26 številka.	Maribor, dne 29 marca 1915.	Letnik YII.
Inscrali ali oznanfla
se računajo po 12 vi* od 6 redne petftvrste:
večkratnih oznanftHt vd8s popust	—•
„Straža“ izhaja v pon»
deljek in petek popoldn*
Rokopisi se ne vračaj*
upravništvo: Maribor ulica. S. — Telefon St. 113

slovensko ljudstvo. I
Z uredništvom vsak dan od 11.
se more govorttl -12. ure dopoldu*
Datai —
Klfr—
5*—
Zadnji dnevi v Przemyslu.
Letalec Lehmann iz Przemysla pri cesarju. — General Kusmanek ujetnik v Kijevu. — Ruska przemyslska artilerija v Karpatih. — V Karpatih ljuti boji. — Na dveh mestih Rusi v Karpatih na ogrskih tleh. — Ob bukovinski meji naši na ruskih tleh. — V Dardanelah mir.
Uporaba žita in moke.
Vlada je k dosedanjim splošnim določilom glede uporabe moke in žita izdala še naslednjo, odredbo:
Od dne 28. marca naprej do preklica ne sme o-seba porabiti več moke kot 200 g na dan. Namesto 5 g moke se 1‘ajhko porabi 7 g kruha. Za kmečke posestnike, člane njihovih rodbin, služabnike, delavce, se z ozirom na to, da. ti ljudje živijo po veliki večini od močnatih jedil, dovoli ‘dnevna poraba 300 g žita ali 240 g (— /4 kg) moke. Za kmečko prebivalstvo veljajo torej vse one določbe, ki so bile že dne 24, iebr. in vse one olajšave, ki so jih podelile politične oblasti. Za Kmečko prebivalstvo se z novp določbo ni nifi Spremenil o.
Ce se bo v posameznih krajih, kjer je prebivalstvo po večini ali izključno navezano na kruh kakor vsakdanjo hrano, izkazala potreba, da se k uradno določenim 300 g žita na dan dovoli večja uporaba žita in moke, je ministrstvo za notranje zadeve izjemoma to dovolilo, toda pod pogojem, da se uporabi le toliko, kolikor je neobhodno pofrebnoi za prehrano prebivalstva,
S temi določili se je po možnosti oziralo na vse posamezne in različne razmere v raznih krajih naše države. Pri tem naj Sodelujejo prebivalstvo, občine in drugi javni zastopi.
* *
*
Večja uporaba žita na dan kot 300 g se bo dovolila, kakor naknadno izvemo, le v slučajih, M so posebnega uvaževanja vredni. Do danes še navodila, Kaki slučaji se boido upoštevali, kako se bodo delale prošnje z,a to dovoljenje, niso objavljena, Kakor hitro č!i o b i m o potrebne zanesljive podatke, bomo vse natančno razložili in navedli tudi, kako se bodo delale dotične prošnje, —
Ljudstvo pa prosimo, naj bo mirno, kajti kakor smo izvedeli na uradnem mestu, se ne bo nikomur delala Krivica., ampak bodo oblasti šle ljudstvu kolikor mogoče na roko.
Izstradani vojaki gredo peva-joe v zadnji boj.
Do dne 20. januarja je bil Przemysl dovolj preskrbljen z živili. Od tega dne naprej pa so se merice živeža za osebo tako zmanjšale, da je trdnjava na ta način shajala s svojimi zalogami živeža še 2 mesca. Dne 18, marca se je med posaidko razdelilo zadnje ostanke živeža. Glad je bil že tako silen, da je vsak dan vsled gladu umrlo do 200 mož. Moštvo je bilo tako izstradano, da je pri izpadu dne 19. marca z naporom zadnjih sil prekoračilo tekom sedmih u r pot, ki je znašala — sedem kilometrov! Polagoma, : pevajoč bojne pesmi, je hrabra, posadka zadnjikrat napadla premočnega sovražnika. Polkovnika Szatmary in Kraliček sta utrujena korakala s palicami v rokah med vrstami zvestih boritel-jev. Častnika Sta klicala svojim vojakom: „Le vsi za menoj, a nihče naj ne sili pred mene!“ Polkovnik Kraliček je bil zadet od treh strelov iz strojne puške naravnost v usta, a je še kljub temu kohakal dalje na čelu svoje čete, dokler ni prišel v rusko ujetništvo. Disciplina moštva je bila do zadnjega vzgledna. Cr-novojniki, ki so rajdi izmučenosti padali po tleh in so ležali v cestnih jarkih, so se Še toliko vzravnali po
koncu, da so mimoidoče častnike po vojaško pozdrav vili. Vojakom se je povedalo, da se trdnjava ne more več držati. Radi tega so v zadnjem trenotku zbrali še vse S(Voje poslednje moči, da izvršijo še nekaj izvanrednih junaških činov.
Grozni zadnji trenotki.
Od 5. do 6. ure zjutraj je bila trdnjavska okolica en sam velikanski požar. Zemlja se je tresla od grome,nja razstreljenih utrdb in topov, poleg tega pa so Rusi sipali od vseh strani iz svojih težkih oblegovalnih topov celo točo krogel na umirajočo trdnjavo. Mnogo ljudi je bilo od kosov razstreljenih topov^ ubitih. Cevi velikih topov in težkih trdnjavskih možnar-jev so pred razstrelbo nasipali z ekrazitom, smodnikom in peskom. V zrak so se dvigali na vseh koncih in krajih grozni ognjeni stebri, visoki čez 400 m. Ko so bile vse utrdbe in vsi topovi razstreljeni, je genera,1 Kusmanek zapovedal, da naj častniki z belimi zastavami v rokah nalznanijo bližajočemu se sovražniku, da mu poveljnik Przemysla odda trdnjavo, ker jo radi pomanjkanja živeža ne more več držati ter da prepušča usodo posadke vitežtvu sovražnika.
Prižigalnili vrvic je zmanjkalo.
General Kusmanek je dne 22. marca zgodaj v; jutro izdal povelje, da se morajo utrdbe do p. ure v jutro držati zoper sovražni naval. Ob tem času je infanteria zapustila utrdbe in se je umaknila v notranjost trdnjave. Ko so začeli razstreljevati utrdbe in topove, so spoznali, da primanjkuje prižigalnih vrvic. Nič ni drugega pomagalo, nego da še je moralo vrvice tako na, kratko prirezati, da jih je bilo dovolj. S tem pa so bili pijonirji, ki so izvrševali razstrelbe, v. veliki smrtni nevarnosti. Posamezne utrdbe so bile za razstrelbo podložene z 1500 kg ekrazita. Učinek talke razstrelbe je bil samoobsebi umevno izredno silen.: Pionirji-saperji, ki so izvršili razstrelbe, so se prostovoljno oglasili za to delo.	'
LISTEK.
Crnogorski upliv v Evropi.
(Konec.)
