihovega nastanka pa do današnjih dni so te posebne samoupravne interesne skupnosti narodnosti odigrale prav posebno važno vlogo, saj so se vključile v skupščinski sistem v svojstvu četrtih zbornic pri občinskih skupščinah na jezikovno mešanih območjih Slovenije. Ob začetku svojega delovanja so se delegacije samoupravnih interesnih skupnosti narodnosti sestale skupaj z drugimi tremi zbornicami ustreznih občinskih skupščin, da bi parite-tično proučile tematiko, ki zadeva krajevno imenoslovje, razvoj predšolske in šolske mreže, izobraževanje, kulturo in sredstva množičnega obveščanja.
Zdaj je torej priložnost, da se ta tematika primerneje uredi. V razpravi so poudarili, da bo treba v ta namen upoštevati zlasti naslednje bistvene elemente: prvič — nikakor ne omejiti zdajšnjih pristojnosti teh specifičnih samoupravnih interesnih skupnosti obeh etničnih skupin;
drugič — zagotoviti neposredno in tajno izvolitev tudi delegatom teh skupnosti;
tretjič — pri izdelavi nove formulacije člena 251 sedanje ustave SR Slovenije, ki je za obe narodni skupnosti že preveč ome-
jevalen, se je treba opreti na sodelovanje največjih izvedencev za ustavno pravo v Sloveniji;
četrtič — zagotoviti primerno število delegatov obeh narodnosti tudi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih tako na občinski kot na republiški ravni.
Delegati italijanske narodnosti v okviru komisije so apelirali na ta organizem, naj se v skrajnem primeru obrne do sorodne komisije pri SR Hrvatski, da proučita možnost uvedbe samoupravnih interesnih skupnosti za izobraževanje in kulturo pripadnikov italijanski narodni skupnosti tudi v tej republiki. Med razpravo je bilo namreč nagla-šeno, da niso odgovorni organizmi Hrvatske doslej omenili nobene možnosti za izoblikovanje takšnih posebnih samoupravnih interesnih skupnosti za italijansko narodno skupino. V tej zvezi je bilo rečeno, da je na pragu Združene Evrope ob koncu leta 1992 nepojmljivo ločevati italijansko narodno skupnost v Jugoslaviji na dva dela glede na njeno zemljepisno porazdelitev.
Nesprejemljivo in anahronistično je, da se s pripadniki italijanske skupnosti na Koprskem drugače ravna kot v Istri in na RekL	E. OPASSI
Priprave na konferenco o varstvu okolja
KOPER — Ali varstveniki okolja, oziroma javnost sploh lahko doseže, da zaprejo neko tovarno, če ta preveč onesnažuje okolje? Oziroma - kakšen je pravzaprav smisel delovanja vseh, ki se tako ali drugače zavzemajo za ohranitev okolja, če pa je tako težko doseči premike na bolje? O tem so razmišljali člani sveta za varstvo okolja pri Obalni konferenci SZDL, ki pripravljajo drugo konferenco o varstvu okolja na obalnem območju. Danes so se dogovorili, da bodo to konferenco pripravili 6. aprila, ob deveti uri zjutraj _v koprski mali gledališki dvorani.
Čeprav ni natančno določeno, ali bodo dogodek imenovali "konferenca", ali "okrogla miza", pa je že povsem jasno, da bodo besedo dali predvsem predstavnikom delovnih organizacij. Tokrat naj bi se namreč skupaj pogovorili o tem, na kakšne načine te organizacije ogrožajo okolje, s kakšnimi izpusti, odpadki in drugim rušijo naravno ravnotežje, oziroma zastrupljajo prostor. (O morju tokrat ne nameravajo razpravljati, ker so o njem pod-
robneje že govorili in nameravajo še kdaj drugič). Na konferenco so povabili vse organizacije z Obale, predhodno pa so vsem poslali vprašalnik, da bi zvedeli, na kakšen način in s kakšnimi ukrepi se te organizacije zoperstavljajo škodljivim vplivom, ki jim same povzročajo. Na ta vprašalnik so odgovorile le štiri organizacije (Iplas, Lama, Tomos in Luka), k sreči (k sreči zato, ker so pripravljene sodelovati) pa gre za organizacije, ki sodijo med večje onesnaževalce. Na konferenci bodo ponovno govorili tudi o Plominu 2, povabili bodo dr. Andrea Wehrenfen-niga, poslanca v deželnem parlamentu Furlanije-Julijske krajine, ki bo predstavljal "zelene" iz Trsta. Ena od poglavitnih zahtev, ki jo bodo postavili na konferenci, je revizija dolgoročnih družbenih planov, ki naj bi jih vsebinsko spremenili, tako da bi bolj upoštevali omenjene razvojne možnosti trga prostora. Sicer pa naj bi s tako konferenco ponovno vzbudili razmišljanje v javnosti o pomenu varovanja okolja.
BORIS ŠULIGOJ
Kaj se dela za italijansko manjšino?
Daljši seznam iskalcev zaposlitve
Načelnik deželne svetovalske skupine PSDI Adino Cisilino je naslovil deželnemu odboru vprašanje, kaj namerava ukreniti deželna vlada Furlanije-Julijske krajine v korist italijanske manjšine v Jugoslaviji. Socialdemokratski predstavnik ugotavlja, da biva danes v Istri in Dalmaciji skoraj 16.000 ljudi, ki so del italijanske narodne skupnosti, in dodaja, da se to število zadnja leta krči, a je vendarle občutno. Cisilino pripominja, da se italijanska manjšina srečuje s težavami glede ohranjevanja in valoriziranja lastnega zgodovinskega in kulturnega premoženja, zato je potrebno nastopiti tako pri jugoslovanskih oblasteh kakor pri italijanskem zunanjem ministrstvu, da se s posebnimi zakoni in finančnimi ukrepi podprejo italijanske organizacije v Jugoslaviji ter se jim s tem implicite prizna vloga zaščitnic manjšinskega kulturnega in zgodovinskega premoženja.
SEŽANA — Zaradi stečaja Elektroa-kustike nihče izmed njenih nekdanjih delavcev ali članov njihovih družin ne sme biti socialno ogrožen. Zato se je sežanski IS zavzel, da vsem, ki so ostali brez dela, čimprej najdejo primerno zaposlitev, hkrati pa za najbolj ogrožene družine po potrebi takoj zagotovijo finančno pomoč.
Po mnenju izvršnega sveta gre doslej le za delne in začasne rešitve, ki terjajo odločne ukrepe vseh pristojnih služb, ki morajo pomagati pri zagotavljanju trajne varne prihodnosti za vse delavce. Naloga nikakor ni lahka, saj se v sežanski občini zaposlenost vztrajno opazno zmanjšuje, delovne organizacije pa tudi v prihodnje ne predvidevajo večjega odpiranja novih delovnih mest. Zato je IS podprl tudi predlog, naj bi tistim, ki to želijo in morejo, z enkratnim izplačilom dveletnih nadomestil za čas brezposelnosti, pomagali pri odpiranju obrti.
Iz proračunske razprave v tržaškem občinskem svetu
»Občinska uprava zanemarja vprašanja sožitja in sprave«
Anketa SWG o problemih prometa v Trstu
Večina Tržačanov za strožje zaprtje mestnega središča
Tržaška občinska uprava ne posveča dovolj pozornosti vprašanju strpnega sožitja v našem mestu, saj je v finančnem proračunu popolnoma zanemarila vse pobude in posege, posebno na kulturnem področju, ki bi lahko prispevali, da se pri nas res ustvari ozračje razumevanja med Italijani in Slovenci. To so županu Richettiju in kolegom v odboru med ponedeljkovo proračunsko razpravo očitali svetovalci Aleš Lokar (SSk), Stelio Spadaro (KPI) in Adelaide Aglietta (Zelena lista), ki so z različnih zornih kotov in gledišč precej kritično ocenili proračun in triletni razvojni načrt, ki po njihovem mnenju ne odgovarjata potrebam in zahtevam mestne ter občinske stvarnosti. Na ponedeljkovi občinski seji je imela torej glavno besedo opozicija, politična stališča večinske koalicije pa bodo verjetno prišla bolj jasno do izraza na drevišnjem zasedanju in posebno v petek, ko bodo na sporedu replike župana in odbornikov. Iz večinskih vrst se je oglasil le demokristjan Albanese, ki je dejal, da je proračun dober, ima pa še nekatere vrzeli, ki jih bo treba čimprej zapolniti, kot so ob predstavitvi dokumentov jasno zahtevali socialisti.
Predstavnik SSk je uvodoma ugotovil, da gre za "revne" proračunske dokumente, ki še zdaleč ne odgovarjajo potrebam občinske stvarnosti, kot pričajo nekatere zelo slabe storitve, ki
uvrščajo Trst na rep lestvice italijanskih mest. »Namesto da bi občinski odbor stremel po posodobitvi storitev, nalaga občanom nove davke,« je med drugim podčrtal Lokar, ki je kot primer tega nevzdržnega stanja navedel slabo delovanje občinske računalniške službe. Občina je doslej premalo naredila tudi za rešitev vprašanja odlaganja smeti in odpadkov, pri čemer bi se morala konkretneje zavzeti za dokončno ureditev velikega odlagališča pri Barkovljah. Proračun, ki sta ga prejšnji teden predstavila župan in pristojni odbornik Tomizza, je po Lokarjevem mnenju zelo pomanjkljiv, posebno kar zadeva javna dela, »na Vzhodni in Zahodni Kras pa so upravitelji popolnoma pozabili«.
Govornik je Richettiju in koaliciji, ki ga podpira očital tudi dejstvo, da sta v proračunu popolnoma pozabila na slovensko manjšino (»o slovenskih šolah ni ne duha ne sluha«), kar se ni dogajalo v preteklosti, ko so sedeli v upravi tudi odborniki slovenske narodnosti. Lokar ni napovedal, kako bo glasoval, če sodimo po njegovem kritičnem posegu pa lahko sklepamo, da bo SSk glasovala proti proračunu in tako dokončno ubrala pot opozicije. Svetovalec SSk je predložil tudi resolucijo, ki poziva župana, naj se aktivno angažira za odobritev pravične zakonske zaščite Slovencev v Italiji. Resolucijo je podpisal tudi svetovalec
Zelene alternativne liste Bekar. Predstavnica zelenih Agliettova je bila mnenja, da je proračun »seštevek neiz-bir in nejasnih stališč in da je brez prioritarnih posegov, ki bi na kateremkoli področju odlikovati to upravo«. Občinska svetovalka, ki je kot znano tudi poslanka Radikalne stranke, je kot primer "upravne paralize" navedla vprašanja zaščite okolja in mladinske problematike, ki so jih oblikovalci občinskega proračuna skoraj v celoti prezrli.
O kulturi sožitja je nato obširno spregovoril komunist Spadaro, po mnenju katerega bi lahko Občina na tem področju igrala zelo pomembno vlogo, v bistvu pa ne naredi skoraj ničesar. »Prav je, da je župan pozdravil pomembnost Ljudskega misijona in podčrtal, da gre za pobudo, ki ima za cilj okrepitev sožitja in sprave v našem mestu. Mi se s tem strinjamo, ne razumemo pa, zakaj uprava ne sledi temu zgledu in ne prispeva svojega deleža na tem področju,« je pristavil svetovalec KPI, ki je dodal, da bo treba v tem mestu spet vzpostaviti klimo razumevanja in poštenega dialoga. »Komunisti se ne skrivamo za prstom in smo glede svojega zaščitnega predloga pripravljeni na odkrito soočanje z vsemi, ki zavračajo izkrivljanje dejstev in informacij in se zavzemajo za demokratično izmenjavo mnenj«.
S. T.
Pri Domju proslavili dan kulture v znamenju dobre zborovske glasbe
Konec prejšnjega tedna so dan slovenske kulture proslavili tudi pri Domju. Odborniki KD Fran Venturini so si prireditev zamislili predvsem kot zborovski poklon osrednjemu kulturnemu prazniku Slovencev. Tako sta se v petek zvečer v dvorani centra Anton Ukmar-Miro predstavila dva pevska zbora, ki delujeta v dolinski občini, in sicer mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj ter moški pevski zbor Fran Venturini od Domja. Nekaj misli o pomenu in vrednosti kulturnega bogastva je izrazil Žarko Hrvatič.
Po začetnem pozdravu Serene Kozina se je prisotnim predstavil MePZ Primorsko. Pod vodstvom zborovodje Antona Baloha je svoj nastop začel s pesmijo Strunam: Prešernovo izpoved je v milo in otožno melodijo prelil pred nedavnim preminuli boljunski prosvetni delavec in skladatelj Drago Žerjal. Pesem je bila torej poklon naj večjemu slovenskemu pesniku, a obenem tudi spomin na dolgoletno ustvarjalnost domačina.
Nastop mačkoljanskih pevcev se je nato sproščeno nadaljeval ob prijetnem dvojezičnem povezovanju Elene Parovel in Katje Tul. Koncert je bil namreč zamišljen kot nekakšno popotovanje po različnih slovenskih in jugoslovanskih deželah. Največje pozornosti je bila seveda deležna slovenska glasbena izraznost, predvsem ljudska. S svojim nastopom je MePZ Primorsko iz Mačkolj potrdil vztrajno napredovanje v doseganju vedno boljših rezultatov na področju zborovskega petja. Zbor je zapel zelo homogeno in zbrano, obenem pa je nastop učinkoval tudi sproščeno in doživeto.
Poleg koncerta mačkoljanskega zbora je bil v petek na sporedu še pevski pozdrav domače skupine. MPZ Fran Venturini se je pod vodstvom dolgoletnega zborovodje Ivana Tavčarja predstavil s krajšim sporedom prav tako ljudskih napevov raznih slovanskih narodov, (dam)
Na sliki (foto Magajna) nastop MePZ Primorsko.
Zavod za raziskovanje javnega mnenja in tržišča SWG je včeraj javno predstavil anketo, ki jo je izvedel pretekli teden med prebivalci tržaške pokrajine, nanašala pa se je na zaprtje mestnega središča za zasebni avtomobilski promet. Predstavitev ankete je bila seveda reklamna poteza zavoda, ki je sicer že zelo dobro lansiran na vsedržavnem tržišču in opravlja raziskave za številne italijanske in tudi za tuje ustanove (prav pred kratkim je začel delati raziskave po naročilih raznih držav članic Evropske skupnosti). Anketo o zaprtju mestnega središča pa je zavod SWG izvedel po lastni iniciativi. V prihodnjih mesecih se bodo raziskovalci skušali spopasti z najbolj žgočimi temami našega vsakdana, izsledke svojih raziskav pa bodo posredovali tisku.
Čeprav smo najpomembnejše podatke omenjene ankete objavili že konec preteklega tedna, pa zasluži anketa še nekaj pozornosti. Tako je na primer zanimiva sestava vzorca, ki so ga raziskovalci vzeli v pretres. Raziskovalci so namreč po telefonu anketirali skupno 930 oseb, od katerih je bilo 437 moških in 493 žensk, ki so bili propor-cialno porazdeljeni po okrajih naše pokrajine. Na vprašanja je odgovorilo 111 prebivalcev Rojana, Grete in Bar-kovelj, 53 prebivalcev Kolonje in Škorklje, 47 Novega mesta in Nove mitnice, 85 Sv. Vida in Starega mesta, 46 Stare mitnice, 65 Sv. Ivana, 74 Kja-
Pester prikaz ženske dejavnosti na proslavi dneva žena v Boljuncu
V nedeljo popoldne je bila v gledališču France Prešeren v Boljuncu osrednja proslava ob mednarodnem prazniku žena. Priredila jo je ZŽI iz dolinske občine, kulturni spored, ki je v gledališče privabil lepo število ljudi, pa so v celoti pripravile ženske.
O pomenu mednarodnega praznika žena sta spregovorili Anamarija Kalc, tržaška občinska svetovalka, in Silvana Mondo, dolinska občinska svetovalka. Medtem ko je Kalčeva govorila predvsem o splošnem pomenu ženskega gibanja in o vsebinskem razponu zahtev po uveljavljanju žensk v današnji družbi, se je Silvana Mondo navezala na zelo aktualen problem, ki se je v zadnjih dveh tednih pojavil prav v dolinski občini. Pred približno petnajstimi dnevi so namreč zaradi neprimernosti prostorov zaprli družinsko posvetovalnico v Boljuncu. Vse kaže, da ne bo tako lahko priti do novih prostorov za namestitev te javne zdravstvene službe. V tem smislu je govornica povabila k sodelovanju vse ženske dolinske občine, ki naj bi - prav tako kot pred desetimi leti - zahtevale ponovno usposobitev družinske posvetovalnice, za katero mora v prvi vrsti poskrbeti tržaška KZE.
Z izredno tenkočutno interpretacijo Schumannovega Papillona se je nato predstavila mlada, a nadvse obetavna pianistka Tatjana Jercog. Med prvim in drugim delom koncerta ŽPZ Tabor z Opčin, ki ga vodi Sveto Grgič, sta Nataša Sancin in Nerina Švab prebrali nekaj pesmi Nadje Švara. Pesniški izraz mlade Boljunčanke je zaživel ob klavirski spremljavi Tatjane Jercog. Spet je bila na vrsti instrumentalna glasba: na klasično harmoniko je zaigrala Šuzana Žerjal. Osrednjo proslavo dneva žena sta v veselem razpoloženju zaključili Tatjana Turko in Nadja Švara, ki sta izmenično, šaljivo in polresno prikazali lepljenko ženskih likov, ki si jih je pod naslovom »Idealna ženska« zamislila Tatjana Turko. (dam)
Na sliki (foto Magajna) nastop ŽPZ Tabor
dina in Rocola, 62 Sv. Jakoba, 91 Skednja in Čarbole, 113 Valmaure in Naselja Sv. Sergija, 173 Krasa in 59 prebivalcev Milj. Kot smo že zapisali prejšnji teden, je 35,6 odstotka anketiranih menilo, da je ukrep Občine dober, kar 27,2 odstotka pa, da je celo odličen. Nasprotno fronto je predstavljalo 17,1 odstotka anketiranih, ki so menili, da je ukrep nezadosten, medtem ko je 4,2 odstotka vprašanih izjavilo, da je zelo slab.
Čeprav je večina anketiranih z ukrepom zadovoljna, pa hkrati meni, da bi ga bilo potrebno razširiti tudi na druge ulice (63,9 odstotka) in na druge časovne pasove (67,2 odstotka anketiranih). Večino tistih, ki menijo, da bi bilo primerno zapreti tudi druge mestne predele, sestavljajo javni uslužbenci (81,2 odstotka), proti razširitvi pa so v glavnem odrasli med 26. in 35. letom starosti (22,8 odstotka - to so tisti, ki najpogosteje uporabljajo avtomobil). Za 23,4 odstotka anketiranih bi bilo treba zapreti vso Terezijansko četrt za ves dopoldan, vse do ure kosila. 20 odstotkov anketiranih pa meni, da bi bilo priporočljivo zapreti središče kar do 20. ure (s pavzo ob uri kosila), medtem ko bi bilo za 18,4 odstotka anketiranih pametno zapreti središčeves dan, neprekinjeno od 7. do 20. ure. Razširitev prepovedi na druge časovne pasove zahtevajo predvsem starejši občani, zlasti tisti, ki so presegli 65. leto starosti (32,2 odstotka).
Za večino anketiranih (74,8 odstotka) pa je prvi predpogoj za razširjen ukrep namestitev novih parkirišč. To potrebo občutijo v glavnem mladi med 18. in 25. letom starosti (tako je odgovorilo 85,6 odstotka anketiranih v tej starosti) in javni uslužbenci (86,8 odstotka anketiranih uslužbencev).
Z zadnjim vprašanjem pa so raziskovalci želeli izvedeti, koliko ljudi se vozi z avtobusom. Da se vozi z avtobusom, je odgovorilo kar 48,8 odstotka vprašanih, 28,6 odstotka jih je izjavilo, da uporablja avtomobil, 16,8 odstotka pa je dejalo, da hodijo peš. Avtobus najbolj množično uporabljajo gospodinje (82,9 odstotka anketiranih gospodinj), sledijo jim tisti, ki imajo le osnovnošolsko izobrazbo (in so torej precej stari in brez vozniškega dovoljenja - 66,8 odst.), Miljčani (60,8 odst.), prebivalci med 56. in 65. letom starosti (62,2 odst.), upokojenci (58,1 odst.) in brezposelni (65,5 odst.). Avtomobil pa v največji meri uporabljajo prebivalci med 36. in 45. letom starosti (45 odstotkov), odvisni delavci (50,2 odstotka) in na splošno prebivalci moškega spola (37,5 odstotka).
Gradbeni natečaj občinske uprave Devin-Nabrežina
Devinsko-nabrežinska občinska uprava namerava poveriti dela za izgradnjo telovadnice, ki naj bi po predračunih veljala milijardo in 450 milijonov lir. Zakup bo poverila podjetju, ki bo izbrano na javnem natečaju.
Zainteresirana podjetja morajo v roku desetih dni od objave tega obvestila predložiti prošnjo za vabilo na dražbo in ji priložiti kopijo potrdila o vpisu v vsedržavni seznam gradbenikov, iz katerega mora izhajati, da je podjetje vpisano v "kategorijo 2" z vsaj 1.500 milijoni lir.
Prošnje za udeležbo na noben način ne pogojujejo uprave, ki si pri izbiri podjetij, ki jih bo povabila na dražbo, pridržuje pravico do odločitve po lastni presoji.
Na učiteljišču in vzgojiteljski šoli so Prešerna povezali z 8. marcem
Za 8. marec so dijaki učiteljišča A. M. Slomšek in vzgojiteljske šole pripravili zelo lepo prireditev, ki je imela dvojni namen: spomniti se našega največjega pesnika Prešerna in priklicati v zavest pomen mednarodnega praznika žena. Dijakinji Irena Pahor in Matejka Starc sta v svojem uvodnem govoru podčrtali Prešernov pomen v okolju in obdobju, v katerem je živel. Potegnili pa sta nekatere vzporednice v današnji čas, ki kažejo, da je Prešeren tudi za nas živ in aktualen: kakor on moramo tudi mi kljubovati okolju, ki m naklonjeno rabi slovenščine, in se za svoj jezik boriti. Opozorili sta, da je občutek majhnosti v nas samih in da se ga moramo znebiti, če hočemo, da nas drugi nimajo za majhne. Prav tako se morajo ženske zavesti svoje veljave, če hočejo imeti enakopravno vlogo v sodobni družbi. Dijaki I. razreda učiteljišča so nato igrivo recitirali tri Prešernove romance.
Ker je proslava sovpadala z 8. marcem, so dijaki prikazali s kratkimi prizori, povezanimi s spomini Prešernove hčerke Ernestine, tiste ženske like, ki so najbolj vplivali na pesnikovo življenje: njegova mati, sestra Katra, Ana Jelov-škova in Primičeva Julija. Vsi igralci (Katja Granier, Katja Foschini, Sandra Poljšak, Ana Lokatos, Patricija Golia in Dejan Furlanič) so pod vodstvom prof. Matejke Maver svoje like prepričljivo predstavili.
Prav tako zanimiv je bil nastop Tamare Stanese. Z veli-
ko sproščenostjo je oblikovala monolog Domača naloga Toneta Partljiča v priredbi prof. Maver.
Originalen in dovršen je bil tudi plesni nastop dijakinj vzgojiteljske šole in IV. a razreda. Pod vodstvom prof. Lo-redane Kralj so predstavile plesa Cvet in Noč.
Kot je navada, je ob dnevu slovenske kulture ravnateljica dr. Elvi Slokar podelila nagrade dijakom, ki so se odlikovali v šolskem delu in obšolskih dejavnostih. Tako so bili nagrajeni dijaki za najboljši uspeh v slovenščini, za pedagoško delo in za najboljši maski, ki so jih dijaki izdelali za pust pod vodstvom prof. Grgiča. Končno je ravnateljica podelila tudi tri nagrade likovnega natečaja, ki ga je ob letošnjem Prešernovem dnevu priredil Slovenski kulturni klub.
Proslavo je zaključila pevska točka, ki sta jo pripravili profesorici Savica Malalan in Rosanda Kralj. Šolski zbor je zapel Dekletom v Gobčevi uglasbitvi in tako znova poudaril dvojni namen proslave: poklon Prešernu, ki je pesem napisal, in čestitka vsem dekletom, ki so slavile svoj praznik. Prireditev je bila bogata, pestra in izvajalsko na visoki ravni. Vsi nastopajoči, kot tudi profesorji, ki so jih pripravili, zaslužijo vso pohvalo.
Praznični dan so dijaki zaključili z ogledom likovne razstave ob 100-1 e t niči Ciril-Metodove šole v Kulturnem domu.
(foto Magaj
Plesni nastop dijakinj
S seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Vprašanje metana buri duhove in postaja politični problem
Zaradi položaja na filozofski fakulteti
Študentje zahtevajo odstop rektorja Paola Fusarolija
Vprašanje metana še močno buri duhove v devinsko-nabrežisnkem občinskem svetu. Že itak nemirne vode sta sinoči še dodatno razburkala neodvisna odbornika Tuta in Certo, ki sta v osebnem imenu, kot sta sama poudarila, predložila skupščini politični dokument, ki dejansko poziva župana, naj čimprej preveri vse možnosti za realizacijo metanske službe. Mnogi so to stališče tolmačili kot odločno vabilo županu, naj spričo negotovega zadržanja Občine Trst ukrepa tako, da bodo metansko omrežje upravljali zasebniki. Tuta in Certo pa sta nam povedala, da sta hotela s to nepričakovano potezo samo vzpodbuditi podjetje Acega, naj naredi vse ustrezne korake za rešitev kočljivega vprašanja. Kakorkoli že, je njuna poteza sprožila polemično debato, po kateri je župan Brezigar prekinil sejo in sklical občinski odbor.
Po več kot polurni prekinitvi je Brezigar predložil skupščini nekoliko dopolnjeno politično resolucijo Tute in Certa, komunisti pa so z ločenim dokumentom predlagali čimprejšnji sestanek tržaškega in devinsko-nabrežinskega župana. V trenutku, ko poročamo, je v teku razprava o teh dveh dokumentih.
V uvodni debati so se oglasili predstavniki skoraj vseh svetovalskih skupin. Komunisti so z Depangherjem potrdili, da mora občinska uprava narediti vse, da bo metansko omrežje upravljalo podjetje Acega, v tem sklopu pa je ožigosal nekatere večinske sile,
ki eno govorijo v Trstu, drugače pa delajo v Nabrežini. Socialist Burgher je bil mnenja, da je občinski odbor s sinočnjo potezo odbornikov Tute in Certa razbil enotnost, ki se je o tem vprašanju ustvarila v občinski skupščini. Načelnik Slovenske skupnosti Brecelj pa je poudaril, da je metan le sredstvo za politično izsiljevanje občinske uprave, pri čemer je gotovo imel v mislih socialiste, ki so včeraj spet polemizirali z županom in z njegovo upravo. Brezigar je z obširnim obsegom obnovil potek dogajanj v zvezi z metanom, vprašanje pa je po njegovem mnenju čisto politične narave. Župan je odgovoril na kritike in
očitke socialistov, ki naj bi, posebno v tržaškem občinskem odboru, ovirali ugodno rešitev tega zapletenega vprašanja.
Afera je tesno povezana s političnimi dogajanji v devinsko-nabrežinski občini. Socialisti, demokristijani, Slovenska skupnost in socialdemokrati so pred štirimi leti podpisali politični sporazum za vodenje občine, zavezništvo pa se je razbilo ob izbruhu polemik o sporni štafeti Brezigar - Caldi. Prišlo je do političnega potresa. Odbornik Certo je pristopil k Zelenim, socialist Tuta pa je zapustil Craxijevo stranko in sedaj kot neodvisen podpira odbor, ki trenutno razpolaga le s podporo polovice občinskih svetovalcev.
De Henriquezovo zapuščino bo začasno upravljal komisar
Bivši tržaški kvestor dr. Vittorio Bartolini bo za eno leto upravljal De Henriguezovo zapuščino. Tako je sklenil tržaški prefekt Eustacchio De Felice, ki je včeraj imenoval Bartolinija za komisarja, ki naj začasno upravlja zbirke orožja in dokumentov, ki jih je do pred nedavnim upravljal razpuščeni konzorcij.
