Porabiie zimski čas za izubrazbo! (Pige kmet iz zasnfcženega Pohorja.) Svojčas, ko Še ni bilo časopisov in bore malo knjig so porabili naši predaiki stari ter mladi zimske večcrne ure za medsebojno Izmenjava migIjenja, novic in pripotvedk. Kako nekaj slovensko lepega in mikavega so bili sestanki na pozimskih kmet&kili prejah. Staro ter mlado se je veselilo dolgih zimskih ve6erov, ki so jim nudili dovolj 6asa, da so se obiskovali,, pripovedovali ter poalušalli kar so doživeli cied letom. Veliko lepega in koristnega so bili za naše stare, sioer dolgočasni zim&ki večeri v dobij ko ni bilo časopisov in je bila! tudi; knjiga redka prikazen, Slarejgim našiml gospodarjam in gospodinjam pa bo &e tudi v živem spominu, kako so jim v niihovi mlajži dob), ko je oohajala ža tudi tiskana knjiga svoj vbod v našo slovensko hL. šo po deželi, čitali v zimsVih večerih iz podufiaih tor povestnih kuiig razne dobre babioe in tetice. Danes smo ravno v naši državi nii Slovenci tako srečni, da sta knjiga in casopis nekaj, vsakdanjega za skoro vsako hišo in najrevnejše sloje. Ravno sedaj v teli dolgili zimskih večerih sem vas spomnil kratko na že davno proglost naših prednikovj ki so porabljali temulčasti zimski čag v svoj telesni oddih, pa tudi v duševno izobrazbo, uapredek in zabavo. .Tudi danes uikakor ne smemo zaostati za nagimi predniki. Dobra kniiga^ dober. .ča&opis morata biti tucli d-inos naSi kmetski Mši v pozimskera času v, xabavo iri podut V spomladi^ po^otju i:i joscni so je trudilo Staro in i:ilu'.o i:ašujja kinetskega naroda s i^olianjcni za to^cx, za duševno likan;o je biio malo J5asa» Kar smo zamudili v delavni letui dobi, to nadomcstimo v iiTis'd;i. večerih, Ni Iepšega i)nzo'"a, kot videa stoveitsko družii?n pri skitjmi molitvi, skupcem delu i t skupr.i izobrazbi. Kot nokd:ij, kai.or sem omenil zgoraj. sc -1 ira t:idi danesl v zijmskeffl 6asu slaro, odraslo in mlado k skupnim ve&ornim se&tankom po higalu Mesto prazn«ga govorioenia in troŠt^nia opravljivih in obrekljivih gDvoric, porabite rajši zimske ure skupnih sestankov za čitanje in m^dsebojno izmenjavo novic, ki ste jili zvedeli iz dobrega časopisja. Kako malo in slabo n. pr. poznaJO' nagi kmetski gospodarji razmere * nagi državi na zuna| in na znotraj. Nekateri čitajo 0 tej nagi novi državi. a ne razumejo vsega, naj mu razloži ter pojasni nerazumljivo sosed, ki j> bolj pristopen razumevanju naigih n<^ vih — jugoslovanskih. razmer. Kar pišeta 0 dabrih in slabih r^* raerah v nagi, državi ,,Straža" i0 vGo&podar1', to bi moralo romati od * šesa do ugesa, potem boste tudi ra* umeli, kdo je kriv feh raznih nadlog v naši državi, o kateri smo sanjali, da se bo cedila po njej sama bratska Ijubezon, enakopravnost in izobilje brez onih neznosnih razmer, 6ez katere sino tožiljl pod rajno Avstrijo. Listi vladnih strank vam prikrivajo istino in rnarsikdo še krivi radi gedanjih slabih. časov nedolžnie3 one, ki mu edini kažejo na narodne goljule in na one, ki so edini že in še bodo odpomogli našemu kmetiu Koliko gospodarskega poduka priuaša našemu gospodarju .vinogradniku, poljedelcu, živinorejcu in lesoemu producentu ,,Gospodar". Tudi o teh gospodarskih navodilih, ki jih zajema te iz časopisov, treba temeljitega razgovora, ker 6e Človek samo enkrat 6ita, tudi hitro pozabi. Bodite uverjeni, ako se hočemo otresti sedanjih neznosnih politicno-gospodarskih. razmer, moramo temeljito poznati njih izvor, da bomo znali ob času zopeinih volitev kreniti, ne kot zadnjič na slabostojnoa ampak pravostojno stran. Se večjega izobraževaluega pornena kol za na&e odrasle gospodarje, je zim&ki čas za našo mladino, ki bo gotovo dočakala; boljše dneve v naši novi državi kot mi — žalostui i,n na slabo plat preizkušeni preostank^ rajne Avstrlje. Ti boljSi 6asi mladostne Jugoslavije pa bodo tirjali od naše mladeži vež politične, gospodarske in sploh kalturne^ naobrazbe kot smo je prinesli v našb novo sarnostojno domovino rai slarejši veterani, k,i smo precl izbruhom vojne komaj malo zaceli preizkužati raoc prave, dobre, krščanske organizacije. Težavnega dela več ali manj prosti jimski das bodi za nago že organizirano mladino vsakoletna doba organizatorične ur.editve1 ne samo na zunaj potom skupnih zabav, jger, sliodov, izlelov ter prireditev, ampak tudi na zhotraj, da si organizira vsak posameznik svojo dušo z za poznejše živl}enje potrebniru vsestransko in navadnemu človeku potrebniin znanjem. Viri kulturnega Iikanja mladih duš so isti, kot pri odraslih, samo s tem razločkom, da se jih Janfczek ložje nauči in jih bo tudi dalje casa znal in užival kot pa, ako si jifi je potisnii v duSo že od dela in skrbi neokretni Janez. Zimski 6a.s vain bodi vsem, brez razlike na starost, čas telesnega odpočitka, a duSevnega napredka v dobrern« » (Dalje pribodnjiC.)