C C Postalt — Esc* otini mtrcoledt a vvn*rd<___13 luglto ">'8 Posam» zna itevilka 25 stotintt. lihaja vsako sredo in petek zjutra}. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4» Za inozemxtvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorn/ urednik: Polde Kemperle. mäamM št. 53 V Gorici, v petek 13 julija 1928 utoxi. Nefrankirana pisms $o ne sprejemajo. Ogla$i s« računajo po doge* vom in se plačajo v naprej. ¦¦- List izdajs konsorcij »Got. Strer ie*. — Tisk Katoliikt tiskarne v Gorid. Ru va Piazzutta it. 18. Uprava in uredniitvo, ulica Mamcli Ittv. 5 St.post.rek.rac.il/1147. Teles, int. Itev. 398. Naše občine in varčevanje. Ekscelenca Bianchi, podminister v notninjem ministrstvu je v zad* njih tednih izdal na obč. načelnike dva odloka, v katerih jih je pozval, naj poskrbe za najstrozje varčevas nje v občinskih gospodarstvih, ki so njim podrejena. »Le uilime no: tizie«, druga večerna izdaja tržaš- kega »Piccola«, priobčuje v svoji iz* daji z dne 11. t. m. pod naslovom: Stroga omejitev izdatkov pri javnih napravah, naslednjo, iz Rima doposlano izja; vo, ki po zatvdilu lista vsebuje na; čela, katera v tern pogledu zastopa osrednja vlada: »Predvsem je treba opozoriti vse javne uprave, da ne naznačijo fu nančnim upravam potreb, ki jih predvidevajo, kot izjemo. Skupni znesek vseh ieh izjem bi postal ogromen in neznosen. Nadalje je potf-ebno ogibati se vseh pobud, ki kljub svojemu koristnemu in do* brodelnemii namenu tvorijo net primercn in odložljiv strošek. Fa? šisiovska vlada zahteva od obč. načelnikov velikih in malih niest Italije lev najbolj skromnih občin ravno isto varčnost v njihovem pro; računu. Vlada jc financirala ali je na tern, da bo financirala najnuj- nejše potrebe večjih mest Italije. Povsod je bilo in še vedno vlada zivahno produkiivno delo za izboljs šanje. Nepotrebno je spominjati na to, da se je v teku petih let fa* šistovskega režima več napravilo kot v mnogih prejsnjih deset; letjih. Toda več kot toliko ni mo; goče napraviti. Napor za ureditev uprave mora biti nadziran od vseh odgovornih oblastev. Stroski se mora jo držati v najozjih mejah. Bilanca države, bilance pokrajin in občin naj se vodijo z največjo varčnostjo in če je že treba poseb- nih naporov javnih in privatnih fi* nanc, morajo biti usmerjeni proti dvema velikima produktivnima cU Ijema, ki ju je označil načelnik via; de, to je: proti morju in /enilji.« Kakor smo z veseljem pozdravili obe Bianchijevi okrožnici, tako nas niivdajn z zadoščenjem tudi zgor- nji resni opomin centralne vlude. Bremena, ki jih morajo nositi po* samezne občine, so občutna. Vsi ne; premišljeni in neproduktivni izdaU ki so zato res neumestni in škodljU vi. Dosedanje gospodarstvo po ne* katerih občinah je bilo pa vse Drej kot smofreno in varčno. Nekatere občine so vsled takega poslovanja izčrpale nmogo občinskega premo* ženja uli pu so zalezle celö v dolgo; ve. Z označenimi tremi ukrepi, ka; teri, iiiko upamo in pričakujemo, ne bodo ostaJi snmo nu papirju, bo od* stranjena nevarnost, da bi občinska. premoženja šla pod zlo in bi se ob' čine zudolžile preko svojih moči. Po zgornji vludini izjavi bodo v bodoče onemogočeni vv>/ izredni izdütki. Pozidava ali nakup občin; skih domov v krajih, kjer je dovolj primernih prostorov za občinsko pfc