Tretja hčerka kralja Nikite je dosegla svoj cilj. V svojem 40., leitu je postala soproga ruskega velikega kneza, la je za carjem najmogočnejši mož v Rusiji. Ona se 1 alike takorekoč postavlja na isto stopnjo kot njena mlajša sestra Helena, ki je 1. 1890 poročila italijanskega prestolonaslednika Viktor Emanuela in ki je kmalu na to postala kraljica, soproga kralja italijanske držane. Velika kneginja [Anastazija je, kakor rečeno, dosegla svoj cilj, a njeno častihlepje še ni doseglo popolne utehe. Kot strastna boriteljica za panslavistično misel je velika kneginja Anastazija rusko carico, prejšno nemško prinqezinjo, porinita čisto v ozadje. 'Obenem pa je Anastazija svoje spletke na dvoru tako uravnala, da je postala središče stranke velikih knezov. Cilj te strarike ja bil že od nekdaj osvo-jevalna vojska z Nemčijo, jn Avstrijo. Kneginja je namreč uvidela, da so se raamere v njeni domovini na Balkanu močno spremenile. Njen svak, Peter Ka-ragjorgjevič je postal srbski kralj in razmere med Avstrijo in Srbijo so se pod njegovo vlado očividno poslabšale. Dočim je rastla napetost med Avstrijo in Srbijo, pa je postalo razmerje med Srbijo in Rusijo vedno bolj prijateljsko. Velikosrbsko gibanje pa menda ni imelo boljšega pospešitelja nego je bila soproga velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. V svojem sovraštvu do Nemcev je velika kneginja celo tekmovala z materjo ruskega carja. Za isto vrv kot Anastazija je vlekla tudi njena starejša sestra Milica, Obe sestri sla sistematično zasledovali cilj, ki je pri izbruhu balkanske vojske postal celemu svetu jasen. Na dunajskem „Ballplatzu“ so že davno znali, koliko je bila
ura in grof Lex a Aehrenthal se je takoj odločil in je v jeseni 1. 1908 kratkomalo prekrižal velikosrbske načrte, s tem, da je anektiral Bosno in Hercegovino. V Petrogradu so se kar penili od jeze ; gospod Isvolsky je prisegel, da se bo nad Avstrijo krvavo maščeval. Velika kneginja Anastazija je pod vzel a vse korake, da bi izsilila vojsko z Avstrijo, In tedaj je v spomladi 1. 1909 Nemčija spregledala ruski načrt in je s svojim odločilnim nastopom povedala, da bo v slučaju ruskega napada na Avstrijo stalla na njeni strani. Rusija še takrat ran in udarcev, ki jih je dobila ruska armada v Izhodni Aziji J . 1904-1905, ni popolnoma prebolela. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je predobro poznal razdrapane razmere ruske armade, da bii se spustil v tako nevarno podvzetje.
Na ta način je bila tedaj vojska preprečena. Popolnoma odstranjena pa vojska s tem ni bila, ampak samo preložena. Anastazija pridobivala vedno bolj in bolj tudi na političnem uplivu. Veliki knez Nikolaj je postajal orodje v rokah svoje soproge. Anastazija je svojega moža-velikan a popolnoma prevladala. Veliki trinog, kateremu v obširnem carstvu ni nihče upal o-porekati, je bil ponižno orodje v njenih krasnih rokah’, V priprostih meščanskih krogih bi se takega moža imenovalo „mevžo“. Ko se je majhni, knez v Črni gori hotel kar sam povzdigniti za kralja, je ta vest prvotno vzbudila pri evropskih vladarjih veselost, pozneje pa nevoljo. A Anastazija je rekla, kar je Bolgarom dovoljeno, mora biti dovoljeno tudi Crnogorcem in tako je tudi ruski car privolil, da se sme Nikita i-menovati kralja Crne gore. Nikita se sme torej po v-sej pravici zahvaliti odločnosti svoje tretje hčerke, da, nosi kraljevi naslov.
Vsled spletkarij velike kneginje Anastazije se je vnela tudi druga balkanska vojska. Ona v svojem slavohlepju ni mogla tega preboleti, da bi njen oče in svak imeia od prve vojske slabše plačilo kot Bolgar. In ko je imela Bolgarija v drugi balkanski vojski v
poletji! 1. 19)13 nesrečo, je v Anastaziji strast po uplivu še bolj rastla, Nemčija in Avstrija morate biti poraženi, to geslo je popolnoma prevzelo mišljenje in in-trigiranje strastne velike kneginje, Anastazija je že v duhu videla veliko jugoslovansko državo, ki bi se ustanovila na stroške Avstrije. Velika kneginja ni o-p ustil a nobene pribkel samo, da bi čimprej došla do svojega cilja. Z velikim knezom Nikolaj Nikolajevičem je potovala na Francosko in se ž ■ njim udeležila tamošnjih velikih vojaških manevrov. Svetovnaznana spletkarica je umela prav dobro, kako se morejo srca Francozov v naglici pridobiti. Ko se je v avtomobilu v družbi višjih francoskih častnikov peljala na neposredno nemško-francosko mejo, je s teatralično kretnjo pokazala na stolnico v Metzu, poslala z rokaKi poljub proti mestu in zaklicala: „To mesto mora in sicer prav kmalu postat1 zopet francoska last!“
Vojska Rusije in Francije proti Avstriji in Nemčiji, katero je velika kneginja tako srčno želela, se sedaj vrši. Mesto Metz je še sedaj last Nemčije; kakor je razvidno iz vojnega položaja, še ta nemška trd’ njava menda nima namena postati kmaflu francoska postojakna. Zasanjana jugoslovanska država se je že ee živeža za osebo tako skrajšale, da je trdnjava na Ijijo, Želje, ki jih goji Anastazija, so Še torej od svojega uresničenja zelo daleč oddaljene; a nekdanja majhna črnogorska prineezinja ni izrezljana iz istega lesa kot druge žene, katere se takoj udajo usodi. Domneva se, da bo Anastazija na ruskem dyoru še naprej vodila boj zoper mirovno stranko, ki si je na dvoru pridobila že mnogo tal. Ce bi se ji posrečilo premagati dvorno mirovno stranko, bi bdo njenim željam silno ustreženo. Na vsak način je velika kneginja znamenita gospa, karakteristična žena, ki s svojo žensko mikavostio združuje tudi odločno, moško voljo. A-nastazija bi bila lahko postala druga Katarina, ako bi jo usoda postavila na drugo mesto.
Basi na razvalinah Przemysla.
Poročila ruskih vojnih porocevialcev slikajo položaj, v katerem se je nahajal Przemysl takrat, ko so uKorakali Rusi v mesto. Ruski vojni poročevalci so se pripeljali iz Lvova v avtomobilih v Przemysl, da bi bili priča tega velikega dogodka. Poročevalci so se morali voziti skozi cele vrste porušenih vasi, predno so prišli do kraja Močiska,, ki je pred Przemyslom večja naselbinh), kjer so stražili Rusi avstrijske vojne ujetnike. Že od daleč so klicali Rusi vojnim poročevalcem, da se je Przemysl že udal.
Pri kraju Sechnie je že bilo opaziti sledove zadnjega izpada junaške avstrijske posadke. Trupla mnogih ruskih vojakov ;so bila še nepokopana. Cela vas je bila ena sama podrtija, znamenje, s kako silo se je izvršil izpad posadke. 5je od daleč so se videli črni oblaki dima nad Przemyslom in slišalo se je grozno pokanje in bobnenje.
Avtomobili s poročevalci so mogli priti le samo do zunanjih utrdb, kajti vsi mostovi v notranje utrdbe so bili brez izjeme porušeni. Vojni poročevalci so opazovali z daljnogledi pretresljiv prizor, ki se jim je nudil. Iz trdnjave so se dvigali visoki plameni kvišku in zdelo se je, kaikor če bi bila cela trdnjava, en sam velik ognjenik. Vedno višije in višje se je dvigal dim in plamen. Kako daleč je segalo oko, vse je bilo porušeno, razdejano in v plamenu. Odposlanec je že davno odšel, dočim so častniki in moštvo še vedno rušili utrdbe. Vojni poročevalci niso videli ničesar drugega, kakor gole razvaline. Videli so tudi razdr-tine razstreljenega avstrijskega oklopnoga vlaka. Ko so ukorakale prve ruske čete v notranje utrdbe, je bilo spremenjeno vse v pepel in razvaline.
Przemysl *— Peremisl.
Rusi so Przemysl prekrstili v Peremisl. Na. u-trdbah in na mestni hiši plapola ruska zastava.
Koliko je štela posadka v Przemyslu
V	petkovi „Straži“ smo po listu „Rotterdam-sche Courant“ poročali, da je štela avstrijska posadka v Przemyslu samo 25.000 mož. Iz avstrijskega tiskovnega stana pa se dne 26. marca glede stanja trdnjave in moštva uradno sledeče poroča:
V	nasprotju z ruskimi poročili, ki širijo o udaji Przemysla neresnične vesti, se podajejo s tem javnosti naslednje resnične podrobnosti:
Przemyslske razvaline so se na povelje, a brez poziva ali pogajanj s sovražnikom, izročile Rusom. Vojno gradivo se je v trdnjavi že delj časa pred u-dajo skrbno uničevalo. Vojaštva je bilo v zadnjem tednu obleganja v trdnjavi 44.000 mož inf anteri je in artilerije, od teh je bilo dve tretjini črnovojniških čet. Od tega števila se odračuni 10.000 mož, ki smo jih izgubili pid zadnjem izpadu dne 19. marca 1915.