Med nalogami, ki jih je prefekt zaupal komisarju, je priprava inventarja zbranih dokumentov in orožja. Dr. Bartolini pa bo moral poskrbeti tudi za katalogiranje zbranega materiala v sodelovanju z deželnim nadzorniš-tvom za spomeniško varstvo, sprejeti nujne ukrepe za zaščito zapuščine in narediti dejanski obračun stanja, rešiti vse obstoječe sodne spore in izdelati načrt za muzej, katerega upravo bi zaupali primerni ustanovi.
Na včerajšnji enotni skupščini v dvorani Ferrero v osrednjem poslopju fakultete za filozofijo in leposlovje so študentje filozofske fakultete in Visoke šole za prevajalce in tolmače ostro obsodili zadržanje rektorja Univerze Trst Paola Fusarolija, ki je v tako delikatnem trenutku za filozofsko fakulteto odpotoval v ZDA, ne da bi si pred tem v zadostni meri prizadeval, da bi rešil situacijo (vrnil naj bi se šele prve dni aprila). Poseg rektorja Fusarolija je prejšnji teden le omogočil, da so na ministrstvu zagotovili podpis pogodb, s katerimi bodo krili predmete na Visoki šoli za prevajalce. Po mnenju študentov, ki že več dni zasedajo filozofsko fakulteto, pa je storil premalo, da bi rešil akademsko leto študentov filozofske fakultete in da bi hkrati izsilil zagotovilo, da bi se v prihodnjih akademskih letih take stvari več ne ponavljale. Študentje zato zahtevajo odstop rektorja in upajo, da bodo docenti, upravno in tehnično osebje, sindikalne organizacije ter organizacije študentov drugih fakultet podprli njihovo zahtevo.
Včeraj dopoldne je študentom s pomočjo predstojnice filozofske fakultete Montijeve, poslancev Bordona in Camberja ter senatorja Spetiča le uspelo vzpostaviti stik z ministrstvom. Po številnih telefonskih klicih so končno izvedeli, da je fascikel o situaciji filozofske fakultete le priromal na pisalno mizo ministra Gallonija. Na mi-
nistrstvu so jim obenem zagotovili, da bo Galloni čim prej preučil dokumentacijo in da se bo zavzel za rešitev akademskega leta. Montijeva je bila z rezultatom včerajšnjih telefonskih pozivov zadovoljna, študentje pa so po tolikih obljubah veliko nezaupljivejši in so izjavili, da bodo obljubam verjeli šele ko bodo te izpolnjene (kaže med drugim, da v dnevnem redu prihodnje seje sveta filozofske fakultete, ki naj bi bila v petek, izredno stanje in zasedba sploh nista omenjena).
Da bi pospešili rešitev zadeve, bodo študentje danes popoldne demonstrirali pred Univerzitetno podporno ustanovo, ob uri kosila pa bodo v menzi razdeljevali letake, s katerimi bodo pozvali študente drugih fakultet, naj podprejo njihov boj. Prav v ponedeljek so izdelali dokument, s katerim zahtevajo tudi odstop svetov fakultete in diplomskih tečajev, če se situacija ne bo razrešila do petka, 17. marca.
Študentje bodo danes skušali poseči tudi pri predsedniku deželnega odbora Biasuttiju. Na včerajšnjem zasedanju deželnega sveta namreč - proti pričakovanjem - ni tekla niti beseda o stanju na tržaški univerzi. Študentje pa so zvedeli, da se niti deželni komisiji za šolstvo in za odnose z drugimi ustanovami nista spopadli s tem vprašanjem. Ker stališče deželnega odbora ni znano, bodo študentje zaprosili za nujni sestanek z Biasuttijem.
Občina pripravlja »načrt za mladino«
Na Pokrajini nova svetovalska komisija za probleme mladih
Na ponedeljkovi seji tržaškega pokrajinskega sveta, ki je bila v glavnem posvečena tekočim upravnim zadevam, so med drugim odobrili ustanovitev tretje stalne svetovalske komisije, ki se bo ukvarjala z mladinsko problematiko. Predlog o komisiji za mladinska vprašanja je bil sprožen že pred dvema letoma na vsedržavnem posvetu na Pomorski postaji na pobudo UPI - Zveze italijanskih pokrajin, zdaj pa je bil tudi končno odobren.
Za novo komisijo so se izrekle vse skupine v pokrajinskem svetu razen Liste za Trst (po njihovem naj bi raje ustanovili komisijo za okolje) in mi-sovcev, ki so se vzdržali glasovanja. Osvojeno je bilo tudi stališče, naj bo to stalna, ne pa posebna komisija.
O sami sestavi komisije pa bo pokrajinski svet še razpravljal, saj še ni dogovora, ali naj bo paritetična (po en Predstavnik za vsako stranko), ali naj bodo v njej le mlajši pokrajinski svetovalci. Po nekaterih napovedih naj bi za predsednika komisije imenovali demokristjana Poiluccija. Glede na izja-yov predsednika Pokrajine Crozzolija, feš da ni nujno, da bi predsednik te komisije izhajal iz vrst petstrankarske opozicije, je načelnik komunistične skupine Martone predlagal, naj bi predsedstvo poverili Vallonu ali Nives košuti. Martone je tudi izrazil željo, da bi komisija ne bila le upravno-bi-r°kratski organizem, ampak naj bi se
Zaradi stavke danes težave z avtobusi
Mestno prevozno podjetje ACT obvešča uporabnike, da zaradi današnje vsedržavne stavke sindikata FAISA-CISAL, ki se bo začela °b 8. uri, ne bo moglo jamčiti normalnega poteka službe javnega Prevoza.
lotila celotne kompleksne problematike mladine, od zaposlitve do mamil, od emarginacije do šole, in to z novim pristopom, ki bi bolj ustrezal realnosti tržaškega teritorija.
O problemih mladine je bil govor tudi na Občini, kjer se je odbornica Ariella Pittoni, ki ima tudi resor za mladino, srečala s predstavniki nekaterih svetovalskih skupin v občinskem svetu in jim orisala tako imenovani »Projekt za mlade« (progetto giovani). Navzoči so bili svetovalci Polettijeva (KD), Gobessi (LpT), Spadaro (KPI), Pe-relli (PSI) in Bekar (Zelena alternativna lista). Odbornica je v soglasju s predsednikom Pokrajine poudarila nujnost kolegialnosti pri obravnavanju mladinske problematike, brez kontrapozicij med večino in opozicijo.
V Verdiju danes in jutri pregled znanih videofilmov
Danes ob 15. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) napovedan pregled videofilmov, ki ga je pripravilo Stalno gledališče FJK v sodelovanju z deželnim sedežem RAL Predstavili bodo nekatere postavitve gledaliških del Harolda Pinterja kot tudi nekatere filme, katerih scenariji nosijo njegov podpis in ki iz tehničnih razlogov niso našli prostora na širšem festivalu, ki ga je Stalno gledališče FJK priredilo v kinu Ariston.
Prva filma bosta prikazala izvirni verziji del »11 Calapranzi« in »La Stanza« (Soba), sledila pa bosta posnetka postavitev »11 Guardiano« (Paznik) in »La Collezione« (Zbirka), ki ju je oskrbel Edmo Fenoglio.
V jutrišnjem delu programa pa sii bo moč ogledati filme »11 Servo« (Služabnik) v sloviti izdaji Josepha Loseya, »Frenesia del piacere« J. Claytona in znano delo »La donna del tenente fran-cese« (Ženska francoskega poročnika) Karla Reiszta z Maryl Streep in Jerem-yem Ironsom.
Premiera bo v soboto pri Sv. Ivanu
Dramski sprehod skozi sv. pismo v izvedbi radijskega odra in SKK
Radijski oder pripravlja v sodelovanju z gledališkim krožkom Slovenskega kulturnega kluba — na izrecno željo tržaškega škofa Bellomija in ob priliki Ljudskega misijona, ki se je pravkar zaključil — posebno predstavo, s katero bo nastopil po raznih cerkvah. Gre namreč za dramsko prikazan prerez skozi sv. pismo s pomočjo besede, slike in koreografije, ki si ga je zamislil in ga režira Adrijan Rustja. Za koreografijo je poskrbel Janez Mejač, izvirno glasbo je napisal Andrej Pegan, sceno in umetniške slike pa je pripravila Vera Klepej. Pri predstavi sodeluje okrog 50 oseb.
Predpremiera in premiera bosta v petek, 17. marca, oziroma v soboto, 18. marca, obakrat ob 20.30 v župni cerkvi pri Sv. Ivanu.
Na sliki (foto Halupca): člani gledališkega krožka SKK med vajami v svetoivanski cerkvi.
Rajonski sveti redno delujejo
V	pričakovanju, da bo dejansko prišlo do tesnejšega sodelovanja s tržaško občinsko upravo, kot je obljubil župan Richetti, rajonski sveti redno delujejo. Tako se bo danes ob 16. uri na Proseku sestal zahodnokraški rajonski svet, ki ima na dnevnem redu sporočila predsednika Busettija in obvezno mnenje o občinskem proračunu ter o triletnem razvojnem načrtu javnih del.
V	petek se bo ob 20. uri sestal rajonski svet za Valmauro in Naselje sv. Sergija, ki bo tudi izrekel mnenje o občinskem proračunu in razpravljal o namestitvi majhnega lunaparka. V ponedeljek, 20. t. m., pa se bo ob 18.30 sestal rajonski svet pri Sv. Ivanu, ki bo v prisotnosti ravnateljev razpravljal o problemih tamkajšnjih osnovnih in srednjih šol.
Predstavnika društva 2000 iz Ljubljane v DSI
Za aktivno politično vlogo kristjana
Zv V Društvu slovenskih izobražencev je bilo v ponedeljek .Cer srečanje s predstavnikoma društva 2000 iz Ljubljane, v^e letos stopilo v dvajseto leto svojega delovanja. Njego-o Predstavnika Peter Kovačič in Lojze Peterle sta govorila Pa ?'P in načrtih društva in istoimenske revije, največ časa ainsta posvetila predstavitvi novonastalega krščansko-soci-i£t e9a gibanja, ki se je rodilo konec prejšnjega tedna na n dnem občnem zboru tega društva. Eden od poglavitnih aenov gibanja je politično organiziranje kristjanov.
Zq *>°vačič je udeležencem na kratko opisal dvajsetletno °dlo-OVino društva in revije 2000. Leta 1969 so se mladi da ; c^r, da bodo začeli izdajati krščansko revijo. Ta pobu-f0Je naletela na odpor tako političnih kot tudi cerkvenih cerirnov, saj so jim nekateri očitali, da razbijajo monolitnost Pris>6, Kljub nasprotovanjem z obeh strani in nekaterim in j lenim ukinitvam pa je društvo preživelo vse do danes Vij" v trenutku, ko prihaja v Sloveniji do ustanovitve nosi^ P°llličnih formacij, dalo pobudo za oblikovanje krščan-^p°cialnega gibanja.
tičtio d.40 *etih se kristjani tako spet skušamo vrniti v poli-ko<( . življenje, in to brez skrivanja za kako kulturno krin-krisjl® padaljeval Kovačič in izrazil mnenje, da se je med izgini uveljavil negativen odnos do politike. S tem pa so "• Priložnost, da bi sodelovali pri oblikovanju družbe-zivljenja v Jugoslaviji. Društvo 2000 se je sicer pridru-
žilo ustanoviteljem Slovenske demokratične zveze, njeni člani pa so še pred ustanovitvijo dognali, da je potreben politično samostojen nastop kristjanov. Kako bo novonastalo gibanje raslo in se razvijalo, je seveda odvisno od razvoja politične situacije. Gosta večera sta občinstvu tudi razložila, zakaj je bilo po njihovem mnenju bolje ustanoviti gibanje kot pa zvezo ali stranko, predvsem ker resnično strankarsko življenje v parlamentarnem smislu trenutno ni mogoče. Treba pa je tudi povedati, da ustanovitelji niso hoteli omejiti svojega delovanja zgolj na politični moment, saj želijo ohraniti svojo umetnostno, kulturno, gospodarsko in etično-duhovno vlogo.
Idejni temelji gibanja so krščanska socialna načela po Krekovem vzoru. Lojze Peterle je prisotnim razložil, da je zgrešeno prepričanje, po katerem naj bi politično organiziranje kristjanov nujno vodilo v klerikalizem. Gibanje sploh ni povezano z uradno cerkvijo: dejansko gre le za združenje enako mislečih ljudi. Pripomnil je tudi, da ustanovitelji gibanja nikakor nočejo graditi na antikomunizmu ali antiso-cializmu. »Že 20 let živimo v tem prostoru, vemo, kje živimo in to stvarnost sprejemamo. Partiji je treba priznati zgodovinsko vlogo nacionalne osvoboditve. Predvsem pa ne želimo delovati razbijaško in s tem še bolj razparcelizirati slovenskega prostora, (hj)
Nenavadna tatvina na domu inženirja
Policijski agenti Digosa so pred kakim tednom dni zasačili v Barkovljah 32-letnega Stipana Vukmanova Simo-kova iz Vojvodine, ko je nosil dve polni torbi ukradenega blaga. V torbah so preiskovalci našli precej nenavaden plen: nože, meč, sekiro, televizor, fotografske aparate, že posnete magnetofonske trakove, beležke ter nekaj bankovcev in drobiža iz različnih evropskih držav.
Kaj kmalu so preiskovalci ugotovili, da je Srb okradel kemijskega inženirja Tullia Dodinija iz Ulice sv. C. da Siena 9. Nadvse čudno je, da je Simokov odnesel le nekaj stvari, v stanovanju pa je pustil precej dragocenih predmetov. Vse daje torej misliti, da gre za "naročen" vlom.
Obtožencu je pretor Morway že sodil po hitrem postopku in ga obsodil na leto dni zapora in dva meseca pripora. Splošnih olajševalnih okoliščin mu sodišče ni priznalo, zato bo moral ostati v koronejskem zaporu.
Nizka udeležba študentov na volitvah
Volitev, s katerimi morajo univerzitetni študentje izvoliti svoje predstavnike v upravne odbore Univerze, Univerzitetne podporne ustanove, Univerzitetne knjižnice, Univerzitetnega športnega centra in posameznih fakultet ter diplomskih tečajev, se je včeraj udeležilo zelo nizko število študentov. Kljub pomenu, ki ga imajo volitve za življenje na univerzi, ker omogočajo študentom, da preko svojih predstavnikov vplivajo na odločitve uprave, pa je bila včeraj udeležba komaj 5-od-stotna. Glasovnice je oddalo le 839 študentov od 15.511 upravičencev, kar predstavlja točno 5,4 odstotka vse štu-denstke populacije. Za natančnejše podatke bo mogoče zvedeti danes, ko bodo na univerzitetnem volilnem uradu prešteli in pregledali vse glasovnice Jrezultati bodo znani v petek).
Če je bilo število študentov, ki so se odpravili na volišča nizko, pa je zelo visoko število kandidatnih list. Teh je letos namreč kar 68.
Volišča bodo, kot rečeno, odprta samo še danes od 9. do 14. ure.
Sklicana skupščina Novinarske zbornice
Deželna novinarska zbornica Furla-nije-Julijske krajine obvešča svoje člane, da bo v četrtek, 30. marca, na njenem sedežu na Korzu Italija 12 letna skupščina za odobritev obračuna lanskega leta in proračuna za letošnje leto. Skupščina se bo v prvem sklicanj hu začela ob 15. uri, v drugem pa ob 15.30. Udeležijo se je lahko le tisti člani, ki so poravnali vpisnino.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi brat
Josip Sedmach
(MIRKO)
Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Križ.
Žalujoči brata z družinama ter drugi sorodniki.
Križ, 15. marca 1989
Ob izgubi Mirka Sedmaka izrekata sekcija KPI J. Verginella in odbor Ljudskega doma iz Križa svojcem iskreno sožalje.
Dan žena so počastili tudi v Mačkoljah in v Prebenegu
Še dva posnetka našega fotografa Maria Magajne s proslav ob prazniku žena. Na zgornji sliki vidimo osnovnošolce, ki so nastopili z recitacijami in petjem na proslavi 8. marca v KD Primorsko v Mačkoljah. Na spodnjem posnetku pa sta znanki z Radia Koper Tonca in Vanča, ki sta zabavali udeležence praznovanja dneva žena v KD Jože Rapotec v Prebenegu.
GLASBENA
MATICA
TRST
v sodelovanju s
HELVETSKO IN VALDEŠKO SKUPNOSTJO IZ TRSTA
»Mladi mladim«
Kvartet flavt
Maša Bertok, Alenka Goršič, Katarina Mali, Nataša Paklar
Danes, 15. t. m., ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra - Trg sv. Silvestra.
Vabljeni!
_________gledališča_______________
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče gostuje
jutri, 16. t. m., ob 19.30 v Ljubljani s predstavo I. Cankarja LEPA VIDA.
Slovensko stalno gledališče ponovi v petek, 17. t. m., ob 20. uri za abonma red K POVEST SLUŽKINJE ZERLINE Hermanna Brocha.
V soboto, 18. t. m., ob 20. uri ponovitev za izven LEPA VIDA Ivana Cankarja.
VERDI
Jutri ob 19. uri (red B) ponovitevPAR-SIFAL Richarda Wagnerja. Dirigent Spiraš Argiris, režija Giaricarlo Menotti.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri (red sreda - upokojenci) bo gledališče Furlanije-Julijske krajine predstavilo delo Harolda Pinterja PREVARA. V glavnih vlogah nastopajo: Paola Bacci, Giampiero Bianchi in Paolo Bonacelli. Režija Furio Bordon. V abonmaju: odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 23. t. m.
V krožku za kulturo in umetnost
(mala dvorana) bo ob 15., 16., 17. in 19. uri predvajanje VIDEO KASET - PINTE R v sodelovanju z RAI. Vstop prost.
koncerti
Societa del concertl - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist A. COHEN.
razstave
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je še jutri, 16. t. m., na ogled razstava slikarke Luise M. SGUAZZI. Od 18. t. m. do 13. aprila pa bo na ogled grafična razstava 24 slikarjev. Otvoritev v soboto ob
18.	uri.
Zveza žena iz Milj vabi v Beneško hišo na ogled razstave umetniških in obrtnih ročnih del. Na ogled so tudi izdelki učencev italijanskih in slovenskih šol iz Milj. Urnik: vsak dan od- 10.00 do
12.00	in od 16.00 do 19.00. Ob nedeljah: od 10.00 do 13.00. Razstava bo trajala do
19.	t. m.
V	galeriji Al Bastione - Ul. F. Venezi-an 15 - je še jutri, 16. t. m., odprta razstava slikarja ZANGRANDEJA.
V	studiu Bassanese (Trg Giotti 8/1) je na ogled razstava treh slikarjev in treh kritikov in sicer: P. Modica, Corrado Mo-relli, Bettina Warner, F. Leonetti, M. Carboni in F. Menna.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Salaam Bom-bayl, dram., ZDA, 1988, r. M. Nair.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Mississippi burning, r. Alan Parker.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Un pešce di nome VVanda, kom., V. B„ 1988, r. C. Crichton, i. J. Cleese, J. L. Curtis, K. Kline.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Nightmare IV., il non risveglio, srh., r. R. Harlin, i. R. Englund, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Lei, io e lui, kom.; r. D. Dorrie; i. G. Dunne, E. Greene.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Ispirazio-ni sessuali, porn., □ □
NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Gorilla nella nebbia, pust., ZDA 1988, r. M. Apted, i. S. VVeaver, B. Brown.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Sotto ac-cusa, i. K. Mc Gillis, J. Poster, □ □
MIGNON - 16.00, 22.00 Lo specchio, 1975; r. Tarkovskij.
EDEN - 15.30, 22.10 Delizie intime, porn., □ D
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Pro-fumo, i. Florence Guerin,
CAPITOL - 16.30, 22.00 Cocktail, kom., r. R. Donaldson, i. T. Cruise, B. Brown.
LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 Salo e le 120 giornate di Sodoma, Fr./It. 1975, r, Pier Paolo Pasolini, i. Paolo Bonacelli, Giorgio Cataldi, Caterina Boratto.
ALCIONE - 17.00, 22.00 Arancia mecca-nica, fant., ZDA 1971, r. Stanley Kub-rick, i. Malcolm McDovvell, Patric Ma-gee.
RADIO - 15.30, 21.30 Peccati di una ver-gine, porn., □ □ * v
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sklicuje 11. REDNI OBČNI ZBOR danes, 15. marca, ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 z naslednjim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora, izvolitev delovnega predsedstva, poročila, pozdravi gostov in razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve. Vabljeni člani in prijatelji društva!
Klub študentov občine Sežana prireja
v soboto, 18. marca, ob 20. uri v hotelu Maestoso v Lipici BRUCOVANJE. Igra ansambel Bazar, pester program. Predprodaja vstopnic: Kompas-Sežana.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 19. marca, geološko ekskurzijo v Goriška Brda, strokovno vodstvo prof. dr. Rajko Pavlovec iz Ljubljane. Zbirališče ob 8. uri pred sodniško palačo v Trstu ali ob 9.30 pred hotelom Sabotin v Solkanu. Prevoz z lastnimi sredstvi.
SKD Barkovlje prireja PLESNI TEČAJ v standardnih in latinskoameriških plesih. Začetek v petek, 17. t. m., ob 19.30. Zaradi velike udeležbe nežnega spola vabimo predvsem fante. Za informacije telefonirati na št. 415797.
Sekcija VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec obvešča vaščane, da bo sprejemala prispevke za obnovo partizanske bolnice Franja v srenjski hiši jutri, 16. , 17. in 18. marca od 18.30 do 20. ure.
KD F. Prešeren priredi tečaj MNE-MOTEHNIKE. Prvo srečanje bo v petek, 17. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Za informacije in vpisovanje na tel. 228438.
8. RICMANJSKI TEDEN
Kulturni dom KD Slavec Ricmanje
SPORED:
•	PETEK, 17. marca, ob 20. uri - KONCERT Godbe na pihala iz Ricmanj.
•	SOBOTA, 18. marca, ob 20. uri - VESELICA: nastopajo dramska skupina, mešani pevski zbor "Slavec" ter Veseli godci iz Boljunca.
•	NEDELJA, 19. marca, ob 18. uri - KONCERT harmonikaškega ansambla "Miramar".
Urnik galerije: petek, sobota od 19. do 22. ure; danes od 20. do 22. ure,-nedelja od 10. do 12. in od 19. do 22. ure.
Vabljeni!
izleti
Slaščičarna SAINT HONORE' v Proseški ulici 2 na Opčinah
vabi vse ljubitelje sladkarij na
OTVORITEV
jutri, 16. t. m., od 15. ure dalje, tel. 213055.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec
vabi danes, 15. t. m., ob 20.30 v srenjsko hišo na predvajanje diapozitivov Saše Ote (tehnika s prelivi in glasbeno spremljavo)
OD POLETJA DO POLETJA
utrinki iz vaškega življenja v Borštu in Zabrežcu
Hermann Broch
POVEST
SLUŽKINJE
ZERLINE
Izvaja Bogdana Bratuž
v petek, 17. t. m., ob 20.00 za ABONMA RED K v Kulturnem domu v Trstu.
Marjanu in Lucijani Štrajn se je pridružil sin
MARKO
Svojemu članu in soprogi iskreno čestita, malemu Marku pa zeli, da bi postal dober pevec
moški pevski zbor Novega sv. Antona
včeraj - danes
razne prireditve
Danes, SREDA, 15. marca 1989
TRUDA
Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 18.10 - Dolžina dneva 11.53 - Luna vzide ob
10.54	in zatone ob 2.57.
Jutri, ČETRTEK, 16. marca 1989
VELISLAV
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,8 stopinje, zračni tlak 1018,2 mb narašča, veter 40 km na uro severnovzhodni, burja s sunki 65 km na uro, vlaga 73-od-stotna, dežja je padlo 1,8 mm, nebo poob-lačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Louis Fantina, Luca Vorich, Gennaro Licastro.
UMRLI SO: 59-letna Maria Preda por. Kucich, 86-letni Francesco Mislej, 82-let-ni Mario Stock, 52-letni Mario Valli, 69-letni Mario Vatovec, 73-letna Lidia Sul-cic vd. Martinis, 91-letna Caterina Tuli-ak vd. Petelin, 82-letna Emilia Mamilo-vich vd. Codia, 76-letni Antonio Stefa-nutti, 75-letni Bruno Stok, 16-letni Lodovico Ferro Casagrande, 81-letna Fabiana Metellini, 84-letni Vincenzo Cas-tellaneta, 80-letni Celeste Gherdol, 90-letna Maria Lipec vd. Fabbris, 77-letni Mario Bertocchi, 63-letni Giordano Mo niča.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 13., do sobote,
18. marca 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3, (MILJE).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unitči 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
PROSEK (tel. 255141/255340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Predavanja o boleznih trte. Danes, 15. marca, ob 19.30 bo v športno-kulturnem centru v Zgoniku PREDAVANJE O BOLEZNIH TRTE, ki ga organizira Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v sodelovanju z opazovalnico za rastlinske bolezni. Predavala bosta strokovnjaka dr. Bruno Villo in dr. Giuseppe Fantina. Na predavanje so toplo vabljeni vsi vinogradniki.
SPDT prireja jutri, 16. 3., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani predavanje Romana Robasa ČO-OJU - PRVA SLOVENSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V TIBETU. Vabljeni!.
KD Lipa - Bazovica vabi v petek, 17. t. m., ob 20.30 v Bazovski dom na srečanje s psihologoma Marijo in Vinkom Skalarjem O VZGOJI ŠOLOOBVEZNIH OTROK.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu - ciklus Otroške urice v NŠK. "OD PIKE DO SLIKE". Z ilustratorjem Marjanom Mančkom se bomo srečali v petek,
17.	marca, ob 17. uri v prostorih NŠK -Ul. sv. Frančiška 20/1. Vabljeni osnovnošolski otroci!
ŠD Sokol in SKD I. Gruden vabita vse člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER v petek, 17. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih.
Radijski oder se bo ob sodelovanju gledališkega krožka SKK predstavil občinstvu z bogoslužno meditacijo BODI SVETLOBA. Režija Adrijan Rustja. Delo si boste lahko ogledali: v cerkvi pri Sv. Ivanu v petek, 17. 3. (predpremiera odprta občinstvu), v soboto, 18. 3. (premiera); v nedeljo, 19. marca, v cerkvi sv. Jerneja apostola na Opčinah; v ponedeljek, 20. 3. v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici; v torek, 21. 3. v cerkvi sv. Ulderika v Dolini in v sredo, 22. 3. v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju. Vse predstave se bodo začele ob 20.30, razen nedeljske, ki bo ob
18.	uri.
MePZ Rdeča zvezda - Salež organizira ob mednarodnem prazniku dnevu žena KULTURNO-ZABAVNI VEČER. Prireditev bo v športno-kulturnem centru v Zgoniku v soboto, 18. marca, ob 20. uri. Nastopil bo ŽPZ Postojna pod vodstvom Dušana Kafola. Za ples in smeh bo poskrbel ansambel Happy day. Vabljeni tudi možje in fantje.
MPZ V. Mirk in Godbeno društvo Prosek priredita v nedeljo, 19. t. m., v kulturnem domu na Proseku KONCERT. Začetek ob 18. uri. Vstop prost.
Zadružni center za socialno dejavnost in KRUT vabita na srečanje s STANETOM ŽERJALOM - SLIKARJEM SAMOUKOM OB PREDSTAVITVI NJEGOVIH DEL. Srečanje bo v petek, 17. t. m., ob 16. uri v prostorih odseka za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4 - Trst.
KD Rovte - Kolonkovec , UL Monte Sernio 27 vabi na VEČER Z DRAMSKO SKUPINO KD KRAŠKI DOM iz Repen-tabra, ki bo prikazala življenje na vasi z igro Vrtiljak, v soboto, 18. t. m„ ob 20. uri.
čestitke
Na trati zeleni šopek našli smo izbran, šopek zvončkov in trobentic IRI-NI poklanjamo za njen 9. rojstni dan. Da bi še naprej se pridno učila in rada nam zaigrala na klavir, so želje bratca Petra in vseh nas, ki jo radi imamo.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so datumi pismenih nalog za izredne habilitacije za slovenske višje srednje šole naslednji: danes angleščina, matematika, jutri 16. t. m. kemija in 17. t. m. telesna vzgoja.