sarno, bo moral biti resno premiss Ijen. Nabava pisarniške opreme se ne bo smelti zgubljati v razkošnost, ampak se bo morala omejiti na naj; potrebnejse. Razne naprave bodo morale odgovarjati splošnim dejam skim potrebam in ne trenutnim željam, posameznikov. Izdatki za slavnosti, pot nine itd. bodo skrčeni na ono višino, ki je v skladu s prb reditvijo in njenim namenom. Na; stavljnnje uradnišlva se bo moralo držiiti veljavnih predpisov in ne bo dopustno naprtiii občinam nezmož; nih Ijudi, ki ne znajo vršiti svoje službe. Kratko: dovoljeni bodo v glavnem samo izdatki, ki so predvU deni v proračunu, izredni samo v izjemnih stučajih. Vladina izjava je v tem pogledu zelo pravilna, ko pravi, da je bilo dozdaj izdatkov že dovolj, da je treba zato povsod varčevati. Ker bodo morali, kakor pravi via? dina izjava nadalje, imeti odgovomi krogi stalno kontrolo nad vsemi javnimi upravami, tedaj tudi nad občinskimi, smemo upati, da bo za naša občinska gospodarstva res na? počila doba plodnega del a in pre; potrebnega varčevanja. Kaj se godi po sveiu? Na Baikains'kem polotoku so se j za'dnjc dni vršili do^odkl, ki uteg-* ncjo trajno vplivati na razmerje med balkanskimi državami. V Gr* j čiji je prijel za državno krmilo J stari politik Venizelos, ki se je dozdaj dolgo držal v oza* dju. Potoval je po Evropi in živel na otoku Krcti. Ncnadoma pa se pojavi v Atcnah in zruši Zaimiso- vo vlado. Zaimis sestavi novo via* do, a tudi' til se ne more držati proti Vcnizelosovim splletkam. Predsedb nik rep'iiblifke po-veri. sestavo nove vlade njemu, Vcnizelosu. Venize* los sestavi vlaido, pošlje poslance domov in razpiše volitve po novem volilnem redu, ki ga je sam sesta« vil in go. did prodsedniku. republikc v podpi.s. Tako je nekaj časa neo? mejeni gospodar v Greiji, v tisti ne* stalni Greiji, kjcr so revolucije na? v aid en. pojav in kjer se državna ob- lika menjuje kot stara srajca. Da* nes kraljevina, jutri rcpublika in obratno. Venizolos je zelo znana oseb* nost, eden izmed tistih balkanskih politikov, ki jih pozna ves svet. Pašič, Bratianu, Vcnizelos so ime- na, ki mno^o pomenijo v z.^odovi; ni balkanskih narodov. Vcnizelos je rcpublikanec, ki je strmo^lavil kralja. Med svetovno vojno je podpiral antanto proti osrednjim državnm. Venizelos jc ime, ki Ioei •Grke v dva taibora. Nje.aov prihod pomeni tudi v znnanji politiki preeejšen preobrat. Venizelos je prijatelj Francije, prejšnja vlada je držak z Italijo. Znaeilno je, da je takoj ukazal iz^= pustiti iz jeec bivše^a diktatorja generala Pangalosa, ki je bil že skoro dve leti zaprt. Pangalosova zunamja politika se v marsieem krije z Venizelosovo. Koliko časa se bo Venizelos dr^ zal, ie pri skrajno nestalnih in iz* premenljivih ^rških razmerah težko prerokovati. Najmanjše nerazpo* ložcnje ljudstva ßa lahko odpihne kot suh list z veje. Im potem se bo zopet umaknil v zasebno življenje. * * * V nedeljo 8. julija ponoči je bil v Sofiji uistroljen general Protoge* rov, vodja macodonskih prckucu« hov. Ustrelili so ga trije neznanci, ki so- potem izginili v tcmi. Cicnc^ rala je spremljal njegov telesni stražnik, ki je bil prvi zadet in ta* koj mrtev. Protogcrov se je rodil I. 1883. v Ohridi. Še mlad je vstopil v arma- do. Ustanovid je macedonsko revo- lueicmarno organizacijo, ki je turški