45.000	mož pa so šteli oddelki delavcev, kočijažev, konjskih hlapcev, železničarskega in brzojavnega o-sobja, ki so morali opravljati vojaško službo vi trdnjavi na podlagi zakona o vojaških dajatvah; 28.000 bolnikov in ranjencev pa se je nahajalo v tamošnjih bolnišnicah.
V	trdnjavi je bilo vsega skupaj 1050 starejših topov, od teh je bila večina iz leta 1861 in 1875. Te topove so pred udajo večinoma uničili.
Zadnji ruski napad na trdnjavo v noči od dne 21. na dne 22. marca je bil odbit edino le z ognjem naše inlanterije in strojnih pušk, ker je bila velika večina topov že poprej uničena. Na ogenj ruskih topov so odgovarjali edino le še nekateri stari topovi iz leta 1861, ki še ob napadu niso bili razstreljeni.
Viteški sovražniki.
„Pester Lloyd“ poroča: Ko so o Božiču Rusi izstrelili nekega avstrijskega letalca, ki je nesel generalu Kusmaneku purana kot božično darilo, so ga z drugimi darovi vred pod belo zastavo poslali v oblegani Przemysl. General Kusmanek je nato poslal Rusom 20 gosk.
Tudi drugi častniki obdržijo sablje.
Kakor smo zadnjič poročali, so Rusi dovolili hrabremu przemyslskemu poveljniku generalu Kus-manelu, ‘da sme tudi v ruskem ujetništvu nositi sabljo. List i„Petrograjski Invalid“ poroča, da je ruski generalisimus Nikolaj Nikolajevič izdal povelje, da naj tudi častnikom przemyslskega generalnega Štaba pustijo sablje.
Przemyslska artilerija v Karpatih.
Ruski ranjenci in ujetniki pripovedujejo, da je rusko armadno vodstvo padec Przemysla naznanilo armadi s posebnim poveljem. Poveljstvo je upalo, da bo s tem armadnim poveljem vzbudilo velikp navdušenje med vojaštvom, kar pa se mu ni posrečilo. Poročilo o padcu Przemysla pri ruskih vojakih ni povečalo veselja do naskakovanja 'avstrijskih postojank.
Največji upliv ima padec trdnjave na artilerijo. Rusi so namreč spravili1 svoje topove izpred Przemysla na karpatsko bojno črto. Ti topovi sedaj neprestano bruhajo ogenj na avstrijske postojanke.
Ob Dukli.
Rusi so se z ojačeno srditostjo vrgli na Duklo, kjer so se sedaj boji znova pričeli. Opaža se, da pošiljajo Rusi velike gove čete proti tej preporni in važni karpatski točki. Gromenje topov je dajn za dnem hujše, Napadi Rusov so vsak 'dan srditejši. Rusi pa streljajo tako silno, da je mrtvece mogoče le v zgodnjih jutranjih urah pokopati.
Rusi o karpatskih bojih.
Kodanj, 26. marca.
Petrograjski listi naglašajo, da se bijejo v Karpatih najljutejši boji. Napadalno prodiranje Rusov je sedaj združeno z neprimerno velikanskimi težkočami, ker ovirajo vremenske razmere vsa vojna- podvzetja, in je združen vsak napadalni sunek z velikimi izgubami. Ruski listi se obširno barij o z borbo v Karpatih ter povdarjajo izvanredne težkoče in ovire, ki so mnogo večje, kaikor v Izhodni Prusiji. Vistrajnost in junaštvo avstrijskih čet, tako pišejo ruski listi, zasluži največje občudovanje, katerega jim tudi sovražnik ne more odrekati. Avstrijskemu armadnemu vodstvu se mora dati brez pridržka priznanje, ker se mu je posrečilo, zbrati nove armade in z njimi napadjalno prodirati. Posebno močna avstrijska armada prodira v Bukovini. Avstrijske čete so bile za zimsko vojsko izvrstno preskrbljene in temu je pripisovati tudi velike uspehe, katere so dosegle.
General Boroevič upa na zmago.
Posebni poročevalec biudimpeštanskegs lista „Pesti Hirlap“ poroča svojemu listu: Armadni poveljnik general Boroevič mi je dovolil), da sem ga smel dan po oddaji Przemysla obiskati, )0 vojnem položaju mi je podal sledeče podrobnosti: „Eno bi Vam posebno rad položil na srce, namreč, da gaj- javnost zaupa na-šim podvzefcjem, ki vodijo do zmage. Na Karpatih je sedaj razvita bitka na črti, ki je dolga 800 kilometrov. Na tako obširni bojni črti ni drugače mogoče, kakor, da se bojna sreča nagiba sedaj sem, sedaj tj«. Mogo. če je, da nas sovražnik na tej ali drugi itočki malo močneje prime, a kljub temu še vedno ni treba vojn: položaj črno naslikati. Vojaki smo polni žari P an j a v k o n e č n o zmago. Med našimi vojaki vlada, hvala Bogu, zaupanje, da bo vojna sreča gotovo na naši pravični strani. Kdor je bil na bojni črti, se je o tem razpoloženju naših čet lahko sam prepričal. Naši vojščaki so izborni bojevniki, Avstro-ogrska javnost mora biti v zaupanju do srečnega konca z nami ene misli; s tem se k splošnemu ugodnemu uspehu mnogo pripomore. Vreme se je sedaj v Karpatih mnogo zboljšalo. Ko bo nastopilo stalno ugojflno vreme in bodo ceste boljše, smo prepričani, da se bo naše vojevanje dobro razvilo. Naznanite to moje nar ziranje širši javnosti ! “
Krasen nastop Jugoslovanov.
Na celi karpatski bojni črti traja borba daije. Naljhujši boji se pa bijejo med prelazoma Užok in Lupkov, kjer napadajo Rusi z vso silo. Naše čete odbijajo ruske napade z uspehom, pri čemur imajo Rusi velike izgube. Naše izgube so razmeroma malenkostne. V zadnjih bojih so se posebno odlikovali jugoslovanski polki, sam' mladi letniki, ki so naskočili važno rusko postojanko s tako silo, da so vrgli Ruse iz važne in močne postojanke.
Pravoslavna cerkev na delu.
„Nowoje Wremja“ poroča, da je do sedaj v Galiciji ustanovljenih že 100 novih pravoslavnih župnij. Pravoslavna nestrpnost se kaže tudi v Galiciji.
Rusko državno hrambo
tvorijo tisti moški od 19. do 43. leta. ki ne pripadajo stalni armadi. V miru del teh brambovcev vpokličejo na 14dnevno vajo. Poročali smo že, da so pozvali sedaj Rusi pod orožje 23 letnikov državne hrambe prve vrste.
Bukovina skoraj očiščena od Rusov.
V Bukovini poraženi Rusi so se vnovič zbrali v ozemlju pri Novosielici. Ko so še pritegnili novih ojačenj, so napravili srdit napad na na,še prodirajoče čete. Naše čete so se spustile pod' ugodnimi okolšči-nami in uspešno v boj z Rusi, Bukovina je sedaj, iz-vzemši zelo ozkega pasu na jugo-izhodni strani, popolnoma očiščena od Rusov.
Naši na ruskih tleh.
Avstrijske čete so pri Novosielici v Bukovini (izhodno od Cernovic) zasedle nekatere v!a,si na ruskem ozemlju. Rusi imajo zaseden le še majhen kos Bukovine v severnem kotu dežele.
Rusi proti Izhodni Prusiji.