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča državno neučno osebje, ki ni še v staležu, da bo do 30. 4. 1989 ODPRT ROK ZA VKLJUČITEV NOVIH PROSILCEV V POKRAJINSKE LESTVICE OSEBJA A.T.A. Kdor je bil že vključen v lestvice v šolskem letu 1987/88 in 1988/89 bo vključen tudi v novo lestvico, mora pa predložiti vse dopolnilne diplome in službene liste.
Kmečka zveza obvešča izletnike na Mednarodni kmetijski sejem v Verono v petek, 17. marca, da je razpored odhodov sledeč: Boljunec, trg 5.30, ovinek Facca-noni 5.50, Opčine, pred Prosvetnim domom 6.00, Prosek, pred Društveno gostilno 6.10 in Nabrežina, pred pošto 6.20.
Sklad M. Čuk - III. ZIMSKE IGRE SKLADA MITJA ČUK bodo v nedeljo, 19. marca, v Žabnicah. Prijave za avtobusni izlet na sedežu Sklada, Proseška ulica 133 in v baru Prosvetnega doma na Opčinah, tel. 212289 še danes, 15. t. m.
Zveza žena občine Dolina priredi v nedeljo, 19. t. m., enodnevni izlet v Ptuj in Rogaško Slatino. Cena 55.000 lir. Za informacije in vpisovanja v gostilni Pri Tatjani, tel. 228497 ali 232223.
ŠD Mladina prireja v nedeljo, 19. marca, smučarski izlet v Ravascletto. Odhod iz Križa ob 6. uri. Vpisovanje v Domu A. Sirk od 19. do 21. ure še danes, 15. marca.
Devinsko-nabrežinska sekcija SSk priredi od 22. do 25. aprila, izlet na Gradiščansko in na Dunaj. Informacije in vpisovanja: Terčon 299509, Brecelj 208270, Kralj 200771.
Ob priliki zimskih športnih iger na Zoncolanu priredi SPDT v nedeljo, 19. t. m., avtobusni izlet v Ravascletto. Vpisovanja po telefonu pri Devanu Cesarju (911433) in Pavlu Fachinu (742488). Odhod avtobusa točno ob 6.30 izpred sodne palače na Foro Ulpiano.
mali oglasi
OSMICO je odprl Jože Žigon v Ul. Fla-via di Stramare 87/A - Žavjje.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-
■ njerju. Toči belo in črno vino.
4-CLANSKA DRUŽINA ponuja 70.000.000 lir za približno 1.000 kv. m zazidljivega zemljišča v Dolini ali okolici. Tel. 280591 zvečer.
IŠČEM hišno pomočnico lx tedensko, pol dneva, po možnosti z lastnim prevoznim sredstvom. Telefonirati od 18. do 20. ure na št. 417025.
NATAKARICO išče gostilna Ljudskega doma v Križu. Tel. 220132 (razen ob ponedeljkih).
RANK XEROX predstavništvo LO.G.OS. v Gorici išče tehnika za fotokopirne stroje in telefax. Prestižne aparature, tehnični tečaji. Tel. 0481/20040.
V	OKOLICI OPČIN iščem delo kot varuška ali hišna pomočnica, lahko pa opravljam tudi lažja pisarniška dela. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst .pod šifro "Sigurna".
DAJEM lekcije iz nemščine (materin jezik) in angleščine. Tel. 212884.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu. Tel. 040/578323.
MLADI DELAVEC išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 226716 ob večernih urah.
IŠČEM harmoniko 80 basov. Tel. 0481/779469 v popoldanskih in večernih urah.
FIAT 127, brazilski, december '86, v odličnem stanju, prodam. Cena 5.500.000 lir. Tel. 943388.
PRODAM fiat 1, turbo IE, letnik '85, v odličnem stanju. Tel. 327284 ali 251047.
PRODAJAMO metrsko žagana hrastova drva za kurjavo. Tel. 0481/884184.
PRODAM motor yamaha XT 350, letnik 1986. Tel. 228333.
PRODAM gradbeno dvigalo v dobrem stanju. Tel. 228217.
PRODAM sliko Gorski motiv 196 x 76 cm, tempera. Ponudbe na tel. 226618.
PANDO 45 S, letnik 1983, prodam v dobrem stanju. Tel. ob uri kosila ali večerje na št. 0481/391179.
PO ZELO UGODNI ceni prodam hrastove in kostanjeve sode za vino v dobrem stanju (od 100 do 300 1). Tel. na št. 040/225973 od 7. do 8. ure ter od 20. do 22. ure.
NUDIM lekcije iz angleščine po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Tel. 948080.
V	FRANKOVCU v občini Dolina naprodaj teren 1.870 kv. m, od teh 1.000 k v. m zazidljivih. Tel. na št. 228190 od 8.30 do 12. ure ter od 15.30 do 18.30.
prispevki
Za obnovo bolnice Franje darujejo VValter Malalan 10.000 lir, Laura Sivitz
50.000	lir, Mirijana in Bogdan Čuk 10.000 lir ter Neva in Gino Kralj 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Sergija in Gabrija Husuja daruje Rebula (Salež 60)
50.000	lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Jožefa Perčiča daruje družina Rebula (Salež 60) 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Gabrija Husuja darujejo bivši kolegi podjetja Reših1
100.000	lir za FC Primorje.
Elza Pertot daruje 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Olga Ižanc daruje 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
menjalnica
FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE	MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1369,200	1358.—
Nemška marka........ 733,650	731.—
Francoski frank..... 216,460	214,500
Holandski florint ... 650,290	647.
Belgijski frank.....	35,048	34,500
Funt šterling....... 2345,200	2320. -
Irski šterling...... 1959,450	1940,-
Danska krona........ 188,200	186.—
Grška drahma........	8,728	8,250
Kanadski dolar...... 1144,050	1120.
_________________________14. 3. 1989__J
TTTtCOATTTTC	FIXING BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN	TRST
Japonski jen ........ 10,528	10,20^
Švicarski frank..... 857,360	856. _
Avstrijski šiling... 104,266	103,70
Norveška krona...... 201,410	199-
Švedska krona....... 214,430	212.-'
Portugalski eskudo .	8,900	8,40
Španska peseta ...... 11,787
Avstralski dolar.... 1105,700	1080	,
Jugoslov. dinar .... 0.
ECU................ 1526,500
				
				
Jovanotti in Salvi na vrhu top lestvic
Najbolj tragična posanremska predvidevanja so se uresničila: Jovanotti (na sliki) je s svojo plehko (oznaka je vsekakor premila!) popevko na prvem mestu radijskih top lestvic, sledi pa mu Salvi s svojim živalskim »hlipanjem«. Salvi in Jovanotti se pojavljata še na sedmem oz. osmem mestu lestvice, medtem ko je uspelo odličnemu Tulliu De Piscopu zasesti šele 14. mesto. Salvi je tudi na prvem mestu prodanih malih plošč, po Jovanottiju pa le malokdo vpraša. Zdi se, da je »efekt Sanremo« pri prodaji plošč medtem že pojenjal. Prodajalci pravijo, da sploh ni več kot pred nekaj leti. V 60. letih jim je, recimo, uspelo prodati dnevno tudi do 200 izvodov kake uspešne popevke, dandanes pa dosežejo le 15 do 20 izvodov.
Ženska in njena stvarnost
breda pahur
Zenske za skupni evropski dom
Če naj bi Evropa postala skupna domovina nas vseh, potem je treba zgraditi takšen dom, v katerem bi res lahko vsi živeli. Tako bi lahko povzeli izhodiščno misel organizatork, ki se je vila skozi celotno razpravo dvodnevnega posveta v Benetkah ter prišla med sklepe srečanja kot obveza, da evropske ženske izrazijo željo po tesnejšem sodelovanju v organizacijsko bolj koordiniranih oblikah.
Srečanje med levo usmerjenimi ženskami Zahodne in Vzhodne Evrope so konec prejšnjega tedna organizirale članice KPI ob sodelovanju deželnih vodstev Furlanije-Julijske krajine, Veneta ter Tridentinske-Južne Tirolske, komunistične skupine pri evropskem parlamentu in koordinacijskega odbora žensk, ki so bile na listah KPI izvoljene v italijanski parlament. Krog organizatork je bil torej izredno širok, še širši pa je bil izbor povabljenk, kar je dvodnevnemu posvetu dalo zanimivo pestrost, vendar je privedlo do ženskega zbora s preveč glasovi in solističnimi arijami.
Morda tudi drugače ni moglo biti na srečanju, ki je bilo prvo te vrste in ki so se ga udeležile predstavnice SZ, Madžarske, DRN, ZRN, VB, Norveške, Avstrije, Španije, Jugoslavije in seveda Italije. Ob upoštevanju dejstva, da so udeleženke predstavljale zelo različne organizacije (Madžarki sta na primer zastopali sindikat oziroma mirovno gibanje) ter splošnega pravila, da so odnosi med raznimi organizacijami ter »oblastjo« precej različni v vzhodnoevropskem oziroma zahodnoevropskem političnem sistemu, se lahko iz dolge razprave v Benetkah le potegne nekaj skupnih misli.
Glavna tema srečanja so bila ženska prizadevanja za mirno sožitje, razorožitev, razvoj ter za uveljavljanje enakih možnosti za vse. V ta okvir sodi veliko vprašanj, kar je seveda prišlo do izraza med razpravo, kot je bilo očitno, da so nekaterim bolj pri srcu določeni vidiki, na primer^ politično uveljavljenje žensk ali pa boj proti rasizmu.
Če skrajno poenostavimo izvajanja udeleženk, lahko mirno trdimo, da ni nikjer položaj žensk povsem zadovoljiv. Ženskega vprašanja, kot ga postavljajo neposredno zainteresiraner še vedno sodi med tako imenovana nerešena vprašanja, kar seveda ruši mit o »avtomatični rešitvi ženskega vprašanja« oziroma o takšni družbeni ureditvi, ki ne ustvarja konfliktov med spoloma.
Razlike v raznih državah so seveda zelo velike, vendar je dvojna delovna obremenitev žensk za zdaj še povsod neizprosna sopotnica žensk na njihovi življenjski poti, kot je tudi precej neznaten vpliv žensk na bistvene odločitve v posameznih državah.
To so poudarile vse udeleženke, ki so o položaju žensk v lastni domovini spregovorile zelo trezno in kritično obenem, ob tem pa podčrtale, da je povezovanje med ženskami nujno in možno. Tudi tokrat se je kar samo od sebe uveljavilo pravilo o »tranzverzalnem povezovanju« med ženskami, kar še enkrat dokazuje, da je v položaju
žensk veliko skupnih značilnosti. Da pa ne bi ostalo samo pri izraženih željah, so udeleženke srečanja med »ženskami Vzhoda in Zahoda v Evropi brez meja« odobrile skupen dokument, s katerim so ustanovile permanentno delovno skupino.
V	dokumentu so poudarile šest glavnih sklopov vprašanj: spoštovanje in varstvo naravnega okolja; usklajevanje delovnih ter družinskih obveznosti; družbeno ovrednotenje dela, ki ga vlagajo ženske v skrb za dom ter družino; zavzemanje za premostitev nasilnih odnosov med spoloma ter s tem v zvezi zavzemanje za uveljavitev pravice žensk do samoodločanja in uveljavitev spolne svobode kot vrednote; razmislek o zaskrbljujočih vprašanjih, ki jih postavlja znanstveni razvoj v zvezi z novimi oblikami oplojevanja; in kot zadnje vprašanje političnega zastopstva ob razpravi o načinih in vsebinah, preko katerih se kaže »oblast«.
Delovna skupina naj bi sicer prvenstveno skrbela za medsebojno informiranje ter dejansko pripravila kakšno ponovno srečanje. Podpisnice dokumenta, ki predstavljajo države članice EGS, so se med drugim obvezale, da se bodo v skorajšnji volilni kampanji za obnovo evropskega parlamenta potegovale za uresničitev resnično združene Evrope, v kateri bi lahko vsakdo našel primeren dom zase.
Razgovor med ženskami s tako različnimi izkušnjami, vendar pa s skupno noto odločnosti, da je treba marsikaj spremeniti, je potekal med utopijo in stvarnostjo. Zanimivo pa je bilo poslušati, kako opisujejo predstavnice različnih družbenih ureditev z drugačnimi besedami povsod zaznavno predominantno značilnost - po moškem vzorcu urejeno družbo. Beseda mashilizem nima primerne inačice v vseh jezikih, vendar so jo vse udeleženke posveta v
v socialističnih državah je govorila tudi Zofka Klemen Krek, predsednica Zvezne konference za družbeno aktivnost žensk pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Jugoslavije (pravilen naslov je še nekoliko daljši). Opozorila je, da se niso srečale v Benetkah samo ženske Vzhoda in Zahoda, temveč tudi neuvrščenih držav, ki se od vselej potegujejo za mirno sožitje.
Na posvetu je bilo seveda več predstavnic Furlanije-Julijske krajine. Poleg Ester Pacor, ki je bila med neposrednimi organizatorkami, je v razpravo posegla tudi senatorka Jelka Gerbec. Predvsem je poudarila, da bi se morale ženske zavzemati za drugačno kulturo, ki ne bi delala razlik med ljudmi. S tem v zvezi je opozorila na vprašanje manjšin, in še posebej slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
V	Benetkah je v splošni razpravi spregovorila tudi podpredsednica deželnega sveta F-JK Augusta Barbina, medtem ko se je socialistična poslanka Roberta Breda udeležila ene izmed okroglih miz dvodnevnega srečanja.
Benetkah pravilno razumele.
O »moški strukturi« družbe
današnji televizijski in radijski sporedi
M*
1
Sil!

I
RAI 1
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nan.: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Inf. oddaji: Odprta šola,
15.30	Block notes
16.00	Kolesarstvo: Tirreno-Adriatico
16.45	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Danes v parlamentu
16.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
j-9.40 Almanah in dnevnik
20.30	Variete: Io Jane tu Tar-, . zan
^1-35 Aktualna oddaja: Linea diretta
22.05	Dnevnik
22.15	Filmske novosti 22-20 Športna sreda, vmes SP v umetnostnem drsanju ,	(iz Pariza)
23.30	Aktualnosti: Per fare
j	mezzanotte
4.00	Dnevnik - zadnje vesti

CANALE 5
8-30 Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 General Hospital
'30 Kvizi: Cantando cantan-do, 11,15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle l5n coppie
'00 Aktualno: Agenzia ma-u q trimoniale
30 Nan.: La časa nella prate-U ria, 16.30 Webster 'u0 Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 Ig „ O.K. II prezzo e giusto!
6 Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-
20.2S tumbro)
2q Jr Aktualno: Radio Londra 0 Film: Dalla terrazza (dram., ZDA 1960, r. Mark Robson, i. Paul Newman, Joanne Wood-23 2n Ward. Myrna Loy)
u Variete: Maurizio Cofi,cn ?®z°5how 1 g. Rubrika: Premiere
Nanizanke: Baretta -Barney, 1.55'Mannix, 2-50 Masguerade - Intri-9° internazionale
^ RAI 2________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: Le ragazze di Piazza di Spagna (kom., It. 1952, r. L. Emmer, i. Lucia Bose)
10.35	Risanka, Trentatre
11.05	Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nan.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik
17.25	Tednik: Bellitalia
17.45	Aktualno: L'ago della bilancia
18.30	Športne vesti, nato nanizanka Hunter
19.30	Horoskop in dnevnik
20.25	Nogomet: tekme za evropske pokale
22.15	Dnevnik - nocoj
22.25	International DOC Club
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Aktualno: Uomini e af-
fari
0.25 Film: L uomo di ferro (dram., Poljska 1981, r. Andrzej Wajda, i. Jerzy Radzivlovvicz, Krystyna Janda, 2. del)
RETE 4________________
7.35	Nanizanke: Lou Grant -II testimone, 8.35 Switch - La leggenda dei Macu-nas
9.35	Film: Vento di primave-ra (kom., It. 1958, r. Arthur M. Rabenalt, i. Fer-ruccio Tagliavini)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'a-more
18.00	Nanizanki: New York New York - Trattamento particolare, 19.00 Sulle strade della California -Sezione rapine
20.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
20.30	Film: Ali That Jazz (glas., ZDA 1979, r. Bob Fosse, i. Roy Schneider, Jessica Lange)
22.50	Film: La gente mormora (kom., ZDA 1951, r. Joseph L. Mankiewicz, i. Cary Grant)
0.55 Nanizanka: Vegas - Il migliore amico
|	^ RAI 3	|
11.00	Nadaljevanka: Destini
11.45	Aktualno: Destini per voi
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Passaggi
15.30	SP v umetnostnem drsa- • nju (iz Pariza)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Aktualno: Destini per voi
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Nadaljevanka: Piange al mattino il figlio del cu-culo (dram., r. Gianni Bongioanni, i. Giulio Brogi, Dalilah Meftah, Ilaria Occhini, 1. del)
21.55	Dnevnik - večerne vesti
22.00	Nadaljevanka: Piange al mattino il figlio del cu-culo (2. del)
23.25	Aktualno: Fluff (vodi Andrea Barbato)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Dok.: Pred 20 leti
ITALIA 1
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo dai sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Toto, Peppino e la dolce vita (kom., It. 1961, r. Sergio Corbucci, i. Toto, Peppino De Filip-po)
22.20	Kviz: Per la strada
22.55	Variete: Dibattito
23.15	Nan.: Crime Story
0.15 Rubrika: Premiere
0.25 Nanizanke: Troppo for-te, 0.55 Giudice di notte -La bufera, 1.25 Kung-fu
RTV Ljubljana 1	|
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Osmi dan, Zrcalo noči - Portret Jožeta Ciuhe
11.10	Dokumentarec: Tihožitje
11.30	Video strani
16.00	Video strani
16.10	Kronika Srečanja gledališč Alpe-Jadran
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Osmi dan, Portret Jožeta Ciuhe, Tihožitje (pon.)
18.05	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Piko Dinosauer (L. Suhodolčan), 18.30 Kratki igrani film Zimska romanca, 18.55 Risanka Lolek in Bolek
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film tedna: Ake in njegov svet (dram., Šve. 1984, r. Allan Edwall, i. Martin Lindstrom, Loa Falkman, Gunnel Fred)
21.50	Dnevnik
22.00	Svet poroča
23.00	Video strani
OPEON_________________
8.00	Nad.: Aguaviva
9.00	Nanizanka: Good times
9.30	Nadaljevanka: Marcia
nuziale
10.00	Nanizanka
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za, vmes (ob 11.00) nanizanka Una famiglia si fa per dire
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del), vmes nanizanka Heidi
19.00	Rubrika: Fiori d arancio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine
20.30	Film: Terapia di gruppo (kom., ZDA 1987, r. Robert Al.tman, i. Glenda Jackson, Tom Conti)
22.30	Film: Niente vergini in collegio II (kom., ZDA 1986, r. Bruce Block)
0.30 Nan.: Un salto nel buio
TMC_________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
|~jjP) TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Mon-gol-fiera
14.10	Nogomet: tekma za enega od evropskih pokalov (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka in film
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji: NABREŽINA — Občinski svet o proračunu TRST — Rezultat ankete SWG o prometu TRST — Ob volitvah na tržaški univerzi
19.30	TVD Stičišče
20.00	SP v umetnostnem drsanju - pari (iz Pariza)
23.00	TVD Novice
23.15	Sportime magazine
23.30	Mednarodni nogomet
Ig" RTV Ljubljana 2
18.30	Iz studia Maribor
19.00	Dokumentarec: Dežele kitajskih kosmulj
19.30	Dnevnik in šport
22.55	Nogomet: Real-Eindho-ven (iz Madrida)
22.45	SP v umetnostnem drsanju - pari (posnetki)
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
15.00	Umet. drsanje
18.00	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Umet. drsanje
22.45	TMC nocoj
23.00	Nogomet: Real-Eindho-ven (iz Madrida)
TELEFRIULI_____________
13.30	Nanizanka: Nella časa di Flambards
14.30	Risanka: Ransie la strega
15.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nad.: La valle dei pioppi,
18.00	Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
20.30	Zabavna oddaja: Buine-sere Friul
22.30	Nadaljevanka: Il gioco degli inganni
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Informativna oddaja
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji;
9.00	Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (19. del); 15.15 Oddaja s kvizi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 S poti po domovini; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim;
14.40	Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo: Makedonija; 20.25 Z našimi interpreti: Marina Horak; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz opere Deseti brat;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis;
6.30	Jutranjik; 6.45 Cestne informacije;
7.00	Druga jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh in pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in dnevni horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Re-vival parade; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev;
14.00	Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bubbling; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored.
Na Deželi razprava o upepeljevalniku Odgovori odbornika vzrok zaprepadenosti
V deželnem svetu je bila včeraj razprava o upepeljevalniku v goriški industrijski coni. Deželni odbornik za ekologijo Angeli je namreč pisno odgovoril na vprašanja, ki so jih pred več kakor dvema mesecema vložili predstavniki gibanja zelenih, komunisti in predstavnik SSk Brezigar glede ukrepov, ki jih namerava Dežela sprejeti v zvezi s stopnjo in vrsto onesnaževanja, ki je bila ugotovljena v neposredni bližini upepeljevalnika pri Sovodnjah. Interpelacije so predstavniki omenjenih strank vložili po objavi rezultatov analize, ki jo je opravil Raziskovalni institut Evropske gospodarske skupnosti iz Ispre, po nalogu občine Sovodnje.
Deželni odbornik Angeli ugotavlja, da je upepeljevalnik zgrajen na območju industrijske cone in prav ta okoliščina izpodbija možnost, da bi bila ta naprava izključno vir onesnaževanja. Angeli navaja tudi, da ni prav zaradi tega sprejemljiv predlog o takojšnjem zaprtju objekta. To ni mogoče tudi ob upoštevanju državnega zakona št. 475/88, ki predvideva uničevanje (s postopkom sežiganja) tudi za odpadke iz bolnišnic.
Deželni odbornik v odgovoru na specifična vprašanja navaja, da je bila izbira lokacije, ki jo upošteva deželni načrt za upepeljevalnike opravljena ob upoštevanju ekonomskih, funkcionalnih in higiensko-zdravstvenih kriterijev. Ob dejstvu, da krajevne ustanove niso predstavile alternativnih predlogov in ob upoštevanju prostorske omejenosti, ni bilo mogoče predvideti niti drugačne tehnologije.
Angeli v odgovoru navaja tudi, da je pristojnost na tem področju prešla na pokrajine in ne izključuje možnosti, da Goriška pokrajina v postopku priprave svojega načrta izbere drugo lokacijo in drugo tehnologijo.
Zaskrbljujoč je zadnji del odgovora: šele po opravljeni rekonstrukciji in posodobitvi naprave (kar bi se moralo
opraviti v prihodnjih mesecih) se bo lahko izvajalo podrobne analize.
Odgovor seveda ni zadovoljil nobenega od interpelan-tov. Predstavnik zelenih Vivian je dejal, da Angeli sploh ni odgovoril na postavljena vprašanja. "Zaprepaden sem nad lahkotnostjo, kako se na Deželi obravnava to vprašanje". Andrea VVehrenfennig je ugotovil, da na tak odgovor predstavnika deželne vlade lahko odgovori le prizadeto prebivalstvo z novimi protestnimi pobudami. Povsem nezadovoljen z odgovorom je bil komunist Bratina, ki je poleg Pado-vana in Sonega podpisal interpelacijo. Dejal je, da Angeli govori na isti valovni dolžini kakor goriški župan Scarano ter naglasil, da je nujno opraviti dodatne analize. Odgovor ni zadovoljil niti predstavnika SSk Brezigarja, ki je dejal, da bi si Dežela v tem primeru lahko vsaj prevzela obveznost, da takoj izvede dodatne analize, čeprav bi položaj narekoval začasno zaprtje naprave.
Razprava v deželnem svetu je imela včeraj odmev tudi na Pokrajini, kjer sta na vprašanje opozorila komunist Ci-polloni in zeleni Fiorelli. Cipolloni se je skliceval na vesti, da namerava Občina napravo pri Sovodnjah posodobiti in jo še naprej uporabljati za sežiganje smeti. Kakšno je stališče Pokrajine, tudi ob upoštevanju novih pristojnosti? Na kratko je odgovoril predsednik Gianfranco Crisci, o čemer bomo poročali jutri.
O upepeljevalniku je bil včeraj govor tudi v Trstu, kjer je zasedal Deželni odbor CRIA (Deželni odbor za ugotavljanje atmosferskega onesnaževanja). Na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na prejšnji seji, pred mesecem dni, bi moral izbrati ustanovo, ki bo opravila analize in določiti kriterije za izvedbo te analize.
Za nadaljnje korake, vključno za financiranje, naj bi poskrbela Pokrajina.
Prijeten kulturni večer s Stanetom Raztresenem
S sobotnega kulturnega srečanja
Prejšnjo soboto so se goriški upokojenci srečali v domu Andreja Budala v Standrežu, kjer je nastopil gledališki igralec Stane Raztresen. Igralca je uvodoma predstavil predsednik društva slovenskih upokojencev Miladin Černe. Černe je med drugim omenil pomembnost poslanstva slovenskega gledališča v zamejstvu, ki je že v prvih povojnih letih nastopalo na Goriškem prav v štaridreški društveni gostilni.
(foto Čubej)
Nato je gost večera Stane Raztresen, ki med drugim že vrsto let nastopa s tržaškim Partizanskim pevskim zborom, podal recital Šopek cvetja našemu spomeniku". Raztresen je želel z Gradnikovimi, Prešernovimi in z verzi še nekaterih drugih slovenskih nepozabnih pesnikov poudariti aktualnost napisanih misli, Prijetnemu kulturnemu večeru je sledila krajša družabnost.
Občinski svet morda 22. t. m.?
Politični krizi na Občini v Gorici še ni videti konca, čeprav naj bi se že sredi prihodnjega tedna sestal občinski svet. Sestal naj bi se 22. t. m.
Ponedeljkovo srečanje med predstavniki petih strank, kjer je KD predstavila predlog o porazdelitvi mest v raznih ustanovah, v iskanju za vse sprejemljive rešitve, je kot se zdi, še poglobilo spore med predstavniki strank. Zgleda, da sta se zdaj oblikovala dva bloka: na eni strani KD in PSI, (slednjemu naj bi v goriškem občinskem odboru prepustili še eno mesto, na račun socialdemokratov), na drugi pa PSD! in PRI, ki se s kompenzacijami, ki jih predlaga KD ne strinjata. Socialdemokrati bi za mesto občinskega odbornika dobili predsedništvo doma upokojencev A. Culot v Ločniku in predsedništvo Konzorcija za industrijsko cono. Republikancem ponujajo mesto v upravnem odboru KZE in v medobčinskem konzorciju za odplake na Tržiškem ter tudi predsedništvo Pokrajinskega odbora za lov.
Poleg dodatnega odborništva na Občini v Gorici bi socialisti pridobili predsedniško mesto upravne komisije APT, ohranili bi mesto predsednika SDAG, pridobili pa mesto predsednika pokrajinskega nadzornega odbora.
Slovenska skupnost naj bi ohranila sedanje predstavništvo.
O predlogu, ki kot kaže zadovoljuje KD in PSI naj bi se stranke izrekle čimprej. Sinoči je bila o tem razprava v vodstvu PSDI in PSI, medtem ko republikanci previdno čakajo. Sinoči je bila napovedana seja goriškega občinskega odbora.
Deželni odbornik dr. Mario Brancati na obisku v goriškem Kulturnem domu
(Foto Čubej)
Med ogledom prostorov Kulturnega doma
V ponedeljek zvečer se je v Kulturnem domu v Gorici mudil na obisku deželnik odbornik za zdravstvo dr. Mario Brancati. Gost si je najprej v spremstvu predsednika pokrajinskega odbora SKGZ Mirka Primožiča, predsednice upravnega odbora Kulturnega doma Nade Komjanc in članov odbora prof. Darka Bratine in Igorja Komela podrobno ogledal naš objekt. Sledila je krajša izmenjava informacij o delo-
vanju našega najvažnejšega kulturnega in športnega objekta.