vladi delala mnogo preglavic. Ta organizacija obstoja še sedaj. Protogerov je bil med njenimi vos ditelji. Zakaj so Protogerova ustrelili? Omoniti je treba, da je organizacija dozdaj še vsakega kaznovala s smrtjo, kdor se ni brezpogojno po? koril poveljcm. Pri tem ni bilo iz* jem. Za letošnjo jesen je organi* zacija pripravljala velike vpade v jugoslovanski del Macedonije. Bolgarska vlada pa bi ra.da te vpade prepreeila, ker je razmerje mod Bolgarijo in Jugoslavijo že itak zelo napeto in deloma tudi iz hvalezno? sti, kcr je uradna in neuradna Jugo* slavija zelo izdatno pomagala boli* garskim ponesrečencem, ki jim je potres unieil vse imetje. Vlada je torej želela, naj se vpadi ne vršijo. Prologe rov se je vdal želji vlade, drugi elani izvrševalnega odbora se niso hoteli. Prišlo je do nesoglasja, ki je povzroeilo strele in smrt. General Protogerov je bil zagri* zen sovražnik Jugoslavije in je zelo ovinil zbližanje med obema drža? vama. Jugoslovanska vlada je na njegovo glavo razpisala nagrado pol milijona dinarjev. Z njegovo smr« tjo je padla preccjšnja zaprcka na poti do bolgarsko - jugoslovanske? ga prijateljstva. * * * Jugoslovanska vladna kriza se poeasi rešujc. Pravzaprav ni no* benega novega dogodka. Vojvoda Stefan Stcpanovie je ministrsko predsedstvo odklonil. Sedaj vodi pogajanja stari Aea Stanojevie. Stanojevie je izjavil, da se strinja z Radieem v tem, da je treba sesta* viti neparlamentarno vlado. Taki vkdi se tudi radikalna stranka ne bo vpirala. V Belgrad je prispel tudi jugoslovanski poslanik v Ber« linu Balugdzie, ki je zelo ugleden elan radikalne stranke. Balugdžiea jioklieejo v Belgrad, kadar je treba nizmotati kako težko vprašanje. Sedaj se imenujejo že nekatera imena bodočih ministrov nadstran* karske neparlamentarne vlade. Po zadnjih vestch bi bil ministrski prodscdnik general Hadzie, zunanji minister Balugdžič, finančni minis* ter Letica, naueni minister dr. ^ilo^ vie, vseučiliški profesor iz Zagreba, itd. Notranje ministrstvo bi dobili Hrvati. Ta vlada bi izpcljala vo* litve in potem odstopila. Vsekakor se zdi, da bo kriza rešena še ta te.? den. * * if Čujejo sc zadnji odmevi napeto* sti med Avstrijo in Italijo. Dr. Seipel je spor uradno rcšil. Dobr* sen del avstrijsikega prebivalstva pa z rešitvijo ni bil zadovoljen. Po'Sebnc tirolski nacionalisti SO' ne* zadovoljni s kanclerjem. V Inns* brucku so imeli zborovanje, na ka* tcrcm so- sklenili, da bodo vsako leto na gori Is el slovesno prazno* vali spomin na zmago pri Koba* riid'u. S tem sklcpom se bavi rimski »Giornale d'Italia«, ki pravi: »Nie nimamo pripomniti k izletu na go» re I::el, ki ga nameravajo prirediti evrsti mladeniei tirolske zveze. Spomin na bitko pri Kobaridu bo dal proskvi italffjanske zmage s(e veeji sijaj. Znano je, da je av* strijsko vrhovno poveljstvo, ko je zaeelo ofenzivo, nameravalo zdro« biti italijansko armado, priti v Be* netke, izloeiti Italijo iz bojujoeih se držav in si tako priboriti zmago. Upi so padli v vodo in tirolski praznüc na gori Iscl bo samo pro* slava tega padca.