Rusi so močno ojačili tudi svoje čete, ki se vojskujejo ob Izhodni Prusiji. V zadnjem času se opaža, da Rusi prodirajo od izhoda in juga v pruske pokrajine. Močno napadalno prodiranje ruske armade
je v teku na severno-izhodnem koncu Izhodne Prusije pri Memelu in na jugu pri mestu Augustov. Hin-denburgova armada je ruske napade krepko odbila.
Obleganje trdnjave Osovice.
Kodanj, 26. marca.
Nemška armada oblega trdnjavo Osovice z velikim naporom svojih sil. Nemci spravljajo pred trdnjavo neprestano nove oblegovalne topove in obstreljevanje mesta in trdnjave se vrši noč in ‘dan. Bitka, ki se pričakuje v ozemlju med rekama Vislo in Nje-men, bo odločila usodo na izhodni bojni črti. Tudi, međ PrasnySem in Ostrolenko se bliža odločitev.
fl8äipi^>lisä0 tapi.
Srhi so se ojačili.
Po daljšem presledku so v uradnem poročilu avstrijskega generalnega štaba dne 26. marca zopet omenjeni dogodki na južnem bojišču. Dotično poročilo slovi :
„Na južnem bojišču so se zadnji čas vršili ob Donavi in Savi posamezni artilerijski boji. V splošnem je položaj n e s p r e m e n j e n.“
Iz zasebnih poročil, ki so došla zadnje dni iz južnega bojišča, je bilo posneti, da se vršijo tam ponekod živahni artilerijski boji. Poročila iz Carigrada so naglašala, da so angleške in francoske ladje v zadnjem Času pripeljale v Solun velike množine streliva in orožja za Srbijo. Ako so ta poročila resnična, je grška „nepristranost“ še vedno Srbiji prijazna. A do danes še ni došlo nobenega zanesljivega poročila, ki bi potrdilo omenjeno carigrajsko! vest.
Rusi o položaju v Srbiji
Berolin, 26. marca.
List .„Vorwärts“ poroča: Ruski konzul v Nišu, Tšachotin, ki je došel te dni v Odeso, se je glede položaja v Srbiji izjavil sledeče: Srbija je porabila odmor, da izpopolni svojo armado z mladimi novinci in da pokliče pod orožje vojaštvo iz Macedonie in iz še drugih pokrajin, katere si je osvojila v balkanski vojski. Sedaj se vršijo samo artilerijski boji, v katerih se Srbi poslužujejo francoskih topov.
V gospodarskem oziru je Srbija zelo trpela, — Njena zunanja trgovina, ki je znašala letno Okrog 209 milijonov frankov, je popolnoma uničena. Vkljub temu ne trpi prebivalstvo posebnega pomanjkanja, fcer dobiva vse sjvoje potrebščine preko Soluna, Le moke že silno primanjkuje in cene moki zelo naraščajo. Dovoz moke iz Rusije obvaruje srbsko prebivalstvo pred lakoto. Ker se vsled nalezljivih bolezni vrši po vsej Srbiji veliko premikanje čet, so spravili tudi vojne u-jetnike iz ogroženih krajev v Niš. V Nišu so spravili vse vojne ujetnike v vojajšnice. Vojnim ujetnikom je dovoljeno, da si smejo v mestu iskati dela, pri čemur zaslužijo nekaj denarja za svoje osebne potrebščine. V mestu je tudi nekaj podjetnikov, ki imajo v svojih podjetjih zaposlenih večje število vojnih ujetnikov. Vojni ujetniki dobivajo rajvno takšno hrano, kakor srbski vojaki, vendar je kVuh njihov glavni živež. U-jeti častniki imajo dovoljenje, da smejo hoditi po mestu v nevojaški obleki in smejo hoditi na hbapo v gostilne. Da si morejo tudi revni avstrijski ujetniki-nevojaki nekoliko prislužiti, so jih spravili v novozgrajene barake pri mestih Jastreba,c in Grejac, da se preživijo z delom v tamošnjih gozdovih.
Grčija proti Srbiji?
Carigrajski list „Osmanischer Lloyd“ poroča, da so Francozi poslali v Solun 14 poljskih topov, 9 avtomobilov, 2000 zabojev streliva, 150 trenskik vozov, 2 zrakoplova in 300 zabojev zdravil za Srbijo. Grška vlada je kljub posredovanju francoskega, poslanika prepovedala prevoz teh vojnih potrebščin v Srbijo. Dovolila je, da se smejo samo zdravila in obveze poslati srbski armadi.
Esad-paša zaprt.
Uporni Albanci, ki ne marajo gospodstva Esad paše, imajo Esad pašo zaprtega v Draču. Dne 23. in 24, marca so ustaši mesto zopet obstreljevali. Esad-pasove čete so iz mesta krepko odgovarjale.
General French o strelivu in koncu vojske.
Amsterdam, 25. marca.
Vojni poročevalec pariške „Agence Havas“ je imel pogovor z angleškim maršalom Sir J. French.: Po običajnih slavospevih na francosko armado se je izjavil general French z ozirom na vprašanje, kako dolgo še utegne trajati vojska, sledeče: „Vprašanje, katero zahteva, da se reši, je strelivo. Več in vedno več streliva, to je glavni in nujni pogoj za vsako napredovanje in za vsak korak naprej. Pri vseh je velika potreba municije. Ne verjamem“, je resno pristavil general French, „da bi se mogla vojska Še dolgo
casa zavleči. Za zaveznike (Angleže, Francoze, Belgijce in Ruse) se je pričela spomlad z veliko obetajočim začetkom. Memel je v ruskih rokah (a sedaj ni več), dardanelske utrdbe so deloma porušene (štiri velike angleško-francoske vojne ladje so bile uničene. Op. ur.). Za zaveznike je glavna stvar končna zmaga, o kateri je on (French) prepričan.“
V Dardanelah mir.
Turki objavljajo iz glavnega stana: V Dardanelah je mirno.
Angleži poročajo iz iTienedosa: Silovit vihar o-nemogočuje že tri dni vsako oiperacijo na morju. Sodijo, da med tem časom Turki popravijo škodo, ki jo je povzročilo obstreljevanje. Deset bojnih ladij je zasidranih pri otoku.
Turški napad na Egipt.
Milan, 26. marca.
List „Corriere della Sera“ poroča: Turki se že pripravljajo za splošni napad na Egipt, ki se bo začel koncem mesca marca. Organizacija proti Egiptu prodirajoče turške armade je izborno izvedena. Od 5000 nemških častnikov in vojakov, ki so se n ahajali v Siriji, se jih nahaja sedaj 2000 v armadi, ki prodira proti Egiptu. Turške čete so prav dobro preskrbljene z orožjem in s strelivom. Turške čete se sedaj nahajajo komaj štiri dnevne marše pred Sueškim prekopom. Gradnja železnice iz Lydda proti Sueškemu prekopu le pray počasi napreduje.
Indjja v uporu.
V Indiji vendar niso z angleško vlado tako zadovoljni, kakor so Angleži do sedaj celemu syetu pripovedovali. Nemiri so na dnevnem redu. Angleški ministrski svet je pooblastil indijskega podkralja, da. lahko proglasi oblegovalno stanje po celi Indiji. Poleg tega, so vsa indijska pristanišča, izvzemši Kalkuto, Madras in Ragoon, zaprli za inozemne.
Raznoterosti.
Cenjenim naročnikom Pondeljkove Straže, ki
so 1st plačali samo za četrt leta, poteče naročnina 1. aprila. Mi smo vsem tem naročnikom napravili danes na ovitek rudeč križ, da jih opozorimo, da naj naročnino takoj zopet pošljejo, ako še hočejo lisi dobivati. Kdor naročnine n e p 1 a č a naprej, lista ne dobi več. Četrtletno stane 90 v, polletno 1.60 K, celoletno 3.20 K.
Srečke „Slovenske Straže“ so že razposlane po prodajalnah in trafikah. Časten uspeli te loterije je častna zadeva Slovencev, zato kupite srečke takoj! Srečka samo 1 krono, vrednost dobitkov 2Q.000 kron.
V	težkih časih ne z ab te domovine!