Predsednica upravnega odbora Nada Komjanc Sanzin je poudarila, da je Kulturni dom namenjen vsem Goričanom, manjšinskega ter večinskega naroda. Prav v zadnji sezoni smo lahko ugotovili, kako zahaja v te prostore vedno več novih ljudi, zato bo največja skrb odbora pripraviti v bodoče še pestrejše in kvalitetnejše prireditve.
Predsednik pokrajinskega odbora SKGZ Mirko Primožič je nato prikazal Brancatiju, kako naša krovna organizacija podpira kulturne, športne in druge pobude. Pri tem je opozoril tudi na materialna vprašanja, zlasti na pomanjkanje finančnih sredstev, potrebnih za preureditev notranjih prostorov gledališke dvorane. Deželni odbornik Brancati je s tem v zvezi obljubil, da se bo pri deželnih organih pozanimal, če bi lahko Dežela nudila pri tem delu finančno pomoč.
O kinematografskem delovanju je Brancatija seznanil prof. Bratina, ki je podal izčrpno sliko iz leta v leto plodnejšega delovanja Kinoateljeja, ki ne privablja v prostore Kulturnega doma z izborom kvalitetnih filmov le vedno večje število ljubiteljev, ampak utira pot slovenski kinematografiji v Italijo.
Brancati je med drugim dejal, da je Kulturni dom in nasploh prisotnost slovenske narodnostne skupnosti velika vrednota za mesto Gorica. Prisotnim je izrazil priznanje za dosedanje delo in obljubil, da bo deželna uprava skušala v svojih močeh podpreti bodoče delovanje. Na koncu se je Igor Komel zahvalil deželnemu odborniku za obisk ter mu izročil nekaj brošur o delovanju Kulturnega doma.
Vojaški tovornjak zavozjl s ceste Verižno trčenje blizu Štivana
Kraški krti so te dni odkrili nad sto metrov globoko brezno
Mokro cestišče je včeraj zjutraj presenetilo marsikaterega avtomobilista. Največ nesreč je bilo, kot kaže na Tržiškem. Na avtocesti, kakih 500 metrov od vstopne postaje pri Moščenicah je včeraj okrog 8. ure zapeljal s ceste vojaški tovornjak s priklopljenim topom. Pet vojakov je bilo pri tem laže ranjenih in se zdravijo v bolnišnici na Katinari. Pripadniki bataljona Murge so bili namenjeni na vojaške vaje, namesto na strelišče pa so jih pripeljali v bolnišnico.
Dež je najbrž botroval tudi drugi prometni nesreči, ki se je pripetila malo zatem na državni cesti št. 14, v neposredni bližini nekdanje carinske izpostave med STO in Italijo, blizu Štivana. V nesreči sta bili ranjeni dve osebi: 71-letna Anna Cumbio iz Sesljana št. 53, ki se bo zdravila 25 dni in 24-letna Carla De Vito iz Tržiča, ki so jo pridržali na zdravljenju za dva meseca.
Dinamika nesreče še ni v celoti pojasnjena. Zdi se pa, da je do nesreče prišlo, ko je 39-letni Oskar Beccia iz Ronk s svojim avtom zaletel v fiat pando, v kateri se je peljala De Vitova. Vozilo se je po udarcu odbilo na drugo stran cestišča v trenutku ko je z nasprotne strani pripeljalo drugo vozilo, v katerem je poleg voznika 72-letnega Carla Pina, sedela tudi Cumbiova.
KI||N1
D E R B Y
ZiCD
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
KVIZ
Kulturni dom Gorica - ponedeljek, 20. marca 1989, ob 20. uri
V znanju se bodo pomerile skupine iz Gorice, Doberdoba, Sovodenj in Števerjana.
Pokrovitelj: Občine Gorica, Doberdob, Sovodnje in Števerjan.
Glasbena spremljava: ansambel BIG BEN iz Nove Gorice.
Gostje večera: Dražen Dalipagič, Silvan Bevčar, Ace Mermolja, združena ekipa Agorest in člani ansambla Agropop.
Napovedovalca: Barbara Rustja in Sten Vilar.
Do zdaj najgloblja votlina na Doherdobskem krasu
Za člane jamarskega kluba "Kraški krti" je leto 1989 nadvse uspešno. Prve dni januarja so odkrili z arheološkega vidika zanimivo jamo na Vrhu, zatem so v sodelovanju z društvom Lindner v neki drugi jami, zmeraj na območju Dober-dobskega krasa, našli plasti grušča in peska ter nekatere zelo redke rudnine, uspešno so opravili vrsto raziskovalnih akcij in meritev v že znanih jamah.
Prav pred kratkim pa so naši jamarji odkrili nad sto metrov globoko brezno na območju Poljan. Po do zdaj znanih ugotovitvah je to najgloblje brezno na območju Doberdobskega krasa. Jamarji so se spustili do globine okrog 110 metrov, kjer je na dnu voda. V tej globini se iz brezna cepijo stranski rovi. Vse kaže, da se brezno še nadaljuje. Ker gre za odkritje zadnjih dni, žal podrobnejših informacij še nimamo na razpolago, ker jamarji pravzaprav šele raziskujejo to novo "čudo", ki sega, kar zadeva globino, pod morsko gladino. Brezno se nahaja, kakor so nam precej približno povedali, ker pač ne želijo, da bi se ob votlini začeli zbirati radovedneži, na dnu razmeroma globoke kraške doline, nekje na planoti med Poljanami in Dolom. Pravzaprav je brezno bolj podobno podzemni jami, saj se v različnih globinah odpirajo veliki kamini s kapniki. Po zdajšnjih ugotovitvah gladina vode na dnu občutno niha, tudi sedem metrov.
Zdi se, da vodni sistem jame ni povezan z Doberdobskim jezerom, saj je nižji od gladine samega jezera. To seveda na
podlagi prvih ugotovitev. Točno sliko si bo mogoče ustvariti šele čez čas, ko bodo opravili točne meritve in ko bodo jamarji skušali, čeprav se zavedajo, da to ne bo tako lahko prodreti še globlje v osrčje Krasa. Našim jamarjem, ki so nam obljubili tudi prve ekskluzivne posnetke novega brezna, ki ga bodo najbolj verjetno poimenovali ' Riki", lahko ob uspehu samo čestitamo.
Nuova Lloydiana vendarle izplula
Nova admiralska ladja Tržaškega Lloyda je včeraj dopoldne zapustila tr-žiško ladjedelnico in odplula na poskusno vožnjo. Sicer je v spremstvu vlačilcev družbe Sorisa zaplula samo do Trsta, kjer bo imela dvodnevni postanek, nato pa bo nadaljevala poizkusno vožnjo v Srednjem Jadranu. Poskusne vožnje bodo trajale približno teden dni. Zatem se bo ladja vrnila v Tržič, kjer bodo opravili še vse po zakonu predvidene formalnosti. Predaja bo predvidoma konec meseca v Trstu. Ladja, ki je opremljena za prevoz kontejnerjev, ima 34 tisoč ton nosilnosti ob običajnem ugrezu in bo lahko prepeljala 2500 kontejnerjev, od teh približno šeststo s hladilnimi napravami. Vozila bo na redni progi med Evropo, Avstralijo in Novo Zelandijo. Ladjo so začeli graditi decembra 1987, splovili pa so jo 16. oktobra lani.
razna obvestila
Danes ob 17. uri bodo v Katoliški knjigarni predstavili knjigo Marize Perat Zajček uhaček se ne boji. Knjigo je ilustrirala Danila Komjanc, predstavila pa jo bo Kazimira Sorč. Na predstavitvi bodo sodelovali tudi učenci osnovne šole O. Župančič iz Štandreža.
SPD Gorica obvešča, da bodo v nedeljo, 19. t.m„ na Zoncolanu Zimske športne igre v organizaciji SPDT. Prijave tekmovalcev v trgovini Bavcon in pri odborniku Ivu Berdonu.
Sovodenjsko županstvo obvešča, da bodo zaradi vsedržavne stavke občinskih uslužbencev pobirali smeti na območju sovodenjske občine jutri, v četrtek, namesto v petek.
Slovenski dijaški dom v Gorici daje možnost bivanja tudi univerzitetnim študentom. Informacije v upravi, Ul. Monte-santo 84, tel. 83495 od 11. do 15. ure. '
Sovodenjske žene priredijo ob prazniku 8. marca skupno večerjo Pri Francetu. Družabnost bo 18. marca ob 20. uri. Prijave pri Vanki Cotič (Klanec) in Mariji Tomšič (Vas), tel. 882141.
Slovenske sekcije VZPI in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Goriškem priredijo 18. marca ob 20. uri tovariško srečanje z večerjo in glasbo v hotelu Sabotin v Solkanu.
Komisija za socialna vprašanja pri Pokrajinskem odboru SKGZ za Goriško, Združenje aktivistov OF za Goriško in Društvo slovenskih upokojencev Gorica obveščajo aktiviste OF in lastne člane, da je odprt rok za vlaganje prošenj (samoplačniki) za zdravljenje in rekreacijsko bivanje v naravnih zdraviliščih v Sloveniji za leto 1989 do 31. marca 1989. Prošnje sprejemajo na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644.
________gledališča
Srečanje gledališč Alpe-Jadran:
danes ob 17.30 v Kulturnem domu v Novi Gorici "Mora" - nastopa Hrvat-sko narodno kazalište. Ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici premiera igre "Komedijant" - nastopa Primorsko dramsko gledališče.
kino
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Mississippi burning, le radici dell'0' dio«.
VERDI 18.00-22.00 »Un pešce di norne Wanda«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Moana la scan-dalosa«. Prepovedan mladini pod 10 letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 »Le sorelle MateraS' si«. Gledališka predstava. EXCELSIOR Danes zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Skrivnost samostan' skega žganja«.
ŠEMPETER Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Jumping Jack Flash«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi - Ul. don Bosco 175 - te 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701-
__________pogrebi
Danes v Gorici ob 11. uri Giuseppe camus iz splošne bolnišnice v stolno c ^ kev in na glavno pokopališče, ob D’ Albina Kogoi iz splošne bolnišnice glavno pokopališče.
Na 5. Srečanju gledališč Alpe-Jadran
Pogled v italijansko in nemško gledališče
Na Film video monitorju v Gorici predstavili Dom za obešanje
Veliki film Emira Kusturice
Svinčena leta (mogoče prevod ni najbolj ustrezen) Margarethe Von Trotta so dramatična pripoved o odnosu med sestrama v zelo izpostavljeni in družbeni napetosti sedemdesetih let v Nemčiji (lahko pa tudi v Italiji in Franciji). To so leta ekstremističnega, fanatičnega in tudi .oboroženega boja proti demokratičnemu sistemu, ki je v očeh »revolucionarjev« seveda meščanski, kapitalistični, skratka, pokvarjen in proti temu se je treba boriti z vsemi sredstvi, ta sredstva pa so vsem znana. Gre za terorizem in ideologijo rdečih brigad in podobnih skupin, ki vidijo v nasilju možnost preobrata v ideološko uniformirano življenje, ki pa je zanje edino možno. V drami, ki jo je v ponedeljek zvečer v goriškem Verdiju predstavilo Stalno gledališče iz Bočna v režiji Marca Bernardija, sledimo vsem psihološkim in miselnim niansam, ki lahko človeka pripeljejo do določene opredelitve, pa tudi odpor proti revolucionarno-terorističnemu gibanju in iskanje razumnejših, to se
pravi nenasilnih poti, ki naj bi spreminjale družbeno tkivo. To je pa tudi drama vesti, ki z identifikacijami posameznih oseb učinkuje psihološko ,močno, celo kruto. Po našem mnenju je bila to solidna predstava, uokvirjena v učinkovito sceno Firouza Galda in s prepričljivo igro nastopajočih, ki jih je režiser Bernardi vodil na podlagi filmskih, a zato nič manj čustvenih sekvenc.
Ponedeljek na petem Srečanju gledališč Alpe-Jadran je sicer uvedel pogovor o dramatikih (v prostorih zavarovalnice Triglav v Novi Gorici je bil prisoten tudi Rudi Šeligo), v okviru katerega je bila še promocija dveh knjig, gledališko vzeto pa je bil to dan nemškega in italijanskega gledališča. O tem smo že spregovorili, kar zadeva gostovanje Bayerisches Staatsschaus-piel pa lahko rečemo, da je na gledalce novogoriškega Kulturnega doma dobro učinkovala. Nam se je sicer zdelo, da gre za obrabljeno zgodbo ljubezenskega srečanja dveh starejših ljudi v domu za ostarele, kljub temu pa ji ne moremo odrekati miline. Ele-na in Robert je bila gledljiva predvsem po zaslugi igralke Joane Marie Gorvin.
Danes bo na obsoškem festivalu gledališč naporen »odrski dan«. Ob 17.30 bo v Novi Gorici gostovalo Hr-vatsko narodno kazalište iz Zagreba z Bakaričevo Moro, ob 20.30 pa bo Primorsko dramsko gledališče v goriškem Kulturnem domu premierno uprizorilo Komedijanta Thomasa Bernahrda.	MARIJ ČUK
DOM ZA OBEŠANJE (DOM ZA
VJEŠANJE)
Režija: Emir Kusturica. Scenarij: Gordan Mihič, Emir Kusturica. Fotografija: Vilko Filač. Scenografija: Miljan Kljakovič, Miodrag Mirič. Glasba: Goran Bregovič. Montaža: Andrija Zafranovič. Kostumi: Mirjana Ostojič.
V glavnih vlogah: Davor Dujmo-vič, Bora Todorovič, Sinolička Trp-kova. Ljubica Adžovič, Husnija Ha-šimovič, Mirsad Zulič.
Proizvodnja: Forum, Sarajevo, 1988.
Dom za obešanje, zadnji večletni napor sarajevskega režiserja Emira Kusturice, nove zvezde jugoslovanskega filma, je bil veličasten zaključek
4.	Film video monitorja v Gorici. Predstavljen pa je bil kot poklon slovenskemu direktorju fotografije in režiserjevemu trajnemu sodelavcu Vilku Filaču. Kusturice verjetno ni treba predstavljati. V bliskoviti karieri (star je 34 let) je zmagal leta 1981 v Benetkah zlatega leva za prvenec (Se spominjaš na Dolly Bell). Z Očetom na službenem potovanju pa je leta 1985 zmagal še zlato palmo v Cannesu, od velikih filmskih nagrad mu manjka’torej le oskar.
Moč Emira Kusturice je v tem, da črpa svojo izredno ustvarjalno motivacijo iz lastnega okolja, iz lastnih otroških dni v svojem prvencu, oziroma iz let protistalinističnega preganjanja v Jugoslaviji v drugem filmu. Občuteno snov preoblikuje s svojim izvirnim pogledom, ki je ironičen in obenem ne-
Od jutri do nedelje v Novi Gorici
Tekmovanje mladih glasbenikov
V Novi Gorici bo od jutri do 19. marca potekalo 18. tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije. Na tekmovanju bo sodelovalo tudi pet Tržačanov in dva Goričana.
Po uspešnih organizacijah republiških tekmovanj v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Titovem Velenju in Novem mestu je letos prvič kot organizator na vrsti tudi Nova Gorica, mesto ob meji, ki globoko občuti utrip slovenskega kulturnega prostora, mesto z bogato kulturno dejavnostjo. Pred nekaj leti združeni Center za glasbeno vzgojo Nova Gorica je organizacijo republiškega tekmovanja vzel zelo resno in je porok za dobro izvedbo tekmovanja, ki bo letos potekalo v štirih disciplinah: klavir, godala, kitara in pevski zbori. Novogoriškim glasbenim pedagogom in številnim kulturnim in družbenopolitičnim delavcem ter delovnim organizacijam kot pokroviteljem stoje ob strani vsi dosedanji nosilci tovrstnega glasbenega srečanja: Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije, Skupnost glasbenih šol Slovenije in Glasbena mladina Slovenije in kar 12 kulturnih društev in ustanov, ki so prispevali za nagrade najboljšim udeležencem letošnjega tekmovanja. Predsednica organizacijskega odbora, ravnateljica Centra za glasbeno vzgojo Nova Gorica nam je že mesec dni pred tekmovanjem zaupala, da bo število udeležencev preseglo vsa dosedanja srečanja in tako kljub vsakodnevnemu tarnanju o krizi v kulturi in izobraževanju lahko od 16. do 19. marca v Novi Gorici pričakujemo preko 190 mladih glasbenikov, ki bodo svoje znanje preverjali pred strokovno komisijo. V ospredju so tudi letos pianisti (prijavilo se jih je 53), razveseljivo je število kitaristov (76), in violinistov (41), manj pa število prijavljenih ostalih godalcev
(1 viola, 19 violončel, 0 kontrabas), skromna pa je tudi udeležba zborov, saj se bosta pevskega preverjanja letos udeležila le Dekliški zbor Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega - Titovo Velenje in zbor MKUD Heribert Svetel Srednje glasbene in baletne šole iz Maribora. Še toliko bolj smo ob tem podatku lahko potrti Primorci, saj nam neudeležba nikakor ni v slavo ob siceršnjem tako zelo slavnostnem razglasu vsakoletne Primorske poje, ki bo že čez dobrih 14 dni po tekmovanju zazibala preko 4000 primorskih pevcev. Šicer pa bodo primorske barve na 18. tekmovanju branili v glavnem mladi glasbeniki Centra za glasbeno vzgojo Koper (dva pianista in trije violinisti) in gojenci domačega Centra (dva pianista, en violinist in šest kitaristov) ter en kitarist Glasbene šole Vinko Vodopivec Ajdovščina. Šolo glasbene matice Trst bodo zastopali pianisti Tatjana Hercog, Eva Žafran in Tamara Raseni, violončelist Vasja Leghissa in kitarist Maks Černigoj. Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica pa se bo letos predstavil prvič in to z dvema pianistoma, Miranom Devetakom in Mitjo Čevd-kom.
In kako bo tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije potekalo?
Pričetek tekmovanja vsak dan ob 9.00 in sicer pianisti v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, godala v dvorani Centra za glasbeno vzgojo Nova Gorica, kitara pa v dvorani Zavarovalne skupnosti Triglav. Objava rezultatov bo vsak dan ob 14.00 in 19.30 v dvorani CGV, podelitev diplom, pohval in priznanj pa vsak dan ob 19.30 v dvorani CGV. Pevska zbora bosta tekmovala v nedeljo, 19. marca, v Titovem Velenju in Mariboru.
TATJANA GREGORIČ
žen, v katerem se prepletajo vedre domislice in grenki zapisi, kulturne in ideološke prvine ter na novo odkriti odnosi med stvarmi. Skratka, podobno kot njegovi veliki "praški učitelji", Miloš Forman in Ivan Passer med njimi, skuša poustvariti na ekranu vsakdanje odnose med ljudmi, njihov polni razpon in raznolikost, kar pa ga seveda k sreči, potiska daleč od kakršnegakoli žanrskega filma, ki zgleda biti prava obsesija precejšnjega dela jugoslovanskih avtorjev zadnjih let.
"Čudoviti podvig" uspe Kusturici tudi tokrat, ko se v snovi navezuje na tradicijo romskega filma v Jugoslaviji, ki sega od Petrovičevega Pobiralci pirja, do Paskalijevičevega Angela varuha, na isto snov preprodaje romskih otrok. Sijajen scenarist je bil Kusturici v prvih dveh filmih sarajevski pesnik Abdullah Sidran, Dom za obešanje pa je skupno delo z Gordanom Mihičem, morda edinim v Jugoslaviji, ki lahko živi od pisanja scenarijev.
V	filmu gre za zgodbo romskega dečka Perhana, obenem pa je to pretresljiva kronika o usodi na rob potisnjenega naroda, romskega naroda "Ciganov". Perhan, pankrt, sin Ciganke in slovenskega vojaka, preživlja svojo mladost brez staršev skupaj z babico, pohabljeno sestrico in stricem, ki mu pije življenje nesrečna igralska strast. V pomanjkanju se zanemarjeni Perhan zateka v sanjarjenje in k svoji sposobnosti premikanja oddaljenih predmetov. Ko spozna Azro in ji pri kuhanju apna pripoveduje romsko kozmogoni-jo o Zemlji in nebu, se mu odpre svet ljubezenskih hrepenenj, vendar mora se ločiti od nje. Ahmed, na tujem obogateli Rom, vzame iz hvaležnosti do babice Perhanovo sestrico s seboj v Ljubljano, da bi jo v tamkajšnji bolnici ozdravili, Perhan pa jo spremlja. Vendar, ker v slovenski bolnici seveda ni prostora zanj, se Perhan odpelje z Ahmedom v Milan. Postane celo poglavarjev namestnik in se bogat vrne domov. Tu pa ga čakata nad njim razočarana babica in ljubljena Azra, ki pa je skoraj pred porodom. Ne verjame ji, da je sin njegov, kljub temu pa jo poroči in jo odpelje s seboj v Italijo. Kupi pa še nekaj svežih "delovnih moči". Azra umre na porodu sredi puste predmestne planjave blizu Milana, Ahmed pa ga ponovno prevara. Po treh letih iskanja najde v Rimu sestrico, ki so jo neozdravljeno pripeljali prosjačit v italijansko prestolnico, z njo pa tudi svojega lastnega sina. Posede ju na vlak, sam pa se maščuje nad Ahmedovo tolpo.
V	bistvu temelji filmska pripoved na dramatizaciji dvojne izvrženosti: iz-vrženosti naroda, potisnjenega ob rob (jugoslovanske oziroma vsake) družbe, in izvrženosti posameznika, tujca med svojci, ki se mu nobena od življenjskih želja ne izpolni. Odrinjenost romske skupnosti se zrcali na primer tudi v občutku geografske oddaljenosti, ki ga vzbuja govor o mestu Ljubljani, mestu bolnice, kjer se je zdravil Tito (dogajanje naj bi bilo postavljeno v romsko četrt Skopja). Posameznikovo življenje pa se verjetno sintetizira v preprostem dejstvu, da se mu izjalovi osnovno hrepenenje življenja, poročiti se z Azro in živeti z njo v lepi hiši. Po njej mu ostane le otrok, še ta pa očetu
na mrtvaškem odru izmakne cekine, ki jih je Perhanu položila babica na oči po stari ciganski navadi. Otrokova tatvina je morda za gledalca najzgovornejši znak tega, kar film vseskozi nakazuje: razkroj patriarhalne kulture ob stiku z denarjem, s svetom, ki ni njen, v katerem ni prostora zanjo, odkar "se je Zemlja ločila od neba". Vendar pa je v vsakem človeku kal dobre biti, tudi v velikem prevarljivcu kot je Ahmed ali v ubogem stricu, ki mu na koncu tudi pravoslavni bog odkloni svojo podporo. Svet fantazije je torej tisti (in verjetno edini), iz katerega je še mogoče črpati moč za obstoj. Odkriva se sanjska, lirična dimenzija posameznih življenjskih usod, in izreden čar filma je ravno v čudovitem prepletanju fantastičnega in realnega, želja, sanj in krute resničnosti. Ob tem ni nobene sentimentalnosti, nobenega moraliziranja, le odkrito, vendar avtonomno sočustvovanje avtorja z neko živo tvarino, z utripajočo snovjo.
Emir Kusturica
Z izjemo nekaj zapažanj, skoraj ne gre izgubljati dodatnih besed o izredni režiji in o učinkoviti in bogati fotografiji. Zahtevni geografski in časovni razpon dogajanja (v našem primeru romska skupnost na jugu Jugoslavije, Ljubljana, Milan, Rim), ki odpira pljuča katerikoli zgodbi, je ostra preizkušnja za vsakega režiserja. Medtem ko Kusturica dogajanja na jugoslovanskih tleh obvlada s suvereno taktirko, se mu italijanski prostor in dogajanje v njem izmika, ne da bi v slednjih našel kako vrhunsko ustvarjalno pobudo, ali da bi se v tem potrjevala recimo omenjena izvrženost. Izredne zanimivosti je to, da je izvirni jezik filma romščina in ga je zato mogoče ustrezno okusiti samo s podnapisi; v vseh svetovnih sinhronizacijah bo to prav gotovo (nezaznavna) škoda. Ne bodo pa se zgubili prikrojeni romski glasbeni motivi, ki so zvočna kulisa velikemu delu, ob katerem gledalec kakršnihkoli izhodišč v estetiki in v okusu ne more ostati ravnodušen.
ALEŠ DOKTORIČ
Skupinska razstava treh priznanih umetnikov s področja Alpe-Jadran
Oman, Spacal in Zigaina v ljubljanski Mestni
le*»tin Oman: Sledi homo sapiensa, 1988
Lojze Spacal: Zadnja dolina, 1988
V ljubljanski Mestni galeriji so pretekli teden odprli razstavo del treh likovnih umetnikov s področja Alpe-Jadrana: slovenskega Korošca iz Avstrije Valentina Omana, Tržačana Lojzeta Spacala in Furlana Giuseppa Zigaine. »Trije ustvarjalci se nam skozi svoja novejša dela razodevajo kot umirjeni, a zato v svoji inventivnosti niti najmanj zadržani,« je ob razstavi zapisal Brane Kovič. Oman je s svojim ciklom barvnih kompozicij na papirju Sledi homo sapiensa navidezno najbolj radikalen; Spacal je za razstavo pripravil izbor grafik, ki je pravcata mala retrospektiva; Giuseppe Zigaina se nam s selekcijo grafičnih listov odkriva kot virtuoz linije in ritma.
Giuseppe Zigaina: Večer v vinogradu
V San Giorgio di Nogaro gradijo novo halo
Čez dve leti bo pivovarna Moretti proizvedla 900.000 hektolitrov
SAN GIORGIO Dl NOGARO — Iz srede prejšnjega stoletja Vi-demčani pijejo pivo Moretti. Ta pivovarna se je z leti razvijala in uspevala. Obdržala se je in uspeva tudi dandanes, ko so male pivovarne domala izginile s pozornice. Velika podjetja, tako italijanska kot tuja, so namreč prevzela nekdanje tovarne, ki so se opirale predvsem na potrošnike v lastni deželi. Še do pred kakimi desetimi leti smo v gostilnah širom po Italiji lahko srkali pivo z etiketo domačega proizvajalca.' Dandanes vsega tega ni več. Skoro povsod dobimo na mizo vrč ali steklenico piva z etiketo velike italijanske ali evropske pivovarne. Tudi zaradi tega so nekateri obrati prenehali z delom. Da se omejimo na dva primera v naši deželi omenimo le tovarno Dreher v Trstu in Dormisch v Vidmu. Potem ko sta ju prevzeli večji tvrdki sta zaprli vrata.
Pivovarna Moretti pa je vzdržala takim pritiskom. Če nas spomin ne vara, s podatki so nam namreč postregli pred nekaj leti, takrat ko je proizvodnja stekla v novi tovarniški hali v San Giorgio di Nogaro, ima ta le nekaj odstotkov italijanskega tržišča. Očitno to zadoš-
ča za podjetnika, ki je uspešno vzdržal konkurenco, ki se ni pustil zavesti, da bi podjetje prodal kakemu koncernu.
Pred leti so odprli novo tovarniško halo v San Giorgio di Nogaro, v tamkajšnji industrijski coni. Tam so in seveda še vedno ustek-leničujejo pivo. »Kuhinja« piva pa se še vedno nahaja v Vidmu, v mogočni stavbi na vpadnici iz be-neško-pordenonske strani. Načrti podjetnika pa so že takrat, ko se je odločil za novo lokacijo v San Giorgio di Nogaro, bili usmerjeni v to, da se bo tudi »kuhinja« preselila iz Vidma v ta kraj.
S tem so tudi dejansko pričeli pred dnevi, ko so imeli svečanost »temeljnega kamna«. Da je bila svečanost pomembna, so dokazali s svojo prisotnostjo tudi vidni furlanski gospodarstveniki ter politiki. Govorila sta predsednik deželne vlade Biasutti in odbornik za industrijo Saro. Podjetnik, komen-dnik Luigi Menazzi Moretti, je povedal, da bodo takrat, ko bodo dela končana, to je čez dve leti, lahko povečali letno preoizvodnjo od sedanjih 500.000 na 800.000-
900.000	hektolitrov. Število zaposlenih bo ostalo na isti ravni kot
sedaj, približno 200 ljudi. V tovarni je delo skoro v celoti avtomatizirano. V San Giorgio di Nogaro bodo zgradbe podjetja zavzemale
90.000	kv. metrov, v Vidmu pa jih je samo 20.000. Doslej so v novo tovarno investirali 50 milijard lir, do zaključka del jih bodo porabili še nadaljnjih 20.
Kaj bo s tovarniškimi zgradbami v Vidmu? Videmčani so na to podjetje navezani, sa je je sestavni del mestne zgodovine. Tu je znana pivnica. Nekateri menijo, da bodo v delu stavbe uredili muzej piva in tovarne Moretti. Drugo bodo najbrž uporabili za parkirišča, saj je ta kraj že v mestnem središču.
Ta furlanska tovarna dandanes pošilja na trg dobro pivo. Prodajajo ga tudi v Avstrijo, kar je vsekakor uspeh, saj so tam dobri poznavalci piva. Številna gostišča v naši deželi so opremili s stroji za točenje piva, saj je vsem dobro znano, da ljudje raje pijejo točeno pivo kot tisto v steklenicah. Starček z brki in vrčem piva, ki je veliko let na vsakem koraku dela reklamo za to videmsko pivo, bo še vnaprej na reklamnih plakatih.
MARKO VVALTRITSCH
V aprilu v Ženevi sejem iznajdb in inovacij
ŽENEVA — Od 7. do 16. aprila bo v Ženevi 17. mednarodni salon iznajdb in tehničnih novosti. Na njem bo sodelovalo 550 raz-stavljalcev iz 25 držav. Kar v 38 odstotkih primerov gre za posameznike, ki so ta način izbrali, da svetu pokažejo svoje iznajdbe.
Na tovrstnih prejšnjih salonih so razstavljale! imeli precej uspeha. Kar štirideset odstotkov iznajdb in tehničnih inovacij so namreč prodali poslovnim ljudjem, ki so stvar obrtno ali industrijsko izkoristili. Iznajditelji so iztržili nad 30 milijonov švicarskih frankov.
Tak sejem seveda vzbuja precej zanimanja. Lani so tam imeli nad 100.000 obiskovalcev. Od teh jih je več kot tri četrtine bilo iz tujine. V Ženevo je prišlo tudi 600 novinarjev. V časopisju je bilo objavljenih nad 4.000 člankov o novostih razstavljenih na tem.sejmu.
Poznavalci takih sejmov trdijo, da je to najuspešnejši sejem te vrste na svetu. Razne švicarske in mednarodne ustanove bodo iznajditeljem in inovatorjem podelile razna priznanja.
V zadnjih letih zelo donosen posel za italijanske založnike
MILAN — Žepne knjige, "pocket bo-oks", so zelo praktično berilo za vsakogar, ki ima malo denarja v žepu ali za tistega, ki mora na potovanje in rad prebira knjige. Na potovanje bralec ne bo odnesel dragocene knjige, najbrž ne take, ki je trdo vezana. Tudi zaradi tega ne, ker marsikdaj taka knjiga je pretežka in prevelika, da jo damo v potovalno prtljago. "Pocket books" so prišle k nam v Evropo med drugo svetovno vojno. S seboj so jih prinesli ameriški vojaki, prav tako kot žvečilni gumi in cocacolo. Ameriško poveljstvo je skrbelo tudi za duhovno hrano milijonov ameriških vojakov, ki so se borili v Evropi in v Aziji. Vojakom so dajali knjige tiskane na tankem papirju in v malem formatu, takšnem, da si knjigo lahko stlačil v žep vetrovke ali plašča. Marsikatera teh knjig z značilno živopisa-no platnico in rumeno obarvanim hrbtom je potem ostala v hišah Italijanov, Francozov in Nemcev.
Evropejcem knjiga veliko pomeni. Še zlasti tistim v Srednji Evropi. Nemci in Avstrijci imajo radi lepo vezane knjige. Na enak način gledamo Slovenci na knjigo, saj v vsaki naši hiši je knjižna polica, pa čeprav marsikje polna samo knjig s koledarskimi zbirkami.
V Italiji so še do nedavnega knjige bile redkost. Za državo, v kateri je živelo 50
milijonov ljudi, je bil za pisatelja in založnika uspeh če je lahko' prodal deset ali dvajset tisoč izvodov ene knjige. Če je kaka knjiga bila prodana v več izvodih je že bila uspešnica.
Dandanes je položaj drugačen. Uspešnice se prodajajo tudi v stotisočih in celo milijonih izvodov. Roman "11 nome della rosa" Umberta Eca je v nekaj letih dosegel rekord: 1.300.000 izvodov. To je moč reklame, ki je to knjigo ponujala na vseh koncih in krajih.
Kje je razlog za tak uspeh v prodaji knjig, kakršnega si italijanski pisatelji in založniki še pred petnajstimi leti sploh niso predstavljali? Brez dvoma je treba ta uspeh pripisati masovni šolski izobrazbi. Iz italijanskih višjih srednjih šol je v zadnjih letih prišlo vsako leto stotisoče maturantov. Vsako leto se jih veliko vpiše na univerzo. Poleg tega je treba tudi upoštevati boljši gospodarski položaj. Ljudje ne trošijo denarja samo za nakup avtomobilov, lepih oblek in televizorjev. Kupujejo tudi knjige.
Kupujejo jih še zlasti če so to uspešnice in če jih je mogoče kupiti za nizko ceno. Pa smo že pri žepnih izdajah. Prva založnika, ki sta že pred tridesetimi leti pričela izdajati žepne knjige, sta bila Mondadori in Rizzoli. Prvi je v svoji zbirki "Oscar" tiskal
sodobno svetovno literaturo, drugi v svoji zbirki "Biblioteca universale Rizzoli" (BUR) pa še zlasti klasike. Tudi zaradi tega so knjige te zbirke bile zelo poceni, saj pred kakim stoletjem umrlim piscem ni bilo treba plačati avtorskega honorarja.
Žepne knjige so že od vsega začetka prodajali tudi v časopisnih kioskih in na železniških postajah, ne samo v knjigarnah. Sčasoma so prodajna mesta dobili tudi v veleblagovnicah. Sicer so knjige takrat kupovali predvsem študentje in šolani ljudje. Dijakom in študentom so zelo prav prišle knjige iz zbirke BUR.
Sčasom so tudi drugi založniki uvideli korist, ki bi jo lahko imeli od tiska takih žepnih knjig. Trg je postajal zanimivejši. Nekateri založniki so že kako leto po izidu izvirne knjige ali prevoda nekega dela v italijanščino knjigo tiskali tudi v žepni izdaji.
Lani so italijanski založniki prodali kar 6.358.850 izvodov žepnih knjig. To je vsekakor veliko, če pomislimo na razmere pred petnajstimi leti.
To je danes zelo dobičkonosen posel. Zaradi tega so vsi zainteresirani založniki dali veliko denarja v marketing. Kdo kupuje žepne knjige? Založniki so ugotovili, da so to predvsem mladi ljudje, taki, ki imajo v žepu šolsko doplomo ali še študirajo.
Kupci žepnih knjig so med 15. in 35. letom. To so taki ljudje, ki vsakokrat ko vstopijo v knjigarno, pridejo iz nje le takrat, ko so kupili vsaj eno knjigo. Bralci žepnih knjig so "požiralci" knjig.
Največ žepnih knjig tiskajo pri Monda-doriju, kar 42,3 odstotkov vseh tovrstnih knjig. Na drugem mestu je Rizzoli s 17,3 odstotki, na tretjem založnik Bompiani s 12,7 odstotki. Garzanti lahko računa na 10,7 odstotkov, na petem mestu pa je Feltrinelli s 5,7 odstotki. Tudi Einaudi se peča s tem poslom, pa čeprav ima le delček torte, in sicer 3,7 odstotkov. Z manjšimi odstotki sledijo še nekateri drugi založniki.
Prej smo omenili knjigo Umberta Eca. "11 nome della rosa" so v žepnem formatu prodali kar v 850.000 izvodih.
Vsak založnik se je seveda specializiral. V zbirki Bur še vedno izhajajo predvsem klasiki. Lani so ponatisnili kar 350 naslovov, na novo so jih tiskali 110.
Poprečno je za žepno knjigo treba danes plačati 10.000 lir. Nekatere knjige so seveda cenejše. Povedali smo, da so lani v Italiji tiskali 6.358.800 žepnih knjig. To je bilo kar 29,6 odstotkov vseh knjig prodanih lani v Italiji. Pri Mondadoriju so lani iztržili 50 milijard lir, polovico vsega kar so unovčili za knjige te pomembne založbe.
V občinski galeriji v Foljanu na Goriškem je do nedelje 19. marca odprta razstava fotografij Paola Bonassija. Med temi so tudi slike iz idrijskega muzeja, take, ki spominjajo na pomembno gospodarsko dejavnost v idrijskem rudniku živega srebra.
V treh dneh nad 30.000 obiskovalcev
Že v prvih dneh velik uspeh sejma vrtnarstva v Pordenonu
PORDENON — Vedno več je ljudi, ki jih zanima vrtičkarstvo. Dokaz za to je obisk na sejmu z naslovom Orto e Giardino, ki je v teh dneh na sejmišču v Pordenonu. Odprli so ga konec prejšnjega tedna. V pičlih treh dneh, vključno nedeljo, so na sejmu imeli kar
30.000	obiskovalcev. To je vsekakor precej. Upravniki sejmišča so že vnaprej prepričani, da bodo letos potolkli vse dosedanje rekorde, saj so na podobnem sejmu lani imeli vsega skupaj 45.000 obiskovalcev. Letošnji sejem pa bo trajal tja do nedelje 19. marca.
Spretni trgovci na tem sejmu ponujajo vse kar zanima vse tiste, ki si žele urediti vrtiček ali pa samo negovati nekaj cvetlic na domači terasi. Seveda tu najdemo tudi pripomočke za tiste, ki imajo večje vrtove.
Skoro vsak dan so na sejmišču tudi strokovni posveti. Ti so seveda namenjeni predvsem tistim, ki se s vrtnarstvom in cvetličasrtvom poklicno ukvarjajo. V nedeljo pa bo
posvet namenjen širši publiki, namreč posvet, ki bo zanimal čebelarje.
Donosen ribolov
Ko se peljemo po obalni cesti iz Sesljana proti Trstu bomo vzdolž obale opazili številna gojišča školjk. V lagunah Gradeža in Marana so v zadnjih letih uredili vrsto gojišč cenjenih belih rib.
Nekaj podobnega bodo sedaj uredili tudi v zalivu Panzano pri Tržiču. Ustanovljeni sta bili družbi "Ma-ricoltura Italia" in "Marina e Mari-coltura Alto Adriatico". Kot delničar je pristopila Deželna finančna družba Friulia.
Družbi bosta v omenjenem zalivu uredili gojišča bele ribe, predvem brancinov in orad. V naprave bodo investirali nad 800 milijonov lir. Prepričani so, da bodo kmalu imeli velik zaslužek. Bela riba gre dobro v prodajo, saj jo gostje zahtevajo v vsaki boljši gostilni.
Lesni sejem v Celovcu
V Celovcu bo letos od 13. do septembra, že 38. lesni sejem. Na n) ^ bodo razstavljala predvsem podjetja dežel loka Alpe-Jadran, napoved pa so tudi razstavljale! iz Sovjet zveze, skandinavskih držav, P°8S jj Francije in Švice. Na sejmu bo .j več strokovnih posvetov. Razstav J,^ bodo stroje za obdelavo lesa, lesne delke, pohištvo, montažne hiše.
Prva letošnja tura Primorskega dnevnika
Nadvse uspel izlet v Argentino in Brazilijo
Marsikdo se je srečal s sorodniki
Že tradicionalni in popularni izleti Primorskega dnevnika, ki jih organizira turistična agencija "Au-rora", se že nekaj let delijo v sicer lepe, vendar krajše in zato cenejše izlete, ki so dostopni tudi plitvejšim žepom, in pa na nekoliko daljše in dražje izlete, ki so seveda temu primerno finančno zahtevnejši, zato pa tudi vsestransko zanimivejši in bogatejši. In tako je bil letošnji izlet v Južno Ameriko, konkretno v Argentino, Patagonijo in Brazilijo izredno lep. Veliko potovanje, ki je trajalo 15 dni, katerega se je udeležilo 20 čitateljev našega dnevnika iz Trsta in Gorice, je nudil veliko zadoščenj, veliko zadovoljstva.
V četrtek, 16. februarja, smo s posebnim avtobusom odpotovali v Benetke na letališče "Marco Polo" in od tu z letalom v Rim, od koder smo zvečer poleteli z "jumbom" argentinske redne proge Rim-Bu-enos Aires in obratno ter prispeli v glavno mesto Argentine v petek zjutraj. Na letališču nas je že nestrpno pričakovala lepa skupina sorodnikov in prijateljev ter več ali manj poznanih rojakov iz Primorske, ki so pred davnimi leti zapustili rojstni kraj. Srečanje je bilo zelo ganljivo tudi za tiste izletnike, ki niso imeli nikogar v tem daljnem kraju. Posebno pa za tiste, ki so se po dolgih letih srečali s svojci, kot na primer gospa Olga, ki se je po 60 letih spet srečala s svojo sestro. Veselje je bilo tako, da oči niso zadržale solz. So-
rodniki in znanci iz Argentine so hoteli na vsak način, da bi šli z njimi in da bi bili njihovi gostje. Mi pa smo imeli že v načrtu ogled velemesta s turističnim avtobusom in vodičem. Danes se ne bom ustavil v pripovedovanju zgodovine in zanimivosti glavnega mesta Argentine, ki je pač zelo lepo, moderno, podobno sicer več ali manj našim evropskim mestom. Z velikim veseljem smo sprejeli vabilo bivšega predsednika kluba "Triglav" Borisa Košute iz Križa ter se zmenili za drugi večer našega bivanja v Buenos-Airesu. Na pragu velike stavbe so nas pričakali nekateri odborniki in člani kluba. Predsednica društva Majda Sosič je bila odsotna, kajti prav v tem času imajo v Argentini poletne počitnice in zato so nas seznanili o nastanku in delovanju prisotni člani. V tem mestu so bila kar tri slovenska in jugoslovanska napredna društva, in sicer, "Ljudski oder", "Zarja" in "Naš dom". Združitev v društvo "Triglav", kot so nam razlagali člani, je bila potrebna, škoda, da ni prišla prej. Ogledali smo si prostore velikega doma, ki obsega približno 3.400 kv. metrov površine. V pritličju so poleg bazena, ki je dolg 25x10 m, še velika dvorana za gledališke predstave in za razne športne tekme, manjša dvorana za kino, bow-ling, restavracijo in bar. V prvem nadstropju pa so dobro opremljena knjižnica ter učilnica, kjer imajo tečaje slovenskega in hrvaške-
ga jezika za mlado generacijo, ki se z velikim veseljem uči materinega jezika. Slovenskih tečajnikov je 70, hrvaških pa 20. V društvu imajo mešani pevski in tam-buraški zbor, zabavni orkester ter dramsko šolo za Slovence in Hrvate. Vsako poletje organizirajo poletne centre - "kolonije", katerih se udeleži okrog 300 otrok.
Tudi na športnem področju ne zaostajajo. V društvu "Triglav" se člani udejstvujejo v raznih športnih panogah ter imajo več ekip v bowlingu, podvodnem ribolovu, košarki, nogometu ter plavanju in drugih športih. Okrog 150 otrok redno obiskuje tečaj kotalkanja in imeli so že več uspešnih nastopov. Nato imajo še ritmično-artistično telovadbo za mlade, razgibalne vaje in jogo tudi za starejše ljudi. V načrtu imajo še penzion za 12 oseb.
Preživeli smo krasen večer v družbi rojakov, ki so morali zapustiti rojstne kraje za časa fašizma zaradi političnih, ekonomsko-socialnih razmer; med temi sta bila tudi g. Marija Benčič, upravnica doma, in arh. Aleksander Štoka, ki nas je pozdravil v španskem jeziku ter nam podaril zastavico društva "Triglav" kot spomin na to lepo srečanje. V imenu vseh izletnikov se je zahvalila vodja izleta Irma Kraus ter zaželela, da bi se podobni izleti še organizirali, posebno v kraje, kjer živijo naši ljudje.
MARIO MAGAJNA
Brošura, katere objavljamo naslovno stran, je izšla že leta 1981. Čeprav je napisana v kastilščini (to je pravilni izraz za španščino), lahko uvodne besede beremo tudi v slovenščini in hrvaščini. Z njo so Slovenci in Hrvati, ki živijo v Argentini — pretežno so to Primorci in Istrani ter Dalmatinci, ki so se tja izselili v času med dvema vojnama — hoteli seznaniti argentinsko javnost s svojo realnostjo, kot tudi s tisto deželo, iz katere so prišli. Zaradi tega v prvem poglavju knjige beremo o zgodovini jugoslovanskih narodov, o njihovi priselitvi v deželo med Alpami, Donavo in Jadranom. V naslednjih poglavjih je precej podatkov o priselitvi Slovencev, Hrvatov in Črnogorcev v Argentino. Omenjene so tudi osebnosti, ki so se uveljavile v novi domovini. Zatem v več poglavjih beremo o zgodovini in delovanju slovenskih ter hrvaških društev, o njih uspehih ter neuspehih ter o sklepu, ki je privedel do njihove združitve. V knjigi je tudi precej slik iz življenja teh društev. Reklamni oglasi dokazujejo, da so se nekateri izseljenci v novi domovini uveljavili tudi na gospodarskem področju.
| % %
Dolgoletni fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna je obredel domala vse dežele sveta. V Evropi, Afriki, Aziji, Ameriki in Avstraliji narejene slike ter diapozitive je objavil v našem listu, prikazoval jih je po naših društvih, nudil jih je prijateljem in takim, ki so šli na dolga potovanja. Seveda je Mario Magajna potoval tudi z izleti Primorskega dnevnika. Tudi tokrat se je podal na dolgo pot. Radovednost ga pač priteguje. Drugače niti ne bi moglo biti. Danes objavljamo njegove slike,narejene v Buenos Airesu, kjer so izletniki obiskali tudi tamkajšnje društvo naših izseljencev. Povsod je bil naš Mario blizu s svojim fotoaparatom. Kdaj pa kdaj ga je naravnal tako, da je ta deloval avtomatično, tako da se je tudi naš Mario pojavil na sliki.
L
V povratnih tekmah četrtfinala evropskih nogometnih pokalov
Snuidero prepustil Realu košarkarski pokal pokalnih prvakov
Italijani so lahko optimisti
V	Milanu marsikdo sanja, da bi In-ter osvojil državni naslov, Milan pa pokal prvakov. Glede na izredno formo, v kateri sta obe ekipi, je povsem možno, da se bosta v prihodnji sezoni res srečala v pokalu prvakov. Kako bo z Interjem, bo treba še počakati, za nadaljnjo usodo Berlusconijevega moštva na evropski sceni pa bomo zvedeli že drevi.
V	prvi četrtfinalni tekmi v gosteh pri nevarnem zahodnonemškem Wer-derju je Milan iztržil razmeroma ugoden izid (0:0) in ima sedaj realne možnosti, da se prebije v polfinale. Italijani so se d°kaj hudovali nad negotovim sodnikom, češ da jim je razveljavil povsem regularen gol (kar je bilo tudi res), vendar so pri tem pozabljali, da so bili na enak način oškodovani tudi nasprotniki. Tako ali drugače, danes bo treba začeti vse znova, v ospredju pa bo verjetno znova več kot zanesljiva nizozemska trojica Gullit, Van Basten in Rijkaard. Pravi preokret v Milanovi ekipi je prišel do izraza po potrditvi trenerja Sacchija. Kaže, da je prej vladal precejšen nemir, kar se je seveda odražalo tudi na rezultatih.
Na vsak način Gullit in tovariši ne bodo imeli lahkega dela. VVerder je že v prvi tekmi dokazal svojo nevarnost, saj je v začetku spravil Milančane v velike težave. Verjetno danes ne bo začel tako silovito kot doma, kar bi Milanu le znalo olajšati delo. Tekma po TV2 bo ob 20.30.
V	pokalu pokalnih prvakov ima Sampdoria proti Dinamu iz Bukarešte še dosti boljše izhodišče (1:1). Ta izid je sicer dosegla po izteku regularnega dela (Vialli v 92. minuti), vendar ne gre pozabiti, da je v uvodnem delu tekme imela zvrhano mero smole (izključitev Carboneja, 11-metrovka, poškodba Manninija). Verjetno se kaj takega danes (TV3 ob 16.45) ne bo ponovilo, tako da Boškovovo moštvo s precejšnjim optimizmom čaka na povratni spopad z Romuni.
V pokalu UEFA pa bo Italija zagotovo imela svojega zastopnika v polfinalu, a žal na račun »bratomornega« spopada med Napolijem in Juventu-som. Turinčani imajo lepo prednost iz prvega spopada (2:0), vendar treba tudi povedati, da si Neapeljčani takega poraza niso zaslužili. Juventus ima sedaj za samo hud nedeljski spodrsljaj (4:0) proti Milanu, kar bi znalo tudi imeti svoje posledice, vendar v pozitivnem smislu. Igralci bodo hoteli dokazati, da je bila to le epizoda, da nikakor niso v krizi. A tudi pri Napoliju nimaijo nič manj trdnega namena, da
Dinamo Dresden (NDR) - Victoria (Rom.) Real Sociedad (Šp.) - Stuttgart (ZRN) Bayern (ZRN) - Hearts (Ško.)
Napoii (It.) - Juventus (II.)
se prebijejo v polfinale. Tako odločenost je izrazil predvsem Maradona. Ne gre pa pozabiti, da bo Napoii brez Rusija in De Napolija, ki sta izključena. Neposreden televizijski prenos (TV1 ob 20.30) je odvisen od Ferlaina, drugače si bomo tekmo lahko ogledali ob 22.30.
»Modri« boljši od časnikarjev
SARAJEVO — V revialni nogometni tekmi je jugoslovanska reprezentanca z 2:1 (1:0) premagala izbrano vrsto časnikarjev. Gola sta dosegla Mi-hajlovič v 5. in 77. minuti ter Curie v 48. minuti.
POKAL PRVAKOV			
Četrtina finala	1. tekma	2. tekma	Kvaliflc.
Steaua (Rom.) - Goteborg (Šve.)	0:1	danes	.
Milan (It.) - VVerder Bremen	0:0	danes	-
Real Madrid (Šp.) - Eindhoven (Niz.)	1:1	danes	-
Galatasaray (Tur.) - Monaco (Fr.)	1:0	danes	
			
Četrtina finala	1. tekma	2. tekma	Kvalific.
Malines (Bel.) - Eintracht (ZRN)	0:0	danes	
Roda (Niz.) - Sredets (Bol.)	1:2	danes	-
Sampdoria (It.) - Dinamo Bukarešta (Rom.)	1:1	danes	- -
Barcelona (Sp.) - Aarhaus (Dan.)	0:1	danes	
		UEFA			
					
Četrtina finala			1. tekma	2. tekma	Kvalific.
1:1
0:1
0:1
0:2
1:1
0:1
0:1
0:2
danes
jutri
2:0
danes
Bayern
D. Petrovič fenomenalen
Real Madrid - Snaidero 117:113 (102:102, 60:57)
REAL MADRID: Llorente (0:1), Petrovič 62 (14:15), Romay 4 (2:2), Biriukov 20 (2:3), F. Martin 11 (1:5), Peres, Villa-lobos, Cargol 4, Rogers 14, A. Martin 2.
SNAIDERO: Gentile 32 (5:5), Esposi-to 4 (2:2), DelVAgnello 20 (5:6), Rizzo, Oscar 44 (16:17), Polesello, Tufano, Bo-selli 2, Glučkov 11 (1:3).
SODNIKA: Rigaš (Gr.), Kurilič (Jug.); GLEDALCEV: 12 tisoč; PON: Rogers (40), Biriukov (41), Esposito (42), Oscar (45), Glučkov (45); PM: Real 19:26, Snaidero 29:33; 3 TOČKE: Petrovič 8:15, Biriukov 4:5, Cargol 0:1, Gentile 5:9, Esposito 0:2, DelVAgnello 1:2, Oscar 6:11, Boselli 0:1.
ATENE — Madridski Real je še bolj obogatil svojo itak polno vitrino, v kateri je že imel 13 mednarodnih pokalov in 25 državnih naslovov, Snaidero pa se lahko tolaži le s tem, da je bil že dvakrat v finalu v evropskih pokalih, kar pa je v tem trenutku dokaj slaba tolažba. Tekmo je v bistvu odločil Dražen Petrovič, ki je igral res fenomenalno: zadostuje podatek, da je za 2 točki metal 12:14 (86%), za tri 8:15 (53%). Njegov tekmec Oscar pa pri metu ni imel najboljšega dne: za 2 točki samo 5:19 (26%), za tri 6:11 (55%).
Tekma sama je bila zelo razburljiva. Real je stalno vodil, v 1. polčasu je njegova največja prednost znašala 9 točk (26:17). Snaidero ga je po zaslugi Glučkova in Gentileja dohitel, vendar je Petrovič s tremi zaporednimi trojkami omogočil, da je prvi polčas končal v vodstvu.
Tekma bi se lahko odločila v regularnem delu. Tri minute pred krajem je Snaidero zaostajal le za točki (96:94). Ko je do konca manjkalo 40 sekund (pri izidu 100:99), je Petrovič imel na razpolago prosta meta in oba realiziral. Oscar pa je na drugi strani s trojko izenačil. V napadu je zatem Petrovič izgubil žogo in Italijani so
imeli 7 sekund časa, da osvojijo pokal, vendar tega niso izkoristili. V podaljšku je Petrovič igral briljantno, dal 11 od 15 košev za Real, Oscar pa le tri in upov moštva iz Caserte je bilo konec.
Pokal pokalnih prvakov
Zmaga Jugoplastike
MOSKVA — V 13. kolu kvalifikacijskega dela košarkarskega pokala prvakov je sinoči Jugoplastika v Moskvi z 91:77 (43:44) premagala CSKA. Spli-čani so si že pred tem kolom zagotovili nastop na finalnem delu, kamor bodo potovali še Barcelona, Aris in Makabi.
Ostali spored 13. kola: danes Limoges - Aris, jutri Nashua - Makabi, Barcelona - Scavolini.
Mottetu 6. etapa
OSIMO — Na 6. etapi kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja (Grottammare - Osimo, 174 km) je zmagal Francoz Mottet, ki je v sprintu prehitel Švicarja Romingerja. Glavnina je prišla na cilj po 7 sekundah. Na skupni lestvici še vedno vodi Rominger pred Zahodnim Nemcem Golzom. Dirka se bo zaključila danes, ko bo v San Benedettu del Tronto 18 km dolga etapa na kronometer posamezno.
Thio ni preživel
LYON — V Lyonu je včeraj umrl 22-letni afriški boksar David Thio, ki je 4. t. m. zaradi silovitega udarca med srečanjem z Američanom Terencejem Allijem padel v nezavest. Srečanje je veljalo kot polfinale svetovnega prvenstva v superlahki kategoriji. Thio, ki je bil doma iz Slonokoščene obale, je pred srečanjem z Allijem imel za sabo 18 dvobojev in prav toliko zmag.
		naši nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih
* . ^ ■ .-r #4 -z ■ & MF	-""v iM	*	V dveh derbp padlo štirinajst golov! Samo Primorje jih je doseglo kar osem in seveda zmagalo tako med »under 18« kot med »najmlajšimi« - Mladi Stadrežci in Doberdobci vse bolj uspešni	
UNDER 18
BREG - PRIMORJE	3:4 (1:0)
STRELCI: De Franceschi (B), P. Tamaro (B), Gherbassi (P), De Franceschi (B), Štoka (2) in Tomasettig (oba P).
BREG: Castellano, Pitacco, Kerstich, Sancin, Kozina, Diminich, P. Tamaro, Gi-uressi, Buzzi, De Franceschi, M. Tamaro, Paiano, Ota, Bandi.
PRIMORJE: Blason, _ Žagar, Škabar, Luxa, Princival, Štoka, Štefančič (Battig-helli), Šuc, Gherbassi (Prasselli), Trampuž, Tomasettig, Štolfa.
Sobotni slovenski derbi v prvenstvu under 18 se je končal z zasluženo zmago gostov, ki so kar dvakrat nadoknadili dva zadetka razlike. Tekma je bila izenačena, borbena in precej hitra, predvsem v drugem polčasu pa se je izkazalo Primorje.
Brežani so kmalu po začetnem žvižgu povedli in so nato brez večjih težav odbijali nasprotnikove napade ter skušali doseči še drugi zadetek. Ta je padel v začetku drugega polčasa potem, ko se je' strel P. Tamara odbil od vratnice in vratarja. Nekaj minut zatem je Primorje zmanjšalo zaostanek po napaki Bregove obrambe, tako da je Gherbassi sam pred vratarjem pravočasno reagiral in zadel. Svoj zadnji zadetek so Brežani dosegli v 17. min. po zaslugi De Franceschija, ki je uspešno kronal osebno akcijo. Gostitelji so bili tedaj prepričani, da je tekme konec, a to jih je drago stalo, saj so popolnoma popustili v obrambi, tako da so Prosečani brez večjih težav prodirali v Bregov kazenski prostor in nemoteno dosegli kar tri zadetke. Proti koncu tekme so Brežani ostali v desetih zaradi izključitve. (E. B.)
CGS - VESNA	1:1 (1:1)
STRELEC ZA VESNO: Peter Sedmak v 17'
VESNA: Francioli, Košuta, Esposito, Babič, Sterni, Zarotti, Peter Sedmak, Švab, Tence, Diego Sedmak, Zorzut.
Kriška postava 18-letnikov je v soboto na Opčinah odigrala važno tekmo s tržaškim CGS. Ekipi sta skušali na vse načine odnesti celotni izkupiček, čeprav sta se na koncu morali zadovoljiti le s točko. V prvem polčasu je imel CGS vajeti igre v rokah, čeprav so Križani v 17. min. s Petrom Sedmakom povedli. Domačinom rezultat ni bil po godu, zato so skušali izenačiti. Uspelo jim je šele proti koncu prvega polčasa. V nadaljevanju pa so Križani zaigrali kot znajo. Zaustavili so nasprotnikove napade in nastavili marsikatero akcijo, ni jim pa je uspelo zaključiti. Igra se je bodisi v prvem bodisi v drugem polčasu odvijala pretežno na sredini in redke so bile akcije v kazenskih prostorih. Priložnost za podvig je imel Peter Sedmak, kot tudi brat Diego, ki je za las streljal čez prečko. Pohvale vreden je predvsem vratar Francioli, ki je večkrat odločilno posegel in s tem ob-
varoval pravični izid. Trener Kralj je bil kolikor toliko zadovoljen, čeprav sklepa, da bi s številnejšo udeležbo na treningih ekipa lažje premostila težave, ki jih ima pri konkretiziranju akcij.(Sedmak)
OSTALI IZIDI 22. KOLA: Fortitudo -Montebello 2:1, Chiarbola - San Sergio 2:0, Olimpia - Edile Adriatica 1:3, Opici-na - Supercaffe 1:0, Costalunga - Sant'-Andrea 0:0, Vivai Busa - Muggesana 2:2.
LESTVICA: Fortitudo 32, Vivai Busa 31, Edile Adriatica 29, S. Sergio 28, CGS 27, Costalunga in Muggesana 25, Chiarbola 21, Breg 20, Montebello, Olimpia in Opicina 19, Vesna 17, Primorje 14, Sant'-Andrea 12, Supercaffe 10.
NARAŠČAJNIKI
PORTUALE - BREG	2:0 (0:0)
BREG: Castellano (Gillifano), Mene-gon, Degrassi, Majovski, Ota, Impellizza-ri, Azzano, Rocchetti, Bandi, Grilanc, Buzzi, Sancin.
Močnemu nasprotniku so se Brežani srčno upirali, toda groba napaka vratarja je bila žal usodna in je Brežane iztirila, tako da so gostitelji kmalu dosegli še drugi zadetek. Vsekakor so tokrat Brežani igrali požrtvovalno in bili so tudi večkrat nevarni. Povedati je treba, da so nastopili brez štirih standardnih igralcev.
(Buzzi)
OSTALI IZIDI 21. KOLA: Čampi Elisi
-	Fortitudo 2:0, Opicina - Don Bosco 0:0, Giarizzole - Zaule Rabuiese 0:3, Azzurra
-	Olimpia 4:2, Campanelle - San Sergio 1:3, Montebello - CGS 0:1, Costalunga -Domio 3:0, Muggesana - Supercaffe 0:0.
LESTVICA: Zaule Rabuiese 36, Supercaffe 34, Costalunga 32, San Sergio 30, Portuale 29, CGS 27, Fortitudo in Čampi Elisi 25, Muggesana in Giarizzole 22, Olimpia 21, Montebello 20, Opicina in Azzurra 12, Campanelle in Don Bosco 11, Domio 10, Breg 7.
NAJMLAJŠI
ZARJA ADRIAIMPEK - PRIMORJE 3:4
(3:0)
STRELCI ZA ZARJO: Blason, Cinti, Umek; ZA PRIMORJE: Sardoč, Gruden, Savi in Pacor.
ZARJA: Plisan, Silli, Kralj, Castellano, Krašovec, Umek, Cinti, Reja, Blason, Vremec, Čok; rezervi Kariž in Munafo.
PRIMORJE: Franza, V. Emili, Kante (Rebula), Savi, Pahor, Gherbassi, M. Emili (Pacor), Trampuš, Gruden, Štolfa, Sardoč.
To je bila čudna tekma. V prvem polčasu je bila Zarja nesporen gospodar na terenu. Takoj se je začela tudi Zarjina »goleada« z Blasonom, Cintijem in Umkom. Malokdo bi stavil, da bodo Prosečani v drugem polčasu nadoknadili razliko treh golov. A zgodilo se je. Zarjani niso bili kos razigranim gostom, ki niso le nadoknadili razlike, ampak so tik pred koncem dosegli zmagoviti gol. (M. Ž.)
SAN SERGIO - BREG	7:1 (4:1)
STRELEC ZA BREG: avtogol.
BREG: Rapotec, Poretti, Štrain, Švab, Lavrica, Kalc, Biekar [d.p. Pavletič), Ma-uri, Bajec, Ferluga, Čuk (d.p. Mondo), Gropazzi.
Tekma se je za Brežane končala s popolnim polomom. Proti sicer solidni ekipi San Sergia so namreč že od samega začetka ubrali napačno taktiko. Gostitelji so tako z lahkoto prodirali v Bregovo obrambo in kmalu so že vodili s 4:0. Proti koncu prvega polčasa so Brežani zmanjšali zaostanek. Potrtost pa je bila vseeno velika. V drugem polčasu so Brežani napadali, čeprav so bili v desetih, a so jih spretnejši nasprotniki »kaznovali« z uspešnimi protinapadi. (Š. Luka)
OSTALI IZIDI 21. KOLA: Domio -Campanelle 0:7, San Giovanni - Don Bosco 5:1, Fortitudo - SanVAndrea 0:5, Zaule Rabuiese - Opicina 4:0, Olimpia -Montebello 4:0, Giarizzole - Triestina 0:1, Portuale - CGS 2:1.
LESTVICA: San Giovanni 42, San Sergio 41, CGS 36, Portuale 34, Breg 29, Triestina 27, Zaule in Primorje 22, SanVAn-drea in Olimpia 21, Zarja Adriaimpex in Giarizzole 19, Campanelle in Fortitudo 18, Montebello 10, Domio 5, Don Bosco 4, Opicina 0.
Na Goriškem
ITALA - JUVENTINA ASS. CAR. 1:3
(0:1)
ŠTRELCA za Juventino: Marko Devetak (2) in Dario.
JUVENTINA: Peric, Devetak, Marvin (Florenin), Marko Petean, Peršolja, Marušič, Dario, Kobal, M. Devetak. D. Ger-golet (Ferfolja), Marino Petean (Meniš).
Mlada postava Juventine je zasluženo slavila zmago na gostovanju v Gradišču, kjer je ponovno potrdila, da sodi v sam vrh razpredelnice. Gostje so svojo premoč pokazali že v prvem polčasu, ko so povedli z Devetakom. V nadaljevanju so igrali še bolje in stalno ogrožali domačega vratarja, ki se je ob nekaterih priložnostih zares izkazal. Kljub temu pa je poslednji branilec Itale moral priznati premoč združene postave in je še dvakrat pobral žogo iz mreže. (A. Ferfolja)
ZAČETNIKI Skupina A
MUGGESANA - ZARJA
ADRIAIMPEK	1:1 (1:1)
ZARJA: Družina (Poropat), Pusini, M.Grgič, Tence, Biondi, Ražem, Lipovec, Hočevar, Umek, Jurinčič (Metlika), D. Grgič (Granzotto).
Kot je v njihovi navadi, so zarjani v prvem polčasu igrali zelo medlo in zaspano. Nasprotnik je to izkoristil in kmalu povedel po grobi napaki vse obrambe. Naši so se nekoliko predramili in organizirali nekaj dobrih akcij, ki so prinesle
tudi izenačenje. Mnogo boljši je bil drugi polčas. Obe enajsterici sta predvajali dober nogomet. V tem delu igre so bili boljši zarjani, ki so nekajkrat za las zgrešili zadetek. (M. Ž.)
OSTALI IZIDI 21. KOLA: Fani B -Portuale 0:1, Altura - Domio . 0:1, Supercaffe - SanVAndrea 3:3, Muggesana -Zarja 1:1, Soncini A - Čampanelle 5:0, Servola - Esperia 0:0, Vivai Busa - Ponzi-ana A 0:4.
LESTVICA: Soncini A 38, Ponziana A 31, San Giovanni 30, Supercaffe 28, Zarja Adriaimpex 25, Altura 20, Muggesana 18, SanVAndrea 17, Vivai Busa B in Portuale 16, Domio 15, Esperia 12, Fani B 11, Campanelle 8, Servola 5.
Skupina B
SONCINI B - PRIMORJE _	6:1 (5:1)
STRELEC za Primorje: Širca.
PRIMORJE: Emili, Rebula, Pahor, Pu-rič, Sardoč, Guštin, _Passelli, Princival, Kuk, Gregori (Luxa), Širca.
Tržačani so bili res premočni za pro-seško enajsterico, saj so jo z nekaterimi zelo dobrimi posamezniki nadigrali, čeprav se je požrtvovalno branila. Skoraj vsi zadetki so padli v prvem polčasu. Rdeče-rumeni so edini gol dosegli po akciji med Princivalom, Prassellijem in Širco, ki je prodrl v kazenski prostor ter lepo preskočil vratarja. V drugem polčasu se je ritem nekoliko umiril. Emili je opravil nekaj dobrih posegov, tako da so domačini dosegli le še en zadetek. (Š. M.)
OSTALI IZIDI 21. KOLA: Fani A - Vivai Busa A 1:1, Fulgor - Zaule 3:0, Don Bosco - CGS 0:0, Costalunga - Fortitudo 3:2, Chiarbola - Roianese 3:0, Opicina - S. Sergio 1:2.
LESTVICA: Soncini B 31, Fulgor 28, Vivai Busa in San Sergio 27, Opicina 26, Ponziana B in Costalunga 23, Chiarbola 20, Primorje 19, Fani A 18, Fortitudo 16, CGS 15, Don Bosco 9, Roianese 4, Zaule Rabuiese 2.
Na Goriškem
S.	PIERO - MLADOST TRATT.
AL LAGO	.	0:2 (0:2)
STRELCA: I. Gergolet in Černigoj.
MLADOST: Pavio, M. Gergolet, Am-brosi, Zanier, Trampuš, I. Gergolet, Gal-lo, A. Gergolet, P. Gergolet, Černigoj, Pisk (Mažgon, Lorenzut, Ferletič).
Na gostovanju v Špetru ob Soči so kraški nogometaši že od vsega začetka igrali napadalno in v prvem polčasu dosegli oba zadetka. Domača ekipa, ki je igrala precej grobo, ni v nadaljevanju igre nadoknadila zaostanka, tako da si je Mladost zagotovila točki. (A. G.)
CICIBANI Skupina A
S. ANDREA - BREG	3:1 (0:0)
BREG: Jercog, Ota, De Marchi, Bandi, D. Sancin,, Čurman, Stefani, Šik, Martini, S. Sancin.
Mladi Brežani so v soboto zapravili lepo priložnost, da bi izbojevali najmanj točko proti skromnemu nasprotniku. Ekipi sta si bili enakovredni, a gostitelji so znali bolje izkoristiti naivne napake Brežanov, ki so zapravili več priložnosti-Med posamezniki bi tokrat pohvalili Jer-coga, Štefanija in D. Sancina. (E. B.)
OSTALI IZIDI 15. KOLA: Opicina -Supercaffe 8:1, Fani - Ponziana A 2:0, Domio - Zaule 3:1, SanVAndrea - Portuale 2:2.
LESTVICA: Fani 27, Opicina A in Ponziana A 25, Portuale 19, Supercaffe. Zaule Rabuiese in Fortitudo B 11, Sant ' Andrea 9, Domio 8, Breg 4.
Skupina C
FULGOR - BOR	2:1 (1:1)
STRELEC za Bor: Furlani v 6'
BOR: Gregori, Lorenzi, Bergagna, Fur-lanič, Ban, Furlani, Brazzani, Kariš, Omari, Tence.
Pressing Fulgorja je bil odločilen. Borovci so sicer prvi povedli po zaslug1 Furlanija, toda tri minute kasneje je Ful' gor izenačil. V drugem polčasu je Fulg°r že v uvodnih minutah dosegel zmagovit* gol in s tem postavil končni izid tekme-Kaj naj rečemo o Borovih igralcih? Odlično se je izkazal le vratar Gregori, ki )e vsaj trikrat preprečil nasprotniku, da P°' veča prednost. Tudi Kariš je dal vse sebe in prav tako Lorenzi, nekoliko p°° svojim standardom pa so igrali Berga9' na, Furlani, Ban in predvsem Brazzani-
(Vremec)
OSTALI IZIDI 14. KOLA: MontebeH® - Campanelle 4:3, Vivai Busa - Ponzi®1) B 0:2, Čhiarbola - Soncini A 1:4, Primul ni igralo.	a
LESTVICA: Soncini A 26, Ponziana » 19, Primorje 16, Montebello in Fulgor 1 j Chiarbola 14, Bor in Campanelle 7, Viv Busa 1.
MLAJŠI CICIBANI
ZARJA ADRIAIMPEK -	..j
PORTUALE	U:0i
ZARJA: Babuder, Zornada, RismoU Sossi, Manzir), Longo, Gregori, J Damjan.	g/-.
Zarja se je boljšemu nasprotniku b* no upirala le v prvem polčasu. Igra..e-solidno v obrambi in se občasno tudi varno spustila v napad. V drugem P0 gIji su pa so Primosijevi varovanci P°vSnjti odpovedali in bili lahek plen razigra gostov. (M. Ž.)	. -
OSTALI IZIDI 15. KOLA: Opicinpa. Muggesana 1:0, Costalunga - Zaule ^ buiese 14:0, Ponziana - SanVAndrea b a LESTVICA: Muggesana 23, Op1 ai 22, Costalunga 19, Portuale 16.	„ 4,
Busa in Ponziana 15, SanVAndrea Zarja Adriaimpex 3, Zaule Rabuiese
Prirediteljev iger Alpe-Jadran pomanjkanje snega ni iztirilo
Trenutek z zaključne slovesnosti v Kranjski gori	(Foto Pavšič)
KRANJSKA GORA — S slavnostno predajo zastave iger iz rok podpredsednika organizacijskega komiteja Iva Zorčiča predstavniku Zgornje Avstrije, so se v Kranjski gori končale 4. mladinske zimske igre Alpe-Jadran, ki so v to zimskoturis-ticno središče privabile nad 600 mladih športnikov iz 12 dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Kot smo že poročali je pomanjkanje snega povzročilo organizatorjem nemalo težav, saj so morali povsem spremeniti začetni koncept iger, ki je predvideval, da bi se vse preizkušnje odvijale v Kranjski gori oziroma v njeni neposredni bližini, seveda z izjemo hokeja, ki so ga pripravili na Bledu in Jesenicah. Zelene površine prog pod Korenom pa so prireditelje prisilile, da so poiskali primernejša tekmovališča, predvsem na Soriški planini.
Ne glede na to pa so organizatorji zadeli v črno, saj so igre izpeljali zelo dobro in o tem smo se prepričali tudi v pogovoru z nekaterimi predstavniki nastopajočih dežel.
Kar zadeva tekmovanja so se na igrah najbolje izkazali predstavniki Slovenije, ki so dosegli kar šest prvih mest. Najboljša posameznica pa je bila Nives Sitar, ki je zmagala tako v slalomski kakor tudi veleslalomski preizkušnji. Razveseljiv je tudi obračun za predstavnike iz Fur-lanije-Julijske krajine, ki so v ekipni konkurenci zasedli tretje mesto, prvič pa so (s tekačico Baronijevo) dosegli tudi zlato kolajno.
Med nagrajevanjem smo za oceno iger zaprosili podpredsednika organizacijskega odbora, sicer predsednika ZTKO Slovenije Iva Zorčiča. »Kljub težavam zaradi pomanjkanja snega smo 4. zimske mladinske igre uspešno sklenili in to tudi z organizacijskega vidika. Mladinske igre
Alpe-Jadran imajo lepo tradicijo v tem delu Evrope, tradicijo, ki jo je treba še utrditi in razvijati. Same igre pa očitno presegajo tekmovalni trenutek in zadobivajo vse večji politični pomen. Gre namreč za sodelovanje med državami, ki se lahko prenaša tudi na druga področja. Ti mladi pa so kot beton, in bodo te naše odnose še utrjevali in povezovali.«
Vodja delegacije iz Furlanije-Ju-lijske krajine je bila Annamaria Troiano, ki je takole strnila svoje misli: »Moram priznati, da so prireditelji delali prave čudeže, da so premagali handikap pomanjkanja snega. Ob tem čutim dolžnost, da se zahvalim kranjskogorskim športnim delavcem za brezhibno organizacijo.
Kljub razpršenosti tekmovališč sem prepričana, da smo dosegli primarni cilj te pobude, ki je utrjevati prijateljstvo med mladimi različnih jezikov.«
ZMAGOVALCI 4. ZMI ALPE-JADRAN
Veleslalom moški: Brezavšček (Slovenija); veleslalom ženske: Sitar Slovenija); Slalom moški: Košir (Slovenija); slalom ženske: Sitar (Slovenija). Štafetni tek moški: Slovenija; štafetni tek ženske: Veneto. Moški tek na smučeh: Urain (Štajerska); ženski tek na smučeh: Baron (Furlanija-Julijska krajina). Hokej: Bavarska. Skoki posamezno: Moser (Koroška). Skoki ekipno: Slovenija.
RUDI PAVŠIČ
4. zimski balinarski turnir ZSŠDI
Portuale drugič uspešen
V	nedeljo je balinarska komisija pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji uspešno izpeljala tradicionalni četrti zimski balinarski turnir, ki se je letos spričo dokaj nenavadno mile zime kmalu preimenoval v spomladanskega.
Na baliniščih v Briščikih je merilo moči vseh dvanajst povabljenih četverk z obeh strani meje, ki so bile s pomočjo žreba razdeljene v štiri skupine. V jutranjem izločilnem delu smo bili priča nekaterim zelo zagrizenim in napetim bojem, kar nam dokazuje podatek, da se je srečanje med Sokolom in Krasom v poldrugi uri igre zaključilo z rezultatom 6:6.
V	prvi skupini je zlahka napredoval lanski zmagovalec Portuale, kateremu je nekaj težav v uvodnem nastopu povzročila le Zarja.
V	skupini 2 je bila najboljša Idrija na račun Gaje, v tretji pa po razburljivem izenačenju med Krasom in Sokolom so nepričakovano z lahkoto napredovali Kraševci, ki so se kot edina zamejska ekipa uvrstili v polfinale in dokazali, da razpolagajo s solidnimi igralskim kadrom.
V	zadnji skupini pa niso Ferfolja in tovariši (Meblo) naleteli v Maku in Poletu na enakovrednega tekmeca.
V	prvem polfinalnem obračunu so Kraševci v začetnih lučajih odpovedali na vsej črti, ko pa so se nato nekoliko zbrali in uredili svoje vrste, je bilo že prepozno, saj si je nasprotnik nabral preveliko prednost, da bi lahko upali na kaj več kot časten poraz.
To kar ni uspelo Krasu, pa je uspelo goriškemu Meblu, ki je proti Idriji že izgubljal s 7:0, nato-pa z neustavljivim finišem presenetil nasprotnika in si
nepričakovano in povsem zasluženo priboril mesto v velikem finalu.
Pristaniščniki, ki so le v zadnjem trenutku sestavili dokaj improvizirano postavo, da so se lahko udeležili zimskega turnirja, pa so drugo leto zapored osvojili prvo mesto in imajo tako v prihodnji izvedbi lepo priložnost, da s ponovnim slavjem osvojijo v trajno last trofejo ZSŠDI.
Med nagrajevanjem se je v imenu organizatorja najprej vsem zahvalil predsednik balinarske komisije Zdravko Skupek, kateremu je sledil poseg predsednika teritorialnega odbora pri ZSŠDI Jurija Kufersina in predsednika deželnega odbora italijanske balinarske zveze Alda Iacobinia.
IZIDI
Skupina 1: Portuale - Zarja 9:7, Nabrežina - Zarja 11:5, Portuale - Nabrežina '10:3, napredoval Portuale;
Skupina 2: Idrija - Danica 11:6, Gaja - Danica 10:6, Idrija - Gaja 6:4, napredovala Idrija;
Skupina 3: Kras - Sokol 6:6, Kraški Dom - Sokol 11:0, Kras - Kraški dom 10:7, napredoval Kras;
Skupina 4: Meblo - Mak 11:7, Mak -Polet 11:5, Meblo - Polet 11:5, napredovalo je Meblo;
Polfinale: Portuale - Kras 11:3, Meblo - Idrija 11:8;
Finale za 3. mesto: Kras - Idrija 5:3;
Finale za 1. mesto: Portuale - Meblo 11:3;
Končni vrstni red: 1. Portuale, 2. Meblo, 3. Kras, 4. Idrija, 5. Kraški dom,
6.	Gaja in Mak, 8. Nabrežina, 9. Sokol, 10. Zarja, 11. Danica, 12. Polet.
Z. S.
naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih - naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih
V L M D Sloga Sagor praktično že v finalu -VB skupini 2. ŽD Bor Friulexport A odločno prevzel vodstvo - Kontovelke under 15 vse bliže pokrajinskemu naslovu
1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina A
SLOGA B - SANT ANDREA	0:3
(7:15, 11:15, 10:15)
SLOGA B: Čuk, Andrej in Martin Maver, Mesar, Radetti, Renčelj, Stopar.
V soboto so se slogaši pomerili z ekipo, ki se poteguje za eno od prvih dveh toest na lestvici. Naši fantje so nastopili s precej spremenjeno postavo, saj je bilo nekaj igralcev bolnih, a so kljub temu °digrali svojo letošnjo najboljšo tekmo. Objektivno boljšemu nasprotniku so se skozi vse srečanje odločno upirali in bili tudi že na pragu delnega uspeha, saj so v drugem nizu vodili z 11:8. V končnici so Ph nato izkušenejši gostje prehiteli, kljub gladkemu porazu pa smo tokrat z tgro naših lahko res zadovoljni. (Inka) OSTALA IZIDA 10. KOLA: DL F B -La Marmotta 0:3, CUS - Inter 1904 3:0.
LESTVICA: CUS 14, Club Altura rtose 12, La Marmotta 10, SanfAndrea ln Inter 1904 8, DLF B 6, Sloga B 0. (Slo-9a B, SanfAndrea in Club Altura imajo ekmo manj)
Skupina B
y tesni zmagi z DLF in porazu Le djPija so si slogaši praktično že zagotovi Uvrstitev v finalni del.
10. KOLA: Sloga Sagor - DLF A y (igrana 8.3), Prevenire - Le Volpi 3:0, igr i Y '''“k " Legovini šport 0:3, Bor ni
1 fi^r.ST VIC A: Prevenire 18, Sloga Sagor sn A in Le Volpi 8, Bor 6, Legovini ogt 4, Volley Club 0. (Legovini šport, A in Bor imajo tekmo manj)
s 1. ŽENSKA DIVIZIJA
£GA SAGOR - OMA	1:3
L, 5' 15:7, 14:16, 11:15)
Dr .OGA SAGOR: Ciocchi, Čebulec, tj,. S1<,;' Fabi, Grgič, Grilanc, Jogan, Kos-^a' Repinc, Regent, Škerk, Vidali. še^^eljska tekma je bilo srečanje dveh rN ki so v bistvu v enaki situaciji. tUdj6-11* ne grozi izpad, izločeni pa sta bila 1Z k°ia za napredovanje. Tekma je Zttj Zenačena, slogašice pa so prepustile V6(,č° nasprotnicam v glavnem zaradi da jerat netočnega sprejema. Res pa je, do 9lavnc> orožje Tržačank prav izredna^ er servis. V Slogini ekipi je tokrat ča ug a Martina Vidali, ki se tako vra-6doj odbojkarska igrišča po več kot lila Dni odsotnosti, na katero jo je prisi-PojjjVzmetna nesreča. S svojim nasto-OsP?je povsem zadovoljila. (Inka) 9°vini LA izida 10. KOLA: CUS - Le-LESTsP°rt 3:0, Killjoy - Virtus 2:3.
9or ] J MCA: DLF 14, CUS in Sloga Sa-6' Vi»jMA Mobili S. Giusto 10, Killjoy Us 4' Legovini šport 2. (Virtus, ln DLF imajo tekmo manj)
Na Goriškem
CORRIDONI - AGOREST	3:0
(15:13, 15:9, 15:6)
AGOREST: Krašček, Maša in Magda Braini, Fajt, Grillo, Florenin, Pavšič, Černe.
Predstavnice združene ekipe Agoresta proti vodilnemu Corridoniju, ki je doslej izgubil le en set, niso zmogle nič več kot častno izgubiti. V prvem setu bi kmalu prišlo do presenečenja, saj je Agorest že vodil s 13:11, a izkušene nasprotnice so rezultat le obrnile v svojo korist. V nadaljevanju pa je prišlo na dan večje znanje domačink, ki so ostala dva niza osvojile brez večjih težav, (jo)
2. ŽENSKA DIVIZIJA Skupina A
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -SANTANDREA	3:1
(15:10, 11:15, 15:5, 15:5)
_ KONTOVEL: Pertot, Kralj, Briščik, Černe, Canziani, Crissani, Lukša, Gojča.
Kontovelke so se na domačem igrišču oddolžile ekipi SanfAndrea za gladek poraz v prvem delu prvenstva, Tekmo so "plave" začele nezbrano in negotovo in so set osvojile predvsem po zaslugi nasprotnic, ki so skušale v vsaki akciji napadati, večino žog pa so zgrešile. V drugem delu tekme so Kontovelke pokazale boljšo igro, predvsem pri sprejemu in serviranju in zmaga ni bila tako nikoli v dvomu. (Tanja Černe)
LE VOLPI B -
BOR FRIULEKPORT B	1:3
(15:12, 2:15, 5:15, 3:15)
BOR FRIULEKPORT: Vitez, Gregori, Ažman, Čok, Legovič, Vodopivec, Neubauer.
Še en prepričljiv uspeh mladih borovk, ki pa so stopile na igrišče premalo zbrane in so si zato po nepotrebnem zapravile prvi niz. Odtlej pa so bile v očitni tehnični premoči in so igrale praktično brez napak, medtem ko so gostiteljice veliko grešile. Zadnji niz je trajal le sedem minut.
OSTALI IZID 10. KOLA: OMA Mobili S. Giusto - Club Altura Omse 0:3, Sokol Indules ni igral.
LESTVICA: Club Altura Omse 14, Bor Friulexport B 12, Kontovel Electronic Shop 10, Sokol Indules in SanfAndrea 8, Le Volpi in OMA Mobili S. Giusto 4. (Kontovel Electronic Shop, SanfAndrea in Sokol Indules imajo tekmo manj)
Skupina B
LA MARMOTTA -
BOR FRIULEKPORT A	0:3
(7:15, 8:15, 12:15)
BOR FRIULEKPORT A: Del Piero,
Borovke under 16 (med napadom v tekmi s Slogo Sagor) nepremagane vodijo po prvem delu finalne pokrajinske faze
Gregori, Milanič, Pernarčič, Callegaris, Pisani, Gulič, Bandi, Sancin.
Borovke so v zadnjih časih res neustavljive. Tekma z La Marmotto, ki- je pred tednom dni premagala močni Breg in je doslej (kot edina) v prvem delu premagala plave, je bila ena odločilnih za uvrstitev v končnico in plave so bile pripravljene na oster boj, a so že od vsega začetka pokazale gostiteljicam, da so upravičeno na vrhu lestvice. Potem ko se je med gostiteljicami poškodovala ena boljših igralk ekipe, je bilo za borovke vse še lažje in kljub nekaterim napakam ni bila zmaga več v dvomu. Za uvrstitev v play-off bo zdaj dovolj zmagati proti vsem slabšim tekmecem v skupini.
OSTALI IZIDI 10. KOLA: DLF - Prevenire 2:3, Le Volpi - Julia 3:2, Breg -Blitz Vivai Busa neodigrana.
LESTVICA: Bor Friulexport A 18, Breg in La Marmotta 14, DLF 10, Blitz Vivai Busa 8, Le Volpi A in Prevenire 6, Julia 2. (Breg in Blitz Vivai Busa imata tekmo manj)
UNDER 16 MOŠKI
SOČA ČERIMPEK - MANIAGO 3:0
(15:8, 15:2, 15:2)
SOČA ČERIMPEK: Pellegrin, Pisk, Milocco, Belloni, Dorni, Terpin.
Sočani so z lahkoto zmagali v domači telovadnici. Tudi tokrat je tekmi sledilo veliko gledalcev, četudi je bila igra zaradi prevelike tehnične razlike dokaj dolgočasna. Sovodenjska ekipa je po nekaterih začetnih težavah gladko zmagala prvi set. Drugi set ni bil posebno zani-
miv, saj je domačinom zadostoval odličen servis Luke Piska, ki je pridobil kar deset zaporednih točk. V tretjem nizu so se sočani nekoliko obotavljali, toda gostje niso imeli kaj početi. (Pellegrin).
SLOGA - DLF	3:1
(15:13, 11:15, 15:7, 16:14)
SLOGA: Križman, Maver, Mijot, Nata-licchio, Simonettig, Stopar.
V nedeljo so slogini mladinci spet slavili zmago. Dopolavoro Ferroviario je sicer na zadnjem mestu na lestvici, vendar je v primerjavi s prvim delom prvenstva zelo napredoval in je naši ekipi nudil zagrizen odpor. Slogaši so tokrat nastopili krepko okrnjeni, saj so bolezen in šolski izleti zdesetkali njihove vrste. Kljub temu pa so premagali vse težave in z zrelejšo in umirjenejšo igro tudi zasluženo zmagali in še utrdili svoje tretje mesto na lestvici. (Inka)
OSTALA IZIDA 9. KOLA: Pallavolo TS - ACLI Ronke 3:1 (15:13, 17:16, 2:15, 15:13), Volley Bali Videm - Inter 1904 3:0 (15:3, 15:2, 15:13).
LESTVICA: Volley Bali 18, Soča Če-rimpex 16, Sloga 14, ACLI Ronke in VB Maniago 8, Inter 1904 in Pallavolo TS 4, DLF 0.
UNDER 16 ŽENSKE Finalni del
BOR FRIULEKPORT -
SLOGA SKLAD MITJA ČUK	3:0
(15:2, 15:9, 15:4)
BOR FRIULEKPORT: Sancin, Vidali,
Grbec, Fučka, Ažman, Gregori, Legovič.
SLOGA SKLAD MITJA CUK: D. in E. Bogateč, Mahnič, Fonda, Spacal, Brišnik, Bisiacchi, Hrovatin.
Po prvem nizu je izgledalo, da bodo mlajše slogašice (letnik 1975) doživele pravcati polom, z dobro igro v nadaljevanju in ob določenem padcu zbranosti med borovakmi pa jim je uspelo omejiti razsežnosti poraza.
Po prvem delu te faze za naslov pokrajinskega prvaka so borovke nepremagane in brez izgubljenega niza na vrhu lestvice.
LESTVICA: Bor Friulexport 6, Sloga Sagor in Sloga Sklad Mitja Čuk 2, Club Altura Omse 0. (Sloga Sagor in Club Altura sta igrali sinoči).
UNDER 15 ŽENSKE
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -RICREATORI COMUNALI	2:1
(5:15, 15:12, 15:7)
KONTOVEL: Pertot, Kralj, Briščik, Černe, Canziani, Crissani, Gojča, Grilanc, Lukša.
Tekma je bila borbena, saj sta si bili ekipi precej enakovredni. V prvem nizu so igrale Kontovelke nezbrano, zato so nasprotnice brez težav niz osvojile. Pričakovale pa so, da bodo tudi v drugem nizu z lahkoto zmagale. V nadaljevanju pa so jih Kontovelke presenetile, saj so stalno predvajale dobro in zagrizeno igro ter stalno napadale. Posebno dobro so Kontovelke zaigrale v zadnjem in odločilnem setu, ko so se srčno borile za vsako žogo. Ta zmaga je za Kontovelke izredno važna, saj se prvenstvo bliža koncu in Kontovel še vedno vztraja na prvem mestu. (Tanja Černe)
OSTALA IZIDA 10. KOLA: Prima Sču-ola - CUS 0:2, OMA Mobili S. Giusto -Zaule Rabuiese neodigrana.
LESTVICA: Kontovel Electronic Shop 16, OMA Mobili S. Giusto, CUS in Ricre-atori 10, Zaule Rabuiese in Breg 4, Prima Scuola 0. (OMA ima dve tekmi manj, CUS, Breg in Zaule Rabuiese imata tekmo manj).
UNDER 14 ŽENSKE
DOM AGOREST - INTREPIDA 2:1
(15:12, 2:15, 15:12)
DOM AGOREST: Marson, Volk, Peric, Sfiligoj, Sošol, Jakin, Soban, Vižintin, Jelen, Lavrenčič.
V 4. kolu prvenstva under 14 so mlade odbojkarice Doma Agorest gostile ekipo Intrepide iz Mariana in jo premagale z rezultatom 2:1. Značilnost tekme so bili servisi. Pri domači ekipi je treba pohvaliti Marsonovo, ki se je v odločilnih trenutkih izkazala predvsem z gotovimi napadi. (Miran Strgar)
naši košarkarji v mladinskih prvenstvih - naši košarkarji v mladinskih prvenstvih
Nasa kadetska moštva trikrat uspešna
V državnem prvenstvu jadranovci premagali San Bendetto kar sredi Gorice - V deželnem prvenstvu Sokolu prvi točki - Zmaga Domovih naraščajnikov - V slovenskem derbiju dečkov Kontovelci premagali borovce
Potem ko so sklenili prvi polčas z minimalno prednostjo, sicer so vodili tudi za 12 točk (40:28), je našim sredi drugega polčasa z "magičnim" Debe-ljuhom na čelu vendarle uspelo streti odpor trdoživih gostov. (A. Pavlica)
DEŽELNI KADETI
SOKOL - RICREATORI 58:46 (26:21)
SOKOL: Gabrovec, Korošic, Kreva-tin 8 (0:1), Guštin (0:2), S. Pertot 38 (4:9), M. Pertot 6, Kapun 4, Coloni 0, A. Pertot 2 (0:6), Kozma.
TRI TOČKE: S.Pertot 2. PON: Kre-vatin (35).
Sokolovci so končno prišli do svoje
nasprotniku so zaigrali res dobro in se oddolžili za poraz v prvem delu prvenstva, ko so izgubili za 9 točk.
V	prvem polčasu sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, na koncu polčasa pa so sokolovci povedli za 5 točk. V drugem polčasu so sokolovci stopili na igrišče prepričani o zmagi, tako da jih tudi dobra obramba gostov ni spravila v težave. Do polovice polčasa sta si ekipi bili enakovredni, v nadaljevanju pa so sokolovci predvsem po zaslugi Sama Pertota, ki je dosegel kar 38 točk, prednost obdržali do konca tekme.
Pri Sokolu se je poleg Sama Pertota izkazal še Martin Krevatin, ki je odigral svojo najboljšo tekmo, saj je končno izkoristil svojo višino in zlahka pobiral odbite žoge. (A. Pertot)
BOR - SABA	41:110 (54:14)
BOR: Mokor, Rosso 2, Umer 3 (1:2), Ferluga 7 (1:4), Uršič 4, S. Furlan 6, Pregare 3 (1:2), Žerjal 8, C. Furlan 8 (0:4).
Borovi kadeti so odigrali najslabšo tekmo doslej tako v napadu kot v obrambi. V prvem polčasu niso uspeli zaustaviti nasprotnikove strelce.
V	drugem polčasu so se naši nekoliko prebudili in tudi bolj zagrizeno igrali.
Za igro v napadu bi pohvalili Žerjala in Umerja. (R. Ž.)
LESTVICA: Saba 20, Latte Carso in Motonavale 18, Inter 1904 16, Don Bos-co 14, Santos 12, Ferroviario 8, Ricrea-tori 6, Bor Indules in Sokol 2.
NA GORIŠKEM
NARAŠČAJNIKI
GRADO - DOM	96:98 (45:45)
DOM: Silič 32, Pavšič 5, Skok, Primožič 6, Bordon 39, Zavadlav 5, Covi 10, Lo Grasso.
Z gostovanja v Gradežu prihajajo domovci s pomembnima točkama. Srečanje, kot kaže sam končni izid, je bilo negotovo do konca, čeprav je treba povedati, da so si gostje zmago zaslužili predvsem zaradi tega, kar so pokazali v drugem polčasu.
V	začetku srečanja so Semoličevi varovanci igrali dokaj nezbrano in prepustili domačinom pobudo. V nadaljevanju pa so zaigrali odločneje
prve prvenstvene zmage. Proti enakovrednemu
Trenutek z derbija dečkov med borovci in Kontovelci
DEŽELNI MLADINCI
SOKOL - SABA	71:94 (31:41)
SOKOL: Zega, Bogateč, R. Stanisa 10 (0:3), Škerk 19, Pizziga 6, Rupel, Go-lemac 2, I. Stanisa 9 (1:5), Dolhar 11 (1:5), Lesica 14 (2:4).
TRI TOČKE: Dolhar 2, Lesica 2, Škerk 1.
Sokolovci so bili do 15. minute gostom enakovreden nasprotnik, nakar so košarkarji Saba uvedčli pressing obrambo in povedli z desetimi točkami prednosti.
Gostje so tudi v drugem polčasu nadaljevali z agresivno obrambo, proti kateri so imeli domačini nemalo težav. Saba je tako svojo prednost stalno večala in na koncu tudi visoko zmagala.
Med posamezniki se je pri Sokolu v napadu izkazal Škerk, medtem ko so vsi odpovedali v obrambi. (I. L.)
ALABARDA - CICIBONA
130:95 (51:50)
CICIBONA: Simonič 5 (1:2), Cecco 6, Turk 4, Race 20, Vodopivec 24, Pertot 20, Bogateč 17 (1:3).
TRI TOČKE: Race 1.
Tokrat so mladinci Cicibone zasluženo izgubili proti ekipi Alabarde in si tako zapravili možnost za osvojitev 4. mesta. Alabarda si je že takoj priigrala prednost 15 točk, nakar so naši reagirali in so se jim s točnimi meti Bogatca približali le na točko razlike.
V drugem polčasu pa so mladinci Cicibone popolnoma odpovedali v obrambi in dopustili nasprotniku, da so dosegli visoko zmago. (Aljoša Race)
LESTVICA: Stefanel in Saba 26, Inter 1904 14, Alabarda 19, Libertas A 18, Cicibona in Latte Carso 16, Motonavale 12, Sokol 4, CGI Milje 2, Libertas B 0.
DRŽAVNI KADETI
FINALNA SKUPINA SAN BENEDETTO - JADRAN
FARGO 68:76 (36:37)
JADRAN FARCO: Bajc, Daneu 1 (1:2), Crisma 16 (1:2), Berdon, Preši, Sterni 18 (4:4), Sosič 14 (2:4), Ažman 10 (2:2), Oberdan 17 (3:7), Gerli.
TRI TOČKE: Oberdan 2, Crisma 1.
Jadranovi kadeti so osvojili zelo pomembno zmago v gosteh proti goriš-kemu San Bendettu.
Naši so začeli še kar lagodno, tako da je San Bendetto povedel na 31:23. Tedaj pa so se končno prebudili, prešli so od obrambe mož-moža na consko obrambo 2-3, proti kateri je bil nasprotnik v dokjašnjih težavah. Ob koncu polčasa pa sta Oberdan in Crisma z dvema trojkama povedli naše moštvo v vodstvo za točko.
V drugem delu so jadranovci igrali bolj samozavestno in odločno. Z večjo vnemo so prodirali proti košu. V obrambi pa so nadalejvali s cono, dobro so skakali pod lastnim košem in tako so stalno ohranili prednost osmih točk do konca srečanja.
Čeprav za zmago je treba pohvaliti vse Jadranove igralce, pa sta bila tokrat odločdna Oberdan z dobrim vodenjem vse ekipe in Sosič, ki je vseh 14 točk dosegel v drugem polčasu.
TOLAŽILNA SKUPINA BREG ADRIATHERM -
VALVASONE 109:99 (55:51)
BREG ADRIATHERM: Schiulaz 4, Simonič 8, Debeljuh 50 (18:21), Barini, Škabar, Pavlica 28 (12:17), Rudež 4, Pettiroso 8, Gombač 6, Bandi 2.
TRI TOČKE: Debeljuh 2.
Proti solidni ekipi Valvasone iz Pordenona, ki jo sestavljajo izključno igralci letnika 1973, so Brežani po ogorčenem in napetem boju osvojili tretjo zaporedno zmago.
Domov trener naraščajnikov Livio Semolič s svojimi varovanci med minuto odmora
in čeprav le za dve točki odnesli iz Gradeža zmago. (Alex Pavšič)
NA TRŽAŠKEM
BOR INDULES - DON BOSCO
63:96 (36:47)
BOR INDULES: Filipčič 8 (2:3), Posega 20 (4:10), Martinolich (0:2), Bajc 11 (1:1), Erik Bajc 2, Punis, Brus 1 (1:2), Tomšič 20 (1:2), Križmančič 2, Corbatti.
TRI TOČKE: Tomšič 1.
Borovci so zasluženo izgubili proti prvouvrščeni ekipi Don Bosca.
Prvi polčas je bil kot običajno zelo enakovreden, saj so naši vodili še po 12 minutah. Nato so gostje z odlično pressing obrambo v začetku drugega polčasa povedli za več kot 20 točk in za plave je bil konec.
Naši so tokrat slabo igrali. Usodni sta bili površna obramba in zmeden napad. Odlikoval se je, kot običajno Marko Posega, dobro pa je igral tudi Iztok Bajc. (V. Tomšič)
RICREATORI - KONTOVEL
TECHNA 91:67 (44:33)
KONTOVEL TECHNA: Ban 11 (1:2), Daneu 8 (2:6), Turk 14 (0:3), Vovopivec 16, Gruden 2, Emili 16 (2:4), Cingerla, Spadoni.
Kontovelci, ki so nastopili v okrnjeni postavi, so se upirali domačinom le v prvem polčasu, medtem ko jim je v nadalejvanju zmanjkalo moči.
Od naših sta se v napadu izkazala Vodopivec in Emili. (M. R.)
LESTVICA: Don Bosco 30, Stefanel in Latte Carso 24, Ricreatori 22, Kon-tovel Techna 16, Bor Indules 14, Tec-noluce 10, Libertas 8; Polet in Inter 1904 6; Intermuggia 0.
DEČKI
BOR INDULES - KONTOVEL
TECHNA 66:74 (34:39)
BOR INDULES: Bandi, Gallopin 14 (2:4), Grbec 8 (2:2), Samec 22 (2:5), Gia-
comini 3 (3:4), Vodopivec 2, Kalc, Cu-pin 11 (1:2), Porporati 6 (2:3).
KONTOVEL TECHNA: Colja, Spadoni, Križman, Emili 6 (0:4), Daneu, Cinggrla 10 (4:4), Gruden 2, Budin 37 , Čeme 19 (1:3).
ontovelci so povsem zasluženo osvojili slovenski derbi dečkov. Še zlasti nerešljiva uganka za borovce je bil Jan Budin, ki v tem prvenstvu sploh nima enakovredne konkurence. Šele ko je Budin zapustil igrišče zaradi petih osebnih napak, so se borovci približali gostom na štiri točke. Nakar pa jim je zmanjkalo moči in so tudi zasluženo izgubili.
Poleg Budina se. je v Kontovelovih vrstah izkazal še Černe, pri borovcih pa je zadovoljil le Samec. (A. Kovačič) BARCOLANA - POLET FURLANI 50:55 (26:29)
POLET FURLANI: Pro, Gerli (0:4), Talocchi 10 (0:4), Clarich 2, Vatta 13 (3:6), Legiša, Vavpetič 14 (2:4), Vidali
Čeprav so poletovci nastopili z močno zdesetkano postavo, so vseeno premagali, sicer zadnjeuvrščeno moštvo na lestvici Barcolano.
Naši, čeprav se niso posebno izkazali, so bili v vodstvu skozi vse srečanje in so tudi zasluženo zmagali.
(A. Granier)
LESTVICA: Poggi A 30, Don Bosco 28, Ricreatori 26, Latte Čarso A 22, Kontovel Techna in Bor Indules 18, Polet Furlani 12, Scoglietto 10, Liber-Jas 8, Barcolana in Latte Carso B 2.
MINIBASKET
TURNIR OBERSNEL POGGI - POLET	30:26
POLET: Milič, Sosič, I. Labovič 16, Corbatti 6, E. Lakovič 2, Šturman, Fonda 2, Rebecchi.
V predzadnjem srečanju turnirja Obersnel so poletovci zelo tesno izgubili proti ekipi Poggija, čeprav so nastopili v okrnjeni postavi.
Poletovce sedaj čaka v soboto še zadnja tekma proti ekipi CAMB.
(A. Granier)
Pokal Šumi 1989
Selekcija ZSŠDI v polfinalu
Naraščajniška vrsta Združenja slovenskih športnih dmštev v Italiji je v nedeljo v ljubljanski šoli Franceta Bevka nastopila na četrtfinalnem turnirju pionirskega festivala - pokal Šumi 1989.
Pionirji ZSŠDI so se uvrstili v polfinale tekmovanja, ki bo na sporedu 26. t. m. v Novem Mestu. Proti ljubljanski selekciji Bežig-rad-Šiška, ki je tudi letos nesporni favorit za osvojitev naslova, so zamejski košarkarji igrali bolj medlo in doživeli pekoč poraz, saj so jih ljubljanski vrstniki dobesedno nadkrilili v fizičnem, tehničnem in taktičnem smislu.
V	drugi tekmi pa so naši predstavniki visoko premagali postavo Sežane in si tako zagotovili prehod v polfinalni del tekmovanja.
V	naši postavi so' vsi zadovoljili, boljša od drugih pa sta bila Bordon in Possega.
BEŽIGRAD-ŠIŠKA - ZSŠDI
76:45 (48:17)
ZSŠDI: Silič 4, Bajc 1, Gruden 5, Tomšič 1, Possega 16, Bordon 17, Ravbar, Filipčič 1.
ZSŠDI - SEŽANA 75:35 (39:16)
ZSŠDI: Filipčič 2, Budin 1, Silič 5, Gruden 4, Possega 21, Bordon 17, Tomšič 12, Ravbar 2, Bajc 10.
TRI TOČKE: Gruden in Possega po 1.
CANCIA
Zanimivi tekmi minikošarkarjev
V soboto je bilo na stadionu »Prvi maj« v Trstu tretje in zadnje kolo regularnega dela Jad-ranovega turnirja v minibasketu Igre pod košema za letnike 1980 in mlajše.
Vodilna na lestvici iz prvih dveh kol Kontovel in Polet sta potrdila svojo premoč z zmagama proti Boru, oz. Sokolu. Obe srečanji, zlasti še igre, pa sta bili dokaj izenačeni in minikošarkarji vseh ekip si zaslužijo pohvalo za veliko požrtvovalnost in borbenost.
IZIDA 3. KOLA
KONTOVEL - BOR	4:2
ŠTAFETA: Kontovel - Bor 1:0. METI: Bor -Kontovel 10:4 in 6:10. KOŠARKARSKA TEKMA: Kontovel - Bor 18:8. KONTOVEL: Brezigar, Gab-
rovec 2, Šušteršič, Bukavec 12, Puntar.2, Pahor 2, Bogateč, Širca, Lupine, Semec. BOR: Štokelj, Še-gina, Floridan 4, Deško, Strani 4. PROSTI METI: Bor - Kontovel 10:9.
POLET - SOKOL	4:2
ŠTAFETA: Sokol - Polet 1:0. METI: Polet - Sokol 10:2 in 10:6. KOŠARKARSKA TEKMA: Polet -Sokol 23:4. POLET: Bogateč, Malalan, "Milič 6, Kocjančič, Lakovič 4, Corbatti 12, Rebecchi, Fonda 1, Šturman, Taučer.
LESTVICA: Kontovel 6, Polet 4, Bor in Sokol 1. PRIHODNJE KOLO: finale za 1. mesto: Kontovel - Polet; finale za 3. mesto: Bor - Sokol.
Na sliki (foto Magajna) trenutek med tekmo Polet - Sokol.
V prvi košarkarski diviziji
Nepričakovan poraz nabrežinskega Sokola
AGIP - SOKOL	69:66 (34:32, 59:59)
SOKOL: Terčon 9, Pertot 3, Ušaj 7, Klanjšček 8, Cahari" ja, Devetak 15, Pupis 5, Sedmak 9, Pahor, Vassallo 10.
TRI TOČKE: Pertot, Ušaj, Devetak, Vassallo po 1.
V anticipirani tekmi 5. kola je nabrežinski Sokol neprl( čakovano, a zasluženo izgubil proti trdoživi tržaški ekip1 Agip.
Sokolovci so sredi prvega polčasa vodili z osmimi točka-mi, a so kmalu nato nerodno zapravili vso prednost, tako d® se je pričel izenačen boj za vsako točko. Gostje so skozi vs tekmo imeli prevelike težave v napadu kot tudi pod koše ma. Ista slika se je nadaljevala tudi v podaljšku, ki je d° končno pokopal vsa upanja Nabrežincev.
Kljub porazu pa ohranja Sokol vlogo enega favoritov ^ tem prvenstvu, saj ekipa Agip ni neposreden tekmec v bol za prestop v višjo ligo. (AN)
POLET FURLANI - INFORMATICA	81:71 (36:3«)
POLET FURLANI: Malalan 16 (2:2), Granier 15 g" Merku 3 (1:6), Berdon 2 (0:2), Gerdol 4, Jančar 4, Obla Škerlavaj 19 (7:9), Feri 17 (1:4).	.
Poletovci so osvojili svojo drugo prvenstveno zmag0 račun ekipe Informatica.	.v
Naši so bili stalno v vodstvu tudi za 20 in več to Gostje pa so razliko znižali le proti koncu srečanja. Tren poletovcev Valter Sosič je lahko poslal na igrišče vse tA položljive košarkarje, ki so v glavnem zadovoljivo igrah-Granier)
LESTVICA SKUPINE B	fLj
Egida Assicurazioni 12, Sokol 8, B asket Trieste in ^a\c 6, Polet Furlani, Borgo San Sergio in Informatica 4, M3-’ Basket 2, Skyscrappers 1.
LESTVICA SKUPINE A	t(,ri
Radioguattro 10, Barcolauto, Teatro Verdi 8, Ama i Basket, Lavoratori Porto, La Talpa 6, Trash Basket, Sa Lega Nazionale 2, Super Basket 0.
Z občnega zbora Slovenskega planinskega društva v Trstu
Cilja SPDT: gojitev ljubezni do narave in ohranjevanje slovenske identitete
Z občnega zbora našega pomorskega društva
TPK Sirena vedno išče nove razvojne poti
Pogled na občinstvo na sobotnem občnem zboru TPK Sirena (foto Magajna)
"Slovensko planinsko društvo v Trstu je od svoje ustanovitve leta 1904 opravičevalo svoj življenjski obstoj in zasledovalo cilje, ki si jih je zadalo pred 85 leti: ohranjevanje naše narodnostne bitnosti, zaščita slovenske identitete naših ljudi in krajev, skratka, pričevanje našega obstoja na tem delu zemlje med morjem in gorami. Upoštevajoč vsa ta neizbrisna zgodovinska dejstva, smo torej zakorakali v 85. leto obstoja s trdnim namenom, da ne bomo krenili z začrtane poti: vzgoja mladih rodov slovenskih planincev, širjenje planinske kulture med našimi ljudmi in gojitev ljubezni do gora in narave, ki nas obdaja, da jo bomo spoštovali in cenili in jo skušali ohraniti za naše sinove pred uničevanjem, ki nas vodi v fiziološko smrt."
S temi besedami je predsednik SPDT Lojze Abram začel svoje poročilo na občnem zboru naše planinske organizacije, ki je bil prejšnji teden v nabito polni Gregorčičevi dvorani. Poleg članov so bili še posebno številni predstavniki sorodnih organizacij in društev z obeh strani meje: Planinske zveze Slovenije, planinskih društev Integral, Sežana, Koper, Dovje-Moj-strana, Platak in Glas Istre, Slovenskega planinskega društva_ iz Gorice, ZSŠDI, Bora, SK Devin in ŠD Sloga.
Obračun enoletnega delovanja, ki ga je podal predsednik Abram, je bil zelo bogat (naj navedemo samo podatek, da je SPDT priredilo v prejšnji sezoni kar 45 daljših in krajših izletov, med njimi enotedensko turo na področju Monvisa v Piemontu) ter je terjal od odbornikov veliko požrtvovalnega dela. Med drugim je prav SPDT priredilo junija lani v Mačkoljah srečanje planincev treh dežel, ki je postalo pomembna priložnost za utrjevanje stikov s planinskimi organizacijami v matični domovini. Začeli so tudi obnavljati markiranje Vertikale, v katero bo treba vnesti nekatere tudi znatne popravke zaradi vse večje urbanizacije, pa tudi zaradi posledic potresa izpred 13 let, tako da bo treba nekatere odseke nanovo trasirati. Pač pa doslej ni žela večjih uspehov akcija, da bi Vertikalo vključili v dolgo planinsko pot, imenovano Sentiero Italia, ki naj
Odbor SPDT
Novi odbor SPDT sestavljajo: predsednik Lojze Abram, podpredsednika Peter Suhadolc in Tom Marc, tajnik Ervin Gombač, pomočnik tajnika Robert Devetak, zapisničarka Vojka Pertot, blagajnik Žarko Vecchiet, pomočnica blagajnika Dobrina Stranj, gospodar Aleksij Civardi, arhivar Franc Armani, odgovorna za predavanja Marinka Pertot, odgovoren za smučarsko dejavnost Pavel Fachin, člani komisije za izlete Vojko Slavec, Zvezdan Babič, Aleksander Sirk in Mario Milič, član komisije za mladinske izlete Zvonko Vidau, člani komisije za Himalajo Stojan Bolčina, Angelo Kermec in Davor Zupančič, odgovorni za mladinski odsek Boris Paoli, za smučarski odsek Devan Cesar, za alpinistični odsek Dušan Jelinčič in za jamarski odsek Stojan Sancin. Nadzorni odbor sestavljajo Pino Rudež, Ugo Margon in Silvij Birsa.
bi šla od Aspromonteja na skrajnem jugu Italije do Alp, zaključila pa naj bi se v Dolini Glinščice. Namen SPDT je bil dati možnost planincem, ki bi se podali na to dolgo pot, da bi spoznali slovensko stvarnost v naših krajih od Trbiža do Milj. Prišlo pa je do zaviralnih protipredlogov s strani tistih, ki bi neradi videli, da bi bili slovenski planinci prisotni na tej poti. Prav tako ni bilo še rešeno vprašanje morebitnega vstopa v italijanski CAI, predvsem zaradi nerazumevanja krajevnih italijanskih planinskih predstavnikov, ki bi morda pristali na polovične in za SPDT neugodne rešitve. Odbor SPDT je proučil statut CAI in prišel do spoznanja, da je vstop pod takšnimi pogoji nemogoč. Zato so predlagali spremembo statuta CAI ter srečanje z naj-višjimi predstavniki italijanske planinske organizacije v Milanu, za sedaj pa je zadeva še vedno na mrtvi točki.
Abram je tudi izrekel priznanje dvema članoma društva, ki sta pred kratkim uspešno zaključila dve planinski poti: Adrianu Reharju, ki je prehodil
Slovensko planinsko transverzalo in razširjeno pot, ter Danilu Šavronu, ki se je povzpel na trideset vrhov Furlanije-Julijske Krajine, Slovenije in Avstrije in tako zaključil Pot prijateljstva.
Na koncu svojega poročila pa je predsednik SPDT pozval člane k čim tesnejšemu sodelovanju z društvom, kajti le od navezanosti članstva je odvisen obstoj in razvoj SPDT. V tej zvezi je tudi 'pozval vse ljubitelje planin in narave, naj se udeležijo jubileja ob 85-letnici društva, ki bo sredi junija letos na Poldnašnji špici v Zahodnih Julijcih.
Tudi druga poročila na občnem zboru so potrdila razvejano dejavnost SPDT. Tajnik Ervin Gombač je na primer naštel vse izlete lanske sezone, od tistih v naši neposredni bližini, do onih v Vzhodnih in Zapadnih Julijcih, pa izlete v Avstriji (Spitzegel in Reis-skofel, Glossglockner in Dachstein) in na že omenjeni Monviso. Pomembna sta bila tudi izleta za šolsko mladino, ki so ju vodili člani mladinskega odseka in ki se jih je udeležilo preko sto šolarjev. Po poročilu blagajnika Žarka Vecchieta je odgovorna za predavanja Marinka Pertot podala prerez skozi predavateljsko sezono, ki je sicer še v teku, ki pa je že imela v gosteh predavatelje Branka Bratuža, Petra Podgornika, Toneta VVrabra, Petra Škoberne-ta in Franceta Malešiča, že jutri pa bo na sporedu predavanje alpinista Romana Robasa o osemtisočaku Čo Oju.
Delovanje smučarskega odseka je bilo letos zaradi neugodnih vremenskih razmer precej okrnjeno, kot je povedal načelnik odseka Devan Cesar, bo pa vsekakor doseglo višek to nedeljo z zimskimi športnimi igrami na Zoncolanu pri Ravasclettu. Slabo vreme je precej motilo tudi delovanje alpinističnega odseka, katerega člani so v minuli sezoni odpravili le okrog 30 vzponov, med katerimi izstopa Kafolo-va druga solo ponovitev zahtevne smeri Costantini - Appolonio v Tofani di Rozes. Trenutno se alpinistični odsek, katerega vodstvo je pred kratkim prevzel Duško Jelinčič, ukvarja z organiziranjem plezalnega tečaja, ki bo stekel s prihodom pomladi.
Še posebno razveseljivo pa je dejstvo, da je v tej sezoni intenzivno delal mladinski odsek, ki je priredil kar 17 različnih akcij, predvsem izlete za mladino, kot je povedal načelnik odseka Boris Paoli, ki je tudi poudaril prizadevanja, da bi osredotočili napore na osnovnošolske otroke. In končno jamarski odsek, ki je sicer maloštevilen, a izredno aktiven, kot je povedal načelnik Stojan Sancin. Naj zabeležimo le podatek, da je odsek med vsemi slovenskimi jamarskimi društvi v minuli sezoni odkril največ novih jam.
Občni zbor, ki ga je vodil Karlo Mezgec, se je po krajši razpravi zaključil z izvolitvijo novega odbora, ki so ga zaradi vse večjih nalog društva letos nekoliko razširili. Novi odborniki so se že sestali na prvi seji in porazdelili funkcije, kot poročamo tu zraven. (tm)
Odbor TPK Sirena je v soboto zvečer podal obračun enoletnega dela.
Po besedah predsednika Edija Filipčiča je bilo zadnje obdobje relativno mirno, torej brez izrazitih vrhuncev, bodisi v tekmovalnem smislu, kjer so bili rezultati še vedno solidni, kot tudi v občem delovanju, ali bolje delu na prostoru kluba. Opravljena so bila namreč samo manjša in vzdrževalna dela. Filipčič je tudi poudaril, da je poglavitni cilj kluba športno delovanje. To verjetno zaradi določenih teženj, da bi se obstoj TPK Sirena istovetil s servisom za lastnike jadrnic in čolnov.
S podatki o organizacijski dejavnosti (tri prireditve, med katerimi je bila regata Trst-Brioni-Trst pomembna prelomnica pri ovrednotenju Sirene) je bil tudi podčrtan ugled, ki si ga je barkovljansko društvo pridobilo v enajsti coni italijanske jadralne zveze, ki je za to sezono že zaprosila, da bi bili regata za optimiste in tekmovanje "Prvo jadro" vključeni v uradni razpored zveznih regat. Ugled Sirene je razviden tudi iz dobrih odnosov s sosedi SVBG. S slednjim navtičnim klubom so v načrtu skupne pobude za večje ovrednotenje barkovljanske riviere. V tem morebitnem pospešku dejavnosti se gotovo skrivajo tudi tisti privezi, o katerih lastniki plovil razmišljajo. Zadeva je komaj v fazi zamisli in načrtovanj, priča pa o veliki življenjskosti kluba, ki se nikoli ne zadovolji z že obstoječim.
Športni referent Bruno Bogateč se je strinjal, da minula sezona ni bila izjemno bogata glede športnih uspehov. Sirena pa je še vedno obdržala stik s tekmovanji državnega in mednarodnega značaja. Kar je Bogatca prizadelo, je bil neuspeh, ki ga je klub zabeležil pri posredovanju pomorske kulture večini svojih članov, ki k Sireni prihajajo brez zanimanja za športno dejavnost in povsem v enakem duhu, kot bi bila Sirena balinarsko društvo. Prebujenje teh članov in vsaj minimalen solidarnostni prispevek tekmovalcem bi pomenil za športno garnituro Sirene važno čustveno pomoč. Kot je že običaj za skoraj vse občne zbore, se med diskusijo nihče ni izpostavil s prispevkom, ki bi utegnil skaliti mir
in volilnice z imeni kandidatov za nove klubske organe, je bila nepotreben napor organizatorjev občnega zbora, saj so skoraj vsi štartajoči udobno prejeli svoja mesta s polnim številom glasov.
Glavni odbor bodo sestavljali: Bruno Bogateč, Vojko Brecelj, Marko Civardi, Aldo Cunja, Miran Dolhar, Dui-lio Ferluga, Edi Filipčič, Aleksander Korošic, Danilo Matijačič, Albin Omari, Livio Pertot, Mito Pertot, Andrej Prašelj, Bogdan Stanič in Oskar Šiško-vič.
Nadzorni odbor bodo sestavljali: Boris Kuret, Vladimir Podbršček in Leopold Zubalič, medtem ko bodo v razsodišču Romeo Ferfolja, Majda Gerdol in Inko Starec.
V samem uvodu so bili nagrajeni najuspešnejši tekmovalci. Ob koncu pa je bila formalno sprejeta ustanovitev odseka za športni ribolov.
BRUNO KRIŽMAN
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 19. t. m., ob priliki zimskih športnih iger smučarski izlet na Zoncolan. Za informacije in vpisovanje telefonirati na št. 200236 - Bruno Škerk.
SMUČARSKI KLUB BRDINA vabi vse člane na izlet in tekmo, ki bo v nedeljo, 19. marca, na Zoncolanu (22. zimske športne igre). Vse informacije na sedežu kluba jutri od 19. do 21. ure:
TPK SIRENA
sklicuje sestanek vseh interesentov za športni ribolov. Srečanje bo na sedežu kluba v petek, 24. t. m., ob 20. uri.
SPDT
sporoča, da jutri zvečer ob 20. uri zapade rok za vpis na tekmovanja Zimskih športnih iger. Vpise sprejemata po tel. Devan Cesar (911433) in Pavel Fachin (742488), pri katerih se je mogoče vpisati tudi za avtobusni izlet v Ra-vascletto.
SHINKAI KARATE KLUB obvešča, da bo jutri, 16. t. m., ob 18. uri v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju v športno-kulturnem centru v Zgoniku redni občni zbor.
Predsedstvo občnega zbora SPDT. Na sredi Lojze Abram bere predsedniško
Poročilo	(foto Magajna)
TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-
MILAN-TURIN-GENOVA-
VENTIMIGLIA-BARI-LECCE
Odhodi iz Trsta
■25 H/K Benetke •15 K Benetke §
■50 H Benetke '12 B (Tergeste) Mestre-Mi R rin D
•25 K Portogruaro § (1) (2)
E Benetke 12 H Benetke
n 0 E (Benetke Express) Ben« j9'50 K Benetke §
B (Marco Polo) Mestre-R: H Benetke 14 ic ^ Portogruaro § l6 ln ** Benetke 17, E Benetke-Milan H Benetke
l8.in c Benetke
E Benetke-Bologna-Bar
(Pogradi 2. raz. Trst-Lec
J*30
I9.53 p — =--------o
B (Simplon Express) M
l9'30 v Benetke § ir, K Portogruaro §
~ loimpion cxpress) ivi lan-Domodossola-Pariz 1-2. raz. Trst-Pariz; p raz. Beograd-Pariz; sp 2o.3n Pogradi 2. raz. Zagreb-I 21.3- '3 Benetke
H Benetke-Milan-Tur va-Ventimiglia (spalnil Uradi 2. raz. Trst-Ventil
Zimski vozni red vlakov
Velja od 25. septembra 1988 do 27. maja 1989
23.00	E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim; spalniki Moskva-Rim, razen ob torkih in četrtkih; spalniki Budimpešta-Rim samo ob torkih in četrtkih)
Prihodi v Trst
0.45 K/H Benetke §
1.50	H Benetke
6.50	K Portogruaro
7.20	H Ventimiglia-Genova-Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ventimiglia-Trst)
7.45	K Portogruaro § (2)
8.13	E Rim-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst; spalniki Rim-Moskva, razen ob četrtkih in sobotah; spalniki Rim-Budim-pešta samo ob četrtkih in sobotah)
8.50	E (Simplon Express) Pariz-Do-modossola-Milan-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi 2. raz. Pariz-Zagreb)
9.20	H Benetke §
10.13	E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst)
11.13	H Benetke
13.05	K Portogruaro § (1) (2)
13.30	E Milan-Benetke
14.23 H Benetke
15.26 H Benetke
16.20	H Benetke §
17.50	H Benetke
19.10	H (Benetke Express) Benetke
19.55 K Portogruaro §
20.14	H Benetke
21.05	B (Marco Polo) Rim-Mestre *
21.40	B (Tergeste) Turin-Milan-Me-stre □
23.20 K Benetke 23.49 E Benetke
□ - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
* - samo 1. razred z obvezno rezervacijo
§ - samo 2. razred
(1)	- vozi samo do 22. 12. 1988; od 9. 1.
do 22. 3. 1989 in od 30. 3. do 27. 5. 1989
(2)	- ne vozi ob praznikih
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-
ZAGREB-BEOGRAD-
BUDIMPEŠTA-MOSKVA-
ATENE
Odhodi iz Trsta
9.25 E (Simplon Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Bu-dimpešta-Moskva (pogradi 2. raz. Pariz-Beograd; spalniki in pogradi Pariz-Zagreb; spalniki Rim-Budimpešta samo ob četrtkih in sobotah; spalniki Rim-Moskva, razen ob četrtkih in sobotah)
13.40	K Opčine-Ljubljana § (1)
18.38 H Opčine-Ljubljana § (1)
20.40	E (Benetke Express) Opčine-Ljubljana-Beograd-Skopj e-Atene (spalniki in pogradi 2. raz. Benetke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene)
7.27
9.35
16.28
19.23
Prihodi v Trst
E (Benetke Express) Atene-Skopje-Beograd-Ljubljana-Opči-ne (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Benetke; pogradi 2. raz. Atene-Benetke)
H Ljubljana-Opčine § (1)
H Ljubljana-Opčine § (1)
E (Simplon Express) Moskva-Budimpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Pariz; spalniki in pogradi 2. raz. Zag-reb-Pariz; spalniki Budimpešta-Rim samo ob torkih in četrtkih; spalniki Moskva-Rim, razen ob torkih in četrtkih) * 1
§ - samo 2. razred
(1) - ne vozi ob nedeljah in 3. 11., 8. in 26. 12. 1988; 6.1., 27. 3., 25. 4. in 1. 5. 1989
TRST - VIDEM-TRBIŽ-DUN AJ-SALZBURG-MUNCHEN Odhodi iz Trsta
5.55 H Videm-Trbiž §
7.05	H Videm (1)
7.50 H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj
10.35	K Videm §
12.20 H Videm-Trbiž
13.05	K Videm-Karnija §
14.05	H Videm
14.35	K Videm §
16.30 H Videm (1)
17.00	K Videm §
17.40	H Videm-Benetke
18.00	K Videm §
19.37 H Videm
21.05	H (Italien-Osterreich Express) Videm-T rbiž-Dunaj-Munchen
23.15	K Gorica §
Prihodi v Trst
1.00	K Videm § (3)
6.30	K Gorica § (1)
7.00	K Videm §
7.50	H Benetke-Videm (1)
8.45	H (Osterreich-Italien Express) Munchen-Dunaj -T rbiž-Videm
9.30	H/K Videm § (1)
10.25 H Videm
11.55 K Videm §
14.16	H Videm (1)
15.00	K Videm §
15.35	H Videm §
16.48 H Videm
17.45	K Videm §
18.50	K Videm §
19.42 H Trbiž-Videm
21.12	K Videm §
22.13	H (Gondoliere) Dunaj-Trbiž-Vi-dem
24.00	K Videm § * 1 2 3
§ - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob praznikih
(2)	- vozi samo na dan po prazniku
(3)	- vozi samo na dan po prazniku,
razen 26. 12. 1988; 27. 3. in 1. 5. 1989
K - krajevni vlak	B - brzec
H - hitri vlak
E - ekspresni vlak
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel.v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
15. marca 1989
Huda politična in ustavna kriza v Južnoafriški republiki
Politični zaton predsednika Pietra Bothe Nacionalisti zahtevajo imenovanje De Klerka
CAPETOVVN Vladajoča južnoafriška nacionalna stranka se sooča z najhujšo politično in ustavno krizo v več kot štiridesetih letih vladavine. Federalni svet, sestavljen iz najvplivnejših ministrov in članov parlamenta, je sinoči po poltretji uri razvnetih razprav v Capetownu z večino glasov odločil, naj Pieter Botha odstopi, in odločno podprl novega voditelja stranke' Frederika De Klerka kot novega predsednika države.
Kriza se je začela z Bothovo boleznijo sredi januarja, ko ga je zadela srčna kap, v nedeljskem televizijskem intervjuju pa je Botha prilil olja na ogenj razplamtele krize, ko je zavrnil predloge in zahteve po odstopu. Pieter Botha je dejal, da bo ostal za državnim krmilom do konca petletnega mandata, ki mu poteče septembra, da ga namerava podaljšati do prihodnjega marca, ko v parlamentu glasujejo o vladnem proračunu. Za nameček je povedal, da ni izključeno, da se bo na prihodnjih parlamentarnih volitvah potegoval za nov predsedniški mandat.
V vrstah vladajoče stranke je zavrelo in po vsej verjetnosti ni Pieter Botha, v zadnjem desetletju nesporno najbolj avtoritativna osebnost na domačem političnem prizorišču, pričakoval tako odločnih pozivov, naj odstopi. Na sestanku zveznega sveta je večina prvakov nacionalne stranke menila, da bi bila zamenjava v državnem vodstvu v interesu drža-
ve in stranke. Pieter Botha je še prej zabrusil svojim kritikom, da je De Klerk politična lutka in kot tak torej ni primeren za vodenje države v teh kriznih časih.
Večina poslancev nacionalne stranke (120 od skupaj 133) in ministri očitno mislijo drugače, pri čemer je celo vplivno glasilo belskega poslovnega sveta "Business Day" zapisalo, da bi 73-letni politik moral odstopiti in prepustiti položaj mlajšemu, 52-letnemu ministru za izobraževanje De Klerku. Videti je, da so napadi na Botha prišli tako daleč, da so nekateri politiki začeli braniti Botha z utemeljitvami, da bi morali predsedniku omogočiti vsaj časten odhod s političnega prizorišča, če že drugega ne.
Politično-ustavna kriza je še toliko bolj zapletena, ker leta 1983 sprejeta ustavna dopolnila določajo, da predsedniku ni mogoče skrajšati petletnega mandata razen v izjemnih primerih. Torej takrat, če bi bil predsednik tako bolan, da ne bi mogel opravljati dolžnosti (ali v primeru smrti), ali če bi za njegovo razrešitev glasovali dve tretjini poslancev belskega doma parlamenta. Zdi se, da bo dokončna odločitev sprejeta v parlamentu, kjer ima nacionalna stranka dobri dve tretjini mest, in če bi malone vsi poslanci vladajoče stranke glasovali za Bothov odstop, potem bi po vsej verjetnosti moral oditi.
Južnoafriška politično-ustavna kriza, ki tako kot še nikoli doslej pretresa politično sceno, ima seveda tudi širše notranje in mednarodne razsežnosti. Predstavniki belske liberalne.opozicije sicer večjidel menijo, da pri vsem skupaj ne gre drugega kot za boj za oblast, medtem ko domači analitiki menijo, da so v ozadju globlja politična in gospodarsko-socialna vprašanja. Po teh mnenjih naj bi zamenjava na oblasti v Pretorii oznanila tudi vsebinski politični zasuk, ki ga je predsedniški pretendent De Klerk napovedal z vrsto javnih izjav, čeprav ni bil povsem jasen in določen. Zagovorniki stališč, da skratka ne gre samo za boj za oblast v državnem vrhu, pravijo, da se z zahtevanim Bothovim odhodom končuje obdobje politike previdnih in obotavljivih apartheid-skih reform, ki pravzaprav niso nikogar zadovoljile. Predstavniki črnske večine so reagirali, da so prišle prepozno in da niso prinesle bistvenega zasuka, belska liberalna opozicija podobno meni, da gre le za kozmetične spremembe, medtem ko skrajna desnica trdi, da gre za razprodajo belskih interesov. Povsem odprto vprašanje je, kaj utegne novega prinesti De Klerk, saj je pred njim veliko neznank. Najprej pa mora seveda priti do končne odločitve, ali bo Botha odšel ali ne, in če se ne bo morda izcimila kakšna kompromisna rešitev, (ap)
V Roveretu deluje ducat ekološko nevarnih obratov
ROVERETO — Občinski svet v Roveretu je včeraj obravnaval poročilo o vplivu tamkajšnjih industrijskih podjetij na onesnaženost reke Adiže. Iz poročila je razvidno, da lahko kar 617 podjetij na področju Rovereta prosto spušča svoje odplake v Adižo, ker ta podjetja ne uporabljajo v proizvodnji strupenih in nevarnih snovi. Poleg teh »varnih« podjetij obstaja na področju Rovereta še 167 podjetij, ki s svojimi odpadnimi vodami pomenijo le občasno nevarnost za čistost reke, le 12 pa naj bi bilo tako imenovanih »nevarnih« podjetij, ki uporabljajo v proizvodnem procesu tudi vodo, ki jo je treba nujno prečistiti, preden se jo lahko spusti v Adižo. Zato tudi trdijo, da je nevarnost onesnaženja Adiže vsaj na področju Rovereta minimalna.
Istočasno pa je treba še povedati, da so se sodniki v Roveretu zavzeli za uporabo vseh zakonskih možnosti za zaščito Adiže, pretor Rovereta pa je zaradi onesnaženja Adiže izdal sodni obvestili za podjetji Siric in Roferm.
Po dveh urah in pol razprave je federalni svet nacionalne stranke zahteval imenovanje De Klerka za predsednika države	(Telefoto AP)
Področje Amazonke laboratorij kokaina
RIO DE JANEIRO S svojimi pragozdovi ne predstavlja Amazonka le pljuč našega planeta, temveč tudi enega največjih laboratorijev za predelavo kokaina, ki prihaja iz tako imenovanega belega trikotnika, ki ga sestavljajo Bolivija, Kolumbija in Peru. Glavnina teh predelovalnih obratov je ob rekah Solimoes, Ica Japura, Negro Icama, Papuri in Tiguie. Tam so še posebej kolumbijski trgovci z mamili znali pregovoriti Indijance plemena Tucano, da zanje gojijo rastline koke.
Nasprotno od lani odkritih laboratorijev v Kolumbiji, ki so imeli v glavnem vsi tudi lastne pristajalne steze, da so lahko trgovci neposredno na kraju proizvodnje prevzeli mamilo, pa so brazilski obrati bolj nedostopni. Zato od tam »končni izdelek« po skritih kanalih pošiljajo na letališča v notranjosti države in v pristanišča ob atlantski obali.
V teh laboratorijih predelujejo kokino pasto v kokainski klorov hidrat, kot topilo pa uporabljajo aceton in eter, ki sta v Braziliji, ki je največja proizvajalka teh dveh kemičnih izdelkov v Južni Ameriki, zelo poceni.
Boj proti proizvodnji kokaina v Braziliji, podobno kot v drugih južnoameriških državah, ni preveč zagrizen. Na to vplivajo ekonomski in-socialni dejavniki, svoje pa ponekod opravi tudi podkupovanje. Zato je vedno več površin, kjer raste koka, vedno več pa je tudi predelovalnih obratov. Dovolj zgovoren je podatek, da ni bilo po letu 1986 na področju Amazonke praktično nobene odločnejše akcije za zatrt j e gojenja in predelave koke, medtem ko so v obdobju med letom 1983 in letom 1985 v amazonskih džunglah uničili 510 hektarov nasadov koke.
V Rimu umrl senator Francesco Bonifacio
RIM — V svojem rimskem stanovanju je v noči na torek umrl bivši predsednik ustavnega sodišča in senator Francesco Bonifacio.
Bonifacio se je rodil 3. maja 1923. leta v kampanijskem mestu Castella-mare di Stabia, kjer je pričel tudi svojo politično kariero. Pri 21. letih je diplomiral na neapeljski pravni fakulteti.
V petdesetih letih je poučeval na pravnih fakultetah v Rimu, Neaplju in Bariju, v istih letih pa so ga v rojstnem kraju prvič izvolili v neapeljski pokrajinski odbor. V vrstah Krščanske demokracije je bil Francesco Bonifacio najprej izvoljen za sodnika ustavnega sodišča, nato pa so mu poverili še funkcij opredsednika tega organa. Moro in Andreotti sta mu poverila zahtevno vlogo ministra za pravosodje v peti Morovi ter v tretji in četrti An-dreottijevi vladi. Leta 1976 je bil' izvoljen za senatorja, bil pa je tudi predsednik senatne komisije za ustavna vprašanja.
Vdovi so izrekli svoje sožalje predsednik Cossiga, predsednica poslanske zbornice Jotti in predsednik senata Spadolini ter številni politiki.
Romunski diplomat osumljen vohunstva
BUKAREŠTA Bivši funkcionar romunskega zunanjega ministrstva Mir-cea Raceanu bo moral pred sodnike zaradi obtožbe izdajstva in vohunstva. Romunske oblasti so ga obtožile, da je več let delal za neko tujo državo, vendar zaenkrat ni znano za katero. Prav tako se še ne ve, s katero vohunsko organizacijo je Raceanu sodeloval. S špionažo naj bi se začel ukvarjati že leta 1974, pri čemer je izkoristil svoj položaj in službo na zunanjem ministrstvu. Raceanu je namreč užival veliko zaupanje in je imel tako rekoč prost dostop tudi do pomembnih tajnih dokumentov in podatkov. Bivši diplomat je nekaj časa delal na romunskem veleposlaništvu v Washingtonu, leta 1986 pa je postal odgovoren za uradne stike med Severno Ameriko in Bukarešto. Raceana so aretirali že januarja, datum procesa pa je še vedno skrivnost.
V romunskih diplomatskih krogih se te dni vztrajno širijo govorice, da je Raceanova aretacija povezana z odprtim pismom predsedniku države, ki so ga podpisali bivši člani politbiroja centralenga komiteja romunske komunistične partije. S pismom so hoteli protestirati zoper kršenje človekovih pravic in neustrezni ekonomski poltiki partijskega in državnega vodstva.
Ukrajinski duhovnik obsojen zaradi maševanja v Lvovu
KIJEV — Mihail Vološin, duhovnik ukrajinske katoliške cerkve, bo moral služiti 6-mesečni vojaški rok, ker je 26. februarja letos maševal v Lvovu. Služenje vojaškega roka naj bi bila kazen, ki si jo je Vološin zaslužil zaradi maše zadušnice ob 175-letnici rojstva ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka. Z Vološinom je maševal tudi pravoslavni duhovnik Mihail Niškohus, vendar kaže, da se je le-ta izognil kazni.
Vest o obsodbi duhovnika Vološina je posredovala tiskovna agencija AD-NKRONOS, ki navaja izjave Komiteja za obrambo katoliške cerkve v Ukrajini. V tej sovjetski republiki' je katoliška cerkev ilegalna, zato naj bi bilo za-
viranje sleherne verske aktivnosti še zelo v modi, pa čeprav je vodstvo Mi-haila Gorbačova pokazalo večjo odprtost do verskega vprašanja.
V Lvovu pa se je v nedeljo zbrala tudi množica demonstrantov, ki so zatrjevali, da je tajnik komunistične partije SSR Ukrajine Vladimir Ščerbicki zrežiral niz predvolilnih goljufij, s katerimi si je hotel zagotoviti sedež na bodočem kongresu ljudskih poslancev. Demonstranti so se tudi zgražali nad zaporno kaznijo, ki je doletela Irino Kolinec, aktivistko Ukrajinske zveze za Helsinki. Aktivistka bo morala 10 dni v zapor, ker se je udeležila verskega obreda, ki sta ga vodila duhovnika Mihail Vološin in Mihail Niškohus.
Žita Habsburška se ni nikoli odrekla vladarskemu naslovu
Umrla je zadnja avstro-ogrska cesarica
DUNAJ — V Zizersu v Švici je umrla poslednja avstro-ogrska cesaric® Žita. Stara je bila 96 let. Žita je bil® hči parmskega vojvode Roberta B°r' bonskega in Marije Antonije Bregam ze, prvorojenke portugalske kraljevske družine. Zelo mlada se je poročil® s cesarjem Karlom I., ki je leta 191" abdiciral. Karel I. Habsburški je umr leta 1927 na otoku Madera, potem se je zaman skušal vrniti na avstr0' ogrski prestol.	■
Avstrijske oblasti so cesarici Žiti. _ je živela v izgnanstvu, po 63 letih d°' volile, da se vrne v Avstrijo ob prosi®] vah 95-letnice rojstva njenega sopr° ga. Dogodek je sprožil nemalo pr°s nečenja, saj se Žita ni nikoli uradn odrekla svojemu vladarskemu n®s) vu. Kot vse habsburške vladarjf P-bodo tudi njo pokopali v kapucin®
kripti na Dunaju. Pogrebna svečan0 bo 1. aprila, datum pa sovpada z obl nico smrti Karla I.	{0
Pred petimi leti je cesarico Zi sprejel papež Janez Pavel II. Qb ■ priložnosti je izdala tudi nekaj tajn°.._ v zvezi z romantično zgodbo in tray no smrtjo zaljubljenecev iz Mayer ga. Smrt Rudolfa Habsburškega, Franca Jožefa in princese Sissi in J ■ gove mlade ljubice Marie Vetsere bi bila posledica hudega politični komplota. Ta teza sicer ni ravno n ^ saj so jo vzeli v poštev takoj P0.. godku v lovskem dvorcu Mayer _ vendar jo je habsburško plemstvo lej vztrajno odklanjalo. Žita je nen bila med tistimi, ki so podrobneje V znali ozadje te zgodbe.	7jta
Na sliki (telefoto AP): cesarica pri papežu leta 1984