« »Giornale d'Italia« obravnava želje ncmških nacicniilistov, naj se Poadižje odtrže od Italije in pri* kljirei Avstriji. Sklcp tirolske mladine in odgo* vor rimskega lista sta nov dokaz, da se spori med narodi ne dado po* ravnati z diplomaiienimi pogodba* mi, ako ni v pogodbah izrazenn vo* lja obeh strank. Avstrijski Nemci se kljub Scipiovim zatrdilom še vedno zelo zivahno zanimajo za svoje sonarodnjake v Italiji. Okno v svet. Francoska zbornica in senat sta v ponedeljek 9. julija zakljueila svoje poletno zasedanje. V zborniei so bili tik pred zaiklju^ čitvijo še vcliki nemiri. Poslanec Bergcry jenamree vprašal, kaj misli vlada o romunskem zunanjem po* sojilu, pa mu Poincare ni hotel dati odgovora. Avstrijskosjugoslovanska trgovska pogodba je bila v ponedeljek 9. julija na Du* naju podpisana. Pogodba velja za dve leti. Kriza pri nemških nacionalcih. V nemški nacionalni stranki je iz* bruhnila težka notranja kriza. Po* slanec Lambaeh je zahteval, naj se monarhi'sticna misel ne smatra vee kot glavna in vodilna misel stranke. Istoeasno se je pojavilo nezadovolj* stvo z naeelnikom stranke grofom VVestarpom. V nedeljo in ponede* j ljek se je v Berlinu vršilo zborova* nje zaupnikov nemškc nacionalne stranke. Pri glasovanju o predlogu poslanea Lambacha je groi We* starp ostal v manjšini. Zato je takoj nato odstopil kot naeelnik. Dogo* dek je zelo zanimiv za razvoj nem* ške notranje politikc. Bomba proti G. P. U. Proti poslopju G. P. U. (sovjet* ske politiene policije) v Moskvi je bila 6. julija vržcna bomba, ki je enega orožnika ubila, dva pa ranila. Bomba je moeno poškodovala po* slopja. Storilca so prijeli. Bila sta dva Rusa, ki sta preko Romunije pred kratkim prispela iz Pariza. Oba sta bila prej eastnika v Wran* gloivi vojski. Dr. Seipel v Palestini. Avstrijski zvezni kancler dr. Sei* pel bo takoj po zakljueitvi zaseda* nja državnega zbora odpotoval v Palestino. Atentat na jugoslovanskega poslanika v Tirani. Pred par dnevi se je bila razne. Rudarskim vpokojencem v Idriji: Taj* ništvo je posredoviilo pri tukajšnji finaneni intendanci, kakor jc bilo naprošcno in Vam sporoča naslednje: a) pokojnina se odmeri vsem vpokojen* ccm v navadni in ne v zlati valuti; b) pokojninskih knji/ic financna in ten* danca nc more i/.dati, ker je Corte dci Conti v Rimu odločila, da se pokojnina iz* plačuje na podlaj»i navadnih pokojninskih dekretov in vsakokratnih plačilnib nalojjov, ki jih izda finančna intendanca; c) finančna intendanca odmeri pokojnino na podlatji službcnih let, ki jih določi rud? ni.ško ravnateljstvo. Zato se morate ^lede službenih let obračati vedno na ravnatelj* stvo. 4. Goljevšček I.,- Lig št. 2: V Vaši zadcvi bo treba posredovati še v Vidmu. Iz Rima smo dobili odgovor, da je plačilni oddclek poslal tozadevni nalog videmski pokrajinski /iikladnici. 5. Zivec Fr., Šempas: V Vaši /adevi nam je tržaška financna intendanca odgovorila naslednje: Vam je bilo ustavljeno izplače» vanje pokojnine do 5. scptcmbra 1931, ker ste prejeli od 1. 10. 1921 do 31. 7. 1925 za L. 4055.43 vcč zaeasne podpore, kakor Vam jc pritikalo na podlajij ministrskej»a odlo» ka, s katerim Vam je bila priznana defini* tivna pokojnina. Ko odplacate ta dolj« (to sc zjiodi 5. 9. 1931) se Vam bo pokojnina spet rcdno izplačevala. 6. Jercb Peter, Planina št. 13: Vaša pro« snja je registrirnna pod St. 069952. Upati je, da bostc v kratkem spct rcdno prejemali p.