Duhovniška sprememba. C. g. Jože! Kuk, kaplan v Galiciji, je prestavljen kot drugi kaplan k Sv, Lovrencu nad Mariborom.
Za vojnega kurata v rezervi je imenovan vlč. g. Alojzij Cižek, mestni župnik v Slov, Gradcu. Dodeljen je deželnobrambovskemu pešpolku št. 5.
Novi cesarski namestnik na Češkem. Dosedanji cesarski namestnik na Češkem knez Franc Thun je radi nevarne očesne bolezni odstopil. Na njegovo mesto je cesar imenoval dosedanjega deželnega predsednika v Sleziji1, grofa Maksa Condenhovie. Odlstopivši namestnik knez Thun je star 68, novi namestnik grof Condenhove pa 49 let. — Za deželnega predsednika v Sleziji je imenovan Adalbert baron Wiedmann, lei je bil dosedaj politični uradnik v Sleziji. Wiedmann je rojen 1. 1868.
Spomini na umorjenega prestolonaslednika. Pred dnevi je poslal Fric Huber, ki se nahaja sedaj na balkanskem bojišču, svojemu očetu, gostilničarju Mihaelu Huber v Groß-Sieghartu, dva velika zaboja.
V	zabojih so bili shranjeni dragoceni spominki na u. morjenega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda, Fric Huber je bil namreč sluga pri feldcajg-mojstru Potioreku in je pomagal nesti umirajočega, prestolonaslednika iz avtomobila v komik, Za spomin mu je dal Potiorek s krvjo oblite rokavice, ki jih je nosil prestolonaslednik takrat, ko je bil izvršen napad na njega, ter s črnim pajčolanom ovito svečo, ki je gorela ob krsti prestolonaslednika.
Vdova mehikanskega cesarja Maksimiljana. Pred kratkim se je odigrala zanimiva dogodba na gradu Bonchout, kjer prebiva cesarica Cariota, nesrečna vdova umorjenega bivšega mehikanskega cesarja in brata našega cesarja, Maksimiljana. Takoj, ko so nemške čete zasedle belgijsko glaivnomesto, so razobesili na omenjenem gradu črno-žolto zastavo. Nemški ritmojster pl. Schmitz, M je nedavno jezdil z oddelkom svoje konjenice mimo gradu in kateremu ni bilo znano, da prebiva v lem gradu vdovai-cesarica Sarlota, je stopil raz konja in je pozvonil, 'Odpirat mu je prišel sluga, katerega je vprašal ritmojster, kdo da biva, na tem gradu pod varstvom črno-žolte zasta’ ve. Ko mu je povedal sluga, da biva na tem gradu cesarica Sarlota, je rekel častnik, ki ni mogel prav verjeti besedam sluge: „Dobro, rad bi posetil Veličanstvo, cesarico S ar loto.“ „jTb je nemogoče“, odvrne sluga, „cesarica je že petdeset let bolana in spreje’ ma le samo častne dame, ki so ji dodeljene in obred-
nega mojstra!“ 'R.tmojster je sedaj prosil, da ga sluga predstavi obrednemu moj strm Dvorjan je peljal častnika v salon ter mu je od tam iz okna pokazal s, prstom staro gospo s snežno-belimi lasmi v črni obleki, ki, se je sprehajala v parku in jo je vodil njen zvesti služabnik. Od tega časa je nemški generalni štab ob vratih pri uhodu v grad dal nabiti sledeči napis: „V tem gradu, ki je last belgijske krone, stanuje cesarica Sarlota mehikanska, soproga rajnega avstrijskega nadvojvode Maksimiljana, svakinja avstrijskega cesarja Franca Jožefa, našega zvestega zaveznika. Nemški' vojaki, ki hodijo tod mimo, naj ne zvonijo za zvonček in naj pustijo grad pri miru.“
Kranjski deželni glavar dr, Šušteršič se že dalje časa z ravnateljem Gospodarske Zyeze Jovanom mudi na Ogrskem in Kumunskem v svrho aprovizaci-je kranjske dežele.
Velikonočno pecivo. Od c, kr. graškega namestništva smo dobili poziv, naj še ljudstvo enkrat opozorimo, da se za velikonočno pecivo sme uporabit: samo 50 odstotkov pšenične, oziroma ržene moke. To ne velja samo za peke, ampak tudi za zasebna gospodinjstva.
Velikonočno streljanje prepovedano. Uradno smo izvedeli, da je letos streljanje ob Veliki noči prepovedano. Vse prošnje za dovoljenje streljanja z mož-narji so morala letos okrajna glavarstva prepovedati. Prestopki se bodo strogo kaznovali. Že od začetka vojske se je odredilo, da se v nobenem slučaju ne dovoli streljanje z možnarji, Županstva naj ljudstvo o-pozorijo na to odredbo, da ne bo nepotrebnih sitnosti in razburjenja.
Odpravljena carina. Naša vlada je sporazumno z Ogrsko odpravila carine na svinje, težke 130 kg in več (22 K), na pristno surovo maslo, umettilo maslo, margarino in jedilne masti (35 K), živalski loj (2.50 K), kosilne in žetvene stroje (24 K), bakrene galice (3,60 K),. Da se je odpravila carina na svinje, bo gotovo uplivalo na uvoz iz Rumunije, bržkone tudi iz Bolgarije, ki se bo povečal. Tudi iz Nemčije se zna začeti uvoz. Odprava masline carine bo menda ostala brez posledice, ker je Danska prepovedala izvoz masla, Holandska pa ga ima premalo. Tudi margarina ne bo, ker je v vseh državah, ki1 ga izvažajo, izvozna prepoved, 'Živalski loj ne more iz Amerike k nam, i-stotako tudi rastlinski loj in različna olja. Zelo razveseljivo je, da se je odpravila carina na gospodarske stroje. Bojimo se le, da je nemška industrija doma preveč zaposlena. Sicer pa upamo, da se bo avstrijska industrija potrudila ustreči vsem zahtevam. Opozarjamo, da daje poljedelsko ministrstvo letos podporo za kmetijske stroje in orodja.. Zglasiti še je pri kmetijski družbi.
Točenje žganja oh nedeljah in praznikih na Štajerskem prepovedano. C. kr. štajerska' namestni-ja v Gradcu je izdala dne 13. marca 1915 odlok, ki js posebne važnosti. S tem odlokom je točenje žganih pijač (tudi mešanih) v žganjarnah (točilnicah žganja), po nedeljah in praznikih celi dan, po sobotah od 4. ure popoldne dalje, druge dneve od 7. ure zvečer naprej prepovedano. Krčmarji, kavarnarji, trgovci, trgovci z delikatesami, slaščičarji itd., ki imajo pravico do točenja žganja, ali pa istega prodajajo v mali meri v zaprtih steklenicah, morajo prodajo žganja ob nedeljah in pravnikih popolnoma ustaviti, po sobotah pa s tako prodajo od 4. ure popoldne prenehati, Osebam, ki so manj kot 16 let stare, pivcem žganja z navade, opijanjenim osebam, beračem in postopačem pa se žganje sploh ne sme več dati ali prodati. Istotako je tudi prepovedano, da bi osebe delj časa ostajale v točilnicah žganja.
Plačevanje davkov. C. kr. finančno deželno ravnateljstvo za Štajersko v Grajdcu nam je glede plačevanja neposrednih (cesarskih) davkov v letu 1915 poslalo sledeči razglas: Tekom 2. četrtletja 1915 poteče rok za plačilo neposrednih davkov na Štajerskem po sledečem redu:	I- Zemljiški, hišno-razredni
in hišno-najemninski davek ter öodstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemnins-kega davka in sicer: 4. mesečni obrok dne 30. aprila 1915, 5. mesečni obrok dne 81. maja 1915, 6. mesečni obrok dne 30. junija 1915. II. Občna pridobnina, in pridobnina podjetij, podvrženih javnemu dajanju računov: 2. četrtletni obrok dne 1. aprila 1915. III. Rentnina in dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo n,a račun državne blagajnice potom odbitka po osebah, oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer 1. poluletni obrok dne 1. junija 1915.
Nabiranje kovin in zlitin. Pod častnim predsedstvom domobranskega ministra barona Georgija s|e je ustanovil odbor za p r o s t o y| o I j n o in brezplačno nabiranje kovin in zlitin. Toda c. I. kr. vojno ministrsTvo bo kljub temu dalo odškodnino, a ne darovalcem, temveč v patriotične človekoljubne namene, Kovine In zlitine se potrebujejo za fabrikacijo vojnih potrebščin. Izključeno je nabiranje železa, jekla, pločevine in električnih žarnic. Za nabiranje bodo določeni šolarji.
Cene petroleju nekoliko padle. Začetkom tega mesca so dosegle cene petroleju na Dunaju 90 kron, zdaj so padle na 74 do 75 K, ker ga radi daljših dni manj pogori.
Denarne pošli jat ve za vojne ujetnike na Raškem. Rudečemu križu se javlja iz Petrograda, da je najboljše, pošiljati denar vojakom V ruskem ujetništvu, če se pošilja denar po poštni nakaznici in sicer se naj rabijo tiskovine za medna,rodne nakaznice, ki jih ima vsak poštni urad v zalogi. Posebno je paziti, da je ime in bivališče naslovljenca na nakaznici natančno označeno.
Denarna vrednost. Za plačila v Nemčijo se, dokler ne bo novega določda, zaračunajo 100 mark = 131.50 K,
Pošiljanje semen po železnici. Da se pravočasno spomladi obdela zemlja, je železniško ministrstvo odredilo, daj se na avstrijskih državnih železnicah pošiljajo semena, ki se oddajajo v celih in pol vagonih, kakor tudi v množinah do najmanj 3000 kg, s tovor-nobrzovoznimi vlaki. Na onih progah, na katerih vozijo le vojaški vlaki, se bodo te pošiljatve odposlale s prvim vojaškim vlakom, kateremu se morejo z ozirom na prometne razmere priklopiti. Glede odpošiljevanja so semena v isti vrsti., kakor živila in brzovozno blago in imajo prednost pred vsemi drugimi civilnimi tovori.
Čebele v vojni. Večkrat se je že pisalo po čebelarskih! listih, kako so uporabljali qebele v boju proti sovražniku. „Kärntner Tagblatt“ prinaša v 23. številki objavo lista „Times“, kjer se opisuje, kako so rabili čebele nemški vojaki v Vzhodni Afriki v boju proti angleškim izkrcujočim se vojakom. Razstavili so pletarje (koše) z omotenimi čebelami. Ko so stopili angleški vojaki na skrite Žice, oprostile so se razjarjene živa,lice. Veliko vojakov je vsled pikov deloma tako oteklo, da niso mogli gledati, deloma jih je sploh postalo za vojskovanje nezmožnih. Nekemu možu se je moralo iztrebiti 100 žel iz obraza.
Sredstvo zoper kolero. Francoski profesor Vincent je, kakor se poroča iz Pariza, v tamošnji akademiji znanosti naznanil, da je iznašel uspešno sredstvo zoper kolero. Sredstvo se zove „Koleraserum“ in se vbrizga ljudem pod kožo, kaikor sredstvo, ki se rabi pri cepljenju koz.
Na kozah je v Gradcu zbolel msgr. Karl Groß-auer, župnik v mestnem oskrbovališču in zasilni bolnišnici. Sedaj je že izven nevarnosti.
Kap Je zadela v vasi Vorderstoder na Gornjem Avstrijskem graško krčmarico Cecilijo Retschitzegger, ko je zvedela, da je padel Przemysl.
Slovenec oslepel v vojni. Zagrebški „Obzor“ poroča: V zagrebški bolnišnici, se je nad tri mesece zdravil enoletni prostovoljec Slovenec Rudolf Maruzza iz Trsta. V bitki pri Valjevu dne 25, novembra mu je granata poškodovala obe očesi,, tako, da je popolnoma oslepel. Nedavno so Maruzzijevi starisi prepeljali sina v Trst.
Odlikovan je bil z zlato hrabrostno medaljo cand. iur. Janko Koser, prajporščak pri 70. pešpolku, iz Juršinec pri Ptuju, za odlično hrabro vedenje pred sovražnikom, jjanko Koser leži ranjen v bolnišnici v Jiägerndorfu v Sleziji. To je že drugo odlikovanje z zlato hrabrostno medaljo v katol. akad. društvu Dan v Pragi.
Srebrno kolajno I. razreda za hrabrost je dobil radi izrednega junaštva računski narednik 87. pešpolkja naš štajerski rojak Prano Karba. Čestitamo!
Odlikovani vojaki 87. pešpolka. Radi izvanrednih junaškin činov so dobili srebrno kolajno I. razreda: narednik Jakob Sternad, korporali Matija Kranjčan, Fran Lipej, Frano Paulič in Franc Prelog, pešca Franc Lebar in Miha Nemec, S rebrno k o 1 a j n o II, razreda so dobili: štabni narednik Franc Urh, narednik Franc Raj ovc, četovodje Martin Andrenšek, Jože! Bertole, Martin Bočko, Stanislav Dogša, Alojzij Dunaj, Jožef Gologranc, Franc Gore-čan, Franc Wagner, Peter Watiö, Martin Žuraj; korporali Peter Gasdajka, Ivan Aliti,k, Franc Bračko, Alojzij Kosi, Matija Krumpačnik, Anton Lah, IVan Markuš, Jožef Počekaj, Anton Prekošek, Jurij Sekirnik, Edvin Sorčan, Jakob Sturbo j. titulami korporal Anton Demerec: frajtarji Anton Kamel, Perdo Krej-čič, Jožef Milošič, Anton Oprešnik, Alojz Poljanšek, Jožef Skarlovnik, Franc Spöttl, Jožef Železnik; pešci Rok Bokalič, Prano Kšela, Stanislav Miklauc, Franc Rošker, Rok Bizjak, Oskar Appel, Ivan Batič, 'Alojzij Borovič, Franc Centur, Anton Cobal, Anton Delanca,, Miha Drobne, Silvester Dugolin, Anton Eichber-ger, Andrej Ferlan, Jakob Gaberšek, Anton Gajzer, Anton Gieslinger, Rudolf GTuk, Franc Inkret, Jakob Jurhan, Jakob Kolenc, Ivan Krajnc. Anton Krumpah, Franc Kubelka, Ivan Leban, Leopold Maučka, Franc Napotnik, Franc 'Osojnik, Anton Peško, Ignac Plau-šteiner, Alojzij Pokrivač, Jakob Polejfar, 'Matija Pušnik, Franc SavriČ., Franc Serec, Ivan Skobe, Franc Steineker, Ivan Tepe j, Hnton Tomšič, Jožef Trešer, Ivan Verbanač, Martin Vesenjak, Matija Vidovič, I-van Veidinger, Jakob Cafuta, Franc Zagožen in Jožef Zakšek. Vsi odlikovanci pripadajo 4. bataljonu 87, pešpolka, ki se je bojeval na južnem bojišču.
Pogreša se: Anton Herič, 'domobranski pešpolk štev. 26, 6. stotnija, vojna pošta Štev. 48. Odgovor se prosi na očeta: Franc Herič, posestnik y Borečih, pošta Križovci, Štajersko.
Sv. .Jurij oh Pesnici. Žrtev vojske — doma. Frančiška Babič, žena viničarja v Jedlovniku, je 13.
januarja, t. 1. ponoöi izginila, brez sledu, zapustivši dva otročiča v hiši in živino. Njen mož do dne 15. t.
m., ko je v vojaški suknji iz 'Maribora moral odriniti v Galicijo, ni mogel ničesar zvedeti. V soboto po Jožefovem pa so zasledili v Gamzejevem ribniku v Je-dlovniku truplo rajne žene, torej čez dobra dva meseca. Brezdvomno se je nesrečnici, ki je bila pridna žena, vsled žalosti1, da je moral mož v vojake, omračil um m je zašla potem v vodo, Bog ji bodi mil sodnik, vojaku-vdovcu tolažnik in sirotam, varuh!
Sv. Marjeta ob Pesnici. Dne 21. marda se je milo oglasil naš farni zvon in nam. naznanil tužno vest, da je za domovino žrtvoval svoje življenje mladenič Janez Lali, komaj 26 let star. Služil je kot če-tovodja pri 47. pešpolku, pri 15. stotniji. Bojeval se je na severnem bojišču sedem mesecev, a krogla ga ni zadela. Obiskala ga je bolezen, tifus, ki ga je v par dnevih spravila v glade n grob. Umrl je v neki bolnišnici na Ogrskem, daleč proč od mile slovenske domovine. Bil je miroljuben mladenič, vse ga je spoštovalo in ljubilo. Naša fara je izgubila ž njim poštenega mladeniča, starisi pa dobrega sina. Njegove zadnje besede so bile nam vsem v tolažbo: „Ko me bela smrt obišče, v hladen grob me dol’ zapri; ljubezen pa s tujine kliče, ne pozabite na me!“ Stariši, bratec in sestre, nehajte žalovjati! Ti pa, dragi Janez, spavaj mirno v tuji zemljici! Ni Ti bilo usojeno, da bi Tvoje truplo trohnelo v naši mili, od npjs vseh tako vroče ljubljeni slovenski zemljici. Na svidenje tam nad zvezdami!
Št. Ilj v Sl. gor. V Prziemyslu so se iz naše o-kolice nahajali: poročnik Ciril Sadu, sin tukajšnjega nadučitelja, posestnik Alojizij Lopič, nečak rajnega cmureškega župnika, krčmar Henrik Šerbinek iz Spielfeldu in posestnik J, Lešnik iz Svečine.
Mala Nedelja. Predsjednik tukajšnje kmetijske podružnice, Lovro Špindler se je po dolgem času vendar oglasil, to se pravi, njegova pisma so še le po dolgi dobi četrt leta prišla siem i,z Rusije. 8. decembra je pisal, da so ujetniki 5 dni; čakali blizu Moskve, da jih razdelijo in pošljejo dalje. Mogoče, da je zdaj že v Sibiriji.
*	Vučja vas ua Murskem polju. Občni zbor kmetijske podružnice v Vučji vasi se je vršil dne 10. januarja t. 1. v gostilni gdč. Hauptmanove v Križevcih; prisotnih je bilo okoli 50 udov. Načelnik se je v iskrenih besedah spominjal blagega in povsod priljubljenega tajnika Kmetijske družbe, g. F. Holza, velezaslužnega organizatorja spodnještajerskih kmet. podružnic, ki je dne 10. septembra žrtvoval za dom m cesarja najdražje, svoje žiivljenje. Pvdel je na polju slave, blizu Lvova, zadet v glavo. Slava junaku, blag mu spomin! Delovial je z izredno vnemo, mnogo več nego mu je nalagala dolžnost. Pomagal je in svetoval drage volje vsakomur, ki se je obrnil do njega. Naša podružnica mu še po njegovi prerani smrti dolguje za marsikaj hvalo. Oni, ki so bili njegovi prijatelji, občutijo bridkost izgube v dvojni meri. Po tej žalostni točki dnevnega reda poda načelnik splošno poročilo. Podružnica je tudi v letu 1914, vsaj do mesca avgusta, delovala prav žh telino. Število udov je poskočilo od 101 na 154, podružnično okrožje pa se je razširilo čez Ključarovce, Grabe in Logarovce. Marljivi in vestni odborniki po včlanjenih občinah opravljajo podrobno delo; hvala jim! Podružnica je lani naročila 1010 kg 'deteljnega semena, h kateremu je prejela lepo subvencijo, nadalje 150 kg tra.vinega in mnogo drugega (lanenega, pesinega in cikorijinega semenja. Udje so si naročili 2000 kg bakrene galice, in 13.006 smrečic; podružnica, je izplačala mostno tehtnico, prejela 100 K podpore odi posojilnice y Križevcih in 50 K od posojilnice v (Ljutomeru ; obema iskrena hvala! Za žitni čistilnik (trijer) se je dalo napraviti vozilo, ki je stalo 58 K. K temu še ne izplačanemu stroju in k travniški brani je pojdelil osrednji odbor Kmetijske družbe po 40 K podpore. Podružnica je prejela od Kmetijske družbe brezplačno: 6 trsnih škropilnic, 2 trokarja, 3 goltne cevi in 5 kurjih družin. Lanenega semena se je naročilo 95 kg. znamenje, da raste smisel za pridelovanje lanu. Kot plemenska, živina sta se naročilia samo 2 merjasca, Tajniško poročilo pravi, da so se vršila 4 zborovanja in 2 odborovi seji; povprečna udeležba na teh 4 zborovanjih je bila 66. Pisem se je sprejelo 527, odposlalo 229. Blagajnik ugotovi, dai je bilo dohodkov 825.63 K, izdatkov 723.84 K, da je torej prebitka 101 K 79 v. Izvolila sta se dva pregledovalca računov, ki sta našla vse v redu. Namestni odborniki se izvolijo sledeči : za Bunčane g. Alojz .Ostre ; za Murščak g. Martin Vamberger; za Staronovoves g. J. Štuhec; za Veržej g. Fr. JavŠevec. Nekateri udje so se pritoževali, da ne dobivajo „Glasnika,“; vzrok tiči brez dvoma v upravništvu lista. Načelnik obljubi posredovati, da se z'adeva uredi. Mnogi udje naroče bakreno galico, pesino seme, smrečice in drugo. Na vprašanje, bo-li tudi letos kaj podpore k deteljnemu semenu, odgovori načelnik, 'da o tem zelo in upravičeno dvomi, ker država ne bo mogla ničesar nakazati; Letos je pristopilo do danes 120 udov.
*	Prihova. Umrl je za očetnjavo iz naše fare. prvi pa izmed družabnikov Marijinih, vrli mladenič Jernej Pahole iz Sp. Grušovja. Prehladil se je v Karpatih in je dne 24. januarja podlegel pljučnici v bolnišnici v Košicah na Ogrskem, star 22 let. Družabniki Ti ohranimo v svojih sroih trajen spomin. Počivaj sladko v tuji zemlji, dragi Jernej!
Celje, Iz naše okoliške občine je šlo, kolikor sem mogel djognati, Čez 5j50 mladeničev in mož pod o-rožje. Padlo ali svoje življenje žrtvovjalo za cesarja in domovino jih je že kakih 20, ujetih je do 30, ranjenih v bolnišnicah 50, za mnoge pa niti ne vemo, a-li so še živi ali mrtvi. (Opomba uredništva: Zelo bi uredništvu in našim čitateljem ustregli, ako bi navedli prihodnjič bolj natančne podatke, n. pr. imena u-jetih, padlih, odlikovanih itd. Iste podatke prosimo še tudi iz drugih župnij.)
Bakovska vas pri Meži ob Dravi. Tudi iz naše male vasice smo poslali na bojno polje proti sovražniku že lepo število čvrstih mladeničev in krepkih mož, kateri nam sedaj branijo našo milo domovino. Žalostni smo se ločili drug od drugega ter čitali v srcu poslavljajočih tajno željo, ki sega do visokega neba in prosi upajoče Vsemogočnega: .„Še enkrat na veselo svlidenje ! “ 1 Spominjamo se vedno naših vrlih sobojevnikov ter prosimo Brezmadežno, da jim stoji v hudih urah ob strani. Pred nekaj dnevi pa so nam žalostni glasovi šentjanžkih zvonov razglasili žalostno novico. Zvedeli smo, da je nemila žena v beli obleki vzela pod smrtno kosišče nam preblagega Vinc. Rupreht ter ga zagrebla v karpatskem gorovju. Rajni je bil mladenič in pravi vojak Kristov. Skrbel je za sivolasega očeta in bil veselje že v grobu počivajoče matere, katera ga je gotovo sedaj sprejela že v svoje naročje ter ga objela v pravi materni ljubezni. Pogrešali ga bomo, kajti bil je spoštovan med odraslimi in pri mladini. Čislali so ga vsi stanovi. Od žalosti pa pretaka bridke solze njegov dobri oče, bratje in sestre in sploh vse, kar ga je poznalo. V edino tolažbo jim naj bo naše zvesto prijateljstvo in ljubezen. Do veselega vstajenja! Očetu, bratom in sestram pa, prosimo tolažila Najvišjega !
Kmetovalcem brežiškega in ptujskega glavarstva.
C. kr. vinarski nadzornik za Štajersko, g. F. Matjašič, nam je poslal naslednji oklic:
Vladajoče razmere zahtevajo, da se letos polja posebno dobro obdelajo, ter da se sosedno spomladna setev o pravem času opravi.
Skrbeti za to, da se vsa potrebna dela vestno izvrše in da se na ta, način .zasigu ra poljsko delo in žetev, je naloga žetvenih komisij, ki se morajo sestaviti na podlagi ministrske naredbe z dne 5. avgusta leta 1914, drž. zale. broj 200, v; vsaki občini.
Žetvena komisija, ki ji predseduje župan ali namesto njega kak drugi ud občinskega predstojništva, naj sestoji iz treh ali več v občini stanujočih udov.
Kot udje pridejo v prvi vrsti v äo št e v čč. gg. duhovniki, gg. učitelji, zdravniki, načelniki in udje kmetijskih in drugih gospodarskih društev ter sploh vešči in zanesljivi občani.
Natančna) navodila o dolžnostih žetvenih komisij so objavljena v tozadevnih ministrskih in namest-niških naredbah, ki so izšle v državnem zakoniku in v uradnem listu namestništva, in ki jih ima hraniti vsako županstvo.
Smoter teh predpisov je, poskrbeti, da, bi Kmetijstvo, ki je poklicano, da pridela prebivalstvu dovolj potrebnega živeža, nemoteno prospevalo.
Priporočam torej, da se žetvene komisije čim-prej sestavijo, kjer jih še ni, ter da gg. župani in u-dje komisije natančno proučijo omenjene predpise —' kajti v sedanjih resnih časih je dolžnost razumnejših občanov, da grejo soobčanom, ki si ali ne morejo ali pa ne znajo sami pomagati, s svetom in kjer je treba tudi dejainski na roteo.
Ker sem tudi letos od c. Kr. namestništva imenovan kot c. kr. žetveni komisar za zasiguranje setve in žetve za brežko in ptujsko okrajno glavarstvo, bodem kakor lani redno obiskoval in obhodil vse kraje teh glavarstev, da se prepričam na, lastne oči, je-li žetvene komisije izpolnjujejo povsod svoje tozadevne dolžnosti.
Rad jih bom pri tej priliki podpiral ter sem tudi sicer vsakemu kmetovalcu s svojim svetom rad n,a razpolago.
Pri svojih obhodih bom nosil bot uradni znak na levi roki belozelen trak, ter pozivam, kmetovalce, ki bi želeli kakega pojasnila v gospodarskih zadevah, da se, kjer me vidijo, zaupno obrnejo do mene.
Gradec, cine 26. marca 1915.
Franc Matjašič,
c. kr. vinarski nadzornik, kot žetveni komisar.
Zadnja poročila došla v pondeljeh dne Z9. marca.
Boji pri Banyavölgyju in Lahorczevu.
Dunaj, 27. marca. •
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:; Izjalovili so se na karpatski bojni črti opetova-
29.	marea 1915.
ni srditi ruski napadi na višinah pri Banyavölgy in na obeh straneh doline Liaboroe, pri čemur so imeli Rusi velike izgube. Na južni strani Laborzeva trajajo srditi boj. nadalje.
Severno-izhodno od Cernovic so naše čete v težkih bojih številne ruske čete porinile nazaj notri do avstrijsko-ruske meje. Zavzele so več krajev, u-jele čez 1000 Rusov ter zaplenile dva ruska topova.
Na Rusko-Poljskem in v Zahodni Galiciji ni nobene spremembe.
*
* *
Banyavölgy leži južno od Felsövizköza v dolini reke Ondave, 28 km na južni strani prelaza Dukle. Laborzev se nahaja na južni strani Mezölaborca in sicer na ogrskem ozemlju prelaza Lupkov.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 28. marca.
Avstrijski generalni štab uradno poroča:
Ruski napadi v dolini rek Ondava jn Laborca (na Ogrskem, južno od prelaza Lupkov) so bili krvavo odbiti. Od včeraj naprej je boj na obeh straneh teh dolin malo ponehal. Po dnevu in po noči so se vršili artilerijski boji ter manjše prasKe.
Nb drugih delih karpatske bojne črte so se vršili srditi boji. Ujeli smo 1230 Rusov.
Pri zasledovanju Rusov v severni Bukovini so naši ujeli 200 ruskih vojakov.
Položaj na Rusko-Poljskem in v zahodni Galiciji je nespremenjen.
Pri Užoku.
„Az Est“ javlja dne 28. marca iz Ungvarja: V pretekli noči so Rusi ponovili svoje napade na naše postojanke, ki pa so bili vsi krvavo odbiti. S e verno o d U ž o k a so naše čete privabile sovražnika do postojank, ki so za nas ugodne. Rusi so trčili ob nepričakovane ovire: ob žičnate ograje in ogenj skritih strojnih pušk. Med žičnatimi ograjami je olivi selo na stotine mrtvih Rusov.
Opomba uredništva: Severno od Užoka so naše čete po prejšnjih uradnih poročilih že prodrle do Smolnika v dolini reke San.
Srditi boji na ogrskih tleh.
*
List „Magyar Orszag“ poroča dne 28. marca z mesta Eperjes: Ob spodnjem toku reke Laborca (izvira v Karpatih med Duklo in Lupka vom na ogrski straini in se izliva zahodno od mesta, Ungvar v reko Ung) se vršijo na bojni črti, ki je vi polkrogu obrnjena proti duklanski kotlini, srditi boji. Hude borbe so v teku tudi pri mestu Laboczfol (v dolini reke Loborce) in na izhodni strani tega mesta, Rusi poskušajo1 vse, da bi predrli našo bo j n o è r -t o. Ruski napadi se ponavljajo noč in clan. V nižavi pri Dukli so zbrali Rusi velike vojaške Čete, ki brez presledka poskušajo predreti našo tamošnjo bojno črto.
Przemyslsld zrakoplove« pri cesarju.
Iz Przeinysla sta pred) udajo srečno ušla z z raro (ilo vorn ulanski ritmojster pl. Lehman in poročnik Stanger, ki sta prinesla v avstrijski tabor neveselo poročilo. Dne 27. marca sta zrakoplove® došla na Dunaj. Ritmojster Lehman je bil včeraj, nedeljo, dne 28, marca, sprejet od cesarja. Bila sta tudi pri vodji zrako-plovnega oddelka, ritmojstru Umlaufft, in sta mu podala daljšo porjočilo o delovanju zrakoplovov.
General Kusmanek ujet v Kievu.
Iz Kieva se uradno poroča, da se je dne 26 marca pripeljal general Kusmanek v družbi s svojim pribočnikom z brzovhucom v vozu I. razreda v Kiev. S kolodvora se je z vozom odpeljal k mestnemu vojaškemu poveljniku. General Kusmanek bo najbrž o stal v Kievu v vojnem ujetništvu.
Turško poročilo.
Z dne 27. t. m. se poroča iz Carigrada: Včeraj zvečer so skušali sovražni torpedni čolni udreti v, Dardanele, toda ogénj iz topov turških baterij jih je prisilil, da so se morali vrniti.
Z dne 28, t. m., se uradno poroča: Danes zjutraj so naši opazovalci ob Bosporu zapazili nekaj ruskih bojnih ladij, ki so iz velike daljave izstrelili par granat na naše stražne ladje, nai kar so se brzó lini akni le.
Na drugih bojiščih nič posebnega.
lodatateli in saloKnlk; Konsorcli »Straža.“
Odgovorni uradnik; Stranio Battel*
Tlak Bakarne Ölrft» v Msrihom.