>kojnino, ker je pristojni urad žc dobil nalojj, da popravi Vašo pokojninsko knji* /ieo. TAJNISTVO. ŠiriteT, Ooriško Stražo^ C. Doyle — Milan: Plešoči možički. (Detcktivska do^odba.) Sherlock Holmes je sedel že par ur sklonjen nad porcelanasto sko* delico v kateri je varil neko zelo ne- prijetno dišečo scstavino. Glava mu je zlezla na prsi, in dolgi, ozki hrbet je bil tako skljueen, da jc bila po* stava mojega prijatelja podobna vit* kemu ptiču s sivim perjem in črno čepico. »Ti torej ne maraš kupiti južno* afriških papirjev, Watson?« je re* kel iznenada. Niscm mogel potajiti začudenja nad tern vprašanjem. Čeprav mi je že čestokrat podal dokaze abcudow vanja vrednc sposobnosti, mi je bilo vendar to odkritje mojih najglobo* kejših misli popolnoma nedovzetno. »Za Boga svetega, odkoid neki to veš?« sem ga vprašal. Holmes se je zavrtel na svoj em stolu. V roki je držal kadečo se po* skuševalno cevko, njegove globoko ležcee oei so kazale dobrohotno raz* položenje. , »No, Watson, ti si iznenaden?« je ' rekel. • »Vsckakor!« i »To priznanje bi lahko pismeno zahteval od tebe.« i »Zakaj?« »Zato, ker mi bos tekom petih mi* nut rekel, da mi je bilo priti do take misli strašno navadno in enostav* no.« »Tega prav gotovo nc bom rekel.« »Le poslušaj in pazi, moj ljubi Watson,« — poskuševalno cevko je vtaknil v podstavek in začel go* voriti z izrazom ueitelja, ki go* vori svojim ueencem — »v resnici ni tako težko postaviti si vrsto za* kljirekov, od katerih vsak sledi pred* hodnemu, in od katerih je vsak po? edini zelo lahek. Ako to storimo, in nato vse srednje opustimo, in našim poslušavcem povemo samo prvega in zadnjega, tedaj zamoremo do* seei never jet en in eudovit ucinek. Tako tudi resnično ni bila nikaka umetnost spoznati po tvojem le* vem kazaleu in palcu, da si namen, naložiti tvoje malo premoženje v afriških vrednostnih papirjih, že opus til.« »Tu ne vidim prav nobene zveze.« »To je žc mogoec, tod a zamorem ti takoj po vrsti pokazati posamez* ne člene verige. Prvič: Ko si voeraj zvečer prišel iz kluba, si imel sle* ^ovc kredc na palcu in kazaleu leve roke. Drugie: to je le slučaj, če si igral biljard in si imel palico umazano od krede. Tretjič: Ti igraš samo s Thurstonom biljard. Četrtič: Pred štirimi' tcdni si mi pripovcdoval, da meni Thu.rston južnoafriske akcije, ki bodo čez en mesec izdane, kupiti in si ti hotel pri tern sodclovati. Petie: Tvoja pobotniška knjiga je zaklenjena v moji omari in ti nisi še do danes povprašal po kljiiču. Šestič: Ti si torcj opivstil namero, da bi tvoj denar naložil v tej vrednosti.« »Kako strahovito enostavno!« sem nehote zaklical. »Natančno. kakor sem rekel/' je nada'ljeval moj prijatolj nekoliko ozlovoljen. »Vsak problem se ti zazdi otroško * lahek potem, ko ti ga pojasnim. Tu imam pa enega, ki še ni razjašnjen. Glcj, kaj lahko napraviš iz tega, stari prijatelj!« Na inizo je vrgel list papirja in sc sam zopet obrnil k svoji kemični ana* lizi. Zavzet sem opazoval eudne hie* roglife na papirju. »Ej, no, Holmes,« sem vzkliknil, »to je na pravil kak otrok!« »To je tvojc mnenje!« »Kaj more pae drugega biti?« »Da, to bi tudi gospod Hilton Cubitt iz Ridinga v Norfolku prav rad vedel. Mala uganka je dospela si prvo pošto, pošiljatclj sam pa pri* de s prihodnjiim vlakom ... Zvoni, Watson, in prav nie ne bom izne* naden, ako bi bil že tu.« Na stopnicah so se začuli tez'ki koraki in naslednji trcnutek je od= pri vrata najine j-:obc velik, svejže izgledajioč gospod z gladko obritim obrazom. Njegove svetle oči in cvctpča barva oblieja so nama pravile, da ni najbrže imel nobe* nega poklica, ki bi ga vezal na Ba* ker*ovo cesto.*) Zdelo se je, da je prinesel s scboj s svojim vstopom močan, živce krepčajoe morski vzdnh iz svoje domovine. Ko je vsakomu izmed naju stisnil roko in hotel sesti, je padel njegov pogled na papir s čudovitimi znamenji, ka^ tcrcga sem ravnokar jaz imel v roki ter zopet položil na mizo. (Dalje.) *) Na tej cesti sc jc nahajalo Holmesovo stanovanje. »GORISKA STRATA« __________________________________ Stran 3. 6OSPODARSTVO. Razredcevanje jagod pri nainiznem grozdju. Trgovina z namiznim grozdjem igra vedno večjo vlogo, ker je grozdje zdravilno in tudi najbolje sadje. Samo Nemčija uvaža lctno okoli pol miljona q namizncga grozdja, Švica nad 100.000 q, enako tudi Avstrija. Prccejšnje količine namizncga grozdja uvozi lctno tudi Češka in vse severne države, v ka* terih ne rodi trta. V naši deželi imamo zelo malo dobrih vrst namizncga grozdja. Najbolj znana vrsta jc pri nas žlaht* nina i moškateljc. Druge vrste so malo poznanc. (Omenjamo tu, da sedaj preizkušajo na posestvu g. Štekarja v Števerjanu številne vrste trt za namizno grozdje in tako I ah* ko upamo, da bomo imeli kmalu na razpolago precej in dobrih vrst.) Naša dežela niina niti toliko na* miznega grozdja. da bi krila lastne potrebe, kcr prihaja iz drugih po* krajin k nam mnogp namizncga grozdja. Vzrok pomanjkanja pa ni, da nc bi mi imcli količinsko dovolj namizncga grozdia, pač pa imamo premalo grozdja, ki bi odgovarjalo namizncmu. Vzrok tiči večinoma v tcm, da mi nc gojimo namizncga grozdja. Kaj razumemo pod gojenjem na* miznega grozdja? Pod gojenjem ne »memo razumeti sajenja odgovarja* jočih vrst, obrezovanja, škropljenja, mandanja in drugih opravil, ki jih zahtcvajo vsc vrste trt. Pod goje* njem moramo razumeti vse drugo, | in sicer: Predno orinesc naš kmet namiz* no grozdje na trg, ga prej doma do* bro prečisti, to se pravi, da s škarja* mi odstrani vse gnile, suhe, zelene in prav drobne jagode iz posamez* nih grozdov. To pa ni dovolj, ker kljub temu pride na trg namizno grozdje z dcbclimi in drobnimi ja* godami. Tako pa namizno grozdje ne sine biti in baš tu tiči razlog, da je Francija skoraj izpodrinila itali* jansko namizno grozdje iz trgov Nemeije in Švice. Namizno grozd* ie mora biti debelo, jagode morajo biti kolikor mogočc vsc enakc, groz* di pa ne smejo biti pregosti, tako, da so jagode stisnjene ena pri dm* gi in veekrat celo pomečkanc. Kako | dosežemo vse to? To dosežcmo, ee I razredeimo na grozdu zelene jago* j de takrat. ko niso najdebelejše še dosegle debelosti drobnega graha, to je par tednov po odevetenju. Ta* krat moramo odstraniti iz grozdov vse naj drobne jšc jagode, potem pa ' tudi vse one, ki bi napravile grozd stisnjen. Vrhu grozda nam ni po* trebnp odstraniti mnogo iagod, tern več pa na sredi in na spodnjem de* lu, pri špici. Raje odstranimo več , jagod kot manj, ker eim manj no na grozdu jagod, tern bolj se bodo ostale zdebelile. Odstranjujemo ja* | Hodc pa s tankimi in dolgimi škarja; 1 mi. Pri odstranjevanju nepotrebnih j jagod moramo tudi paziti, da grozd» ia prevcč ne ošulimo, ker namizno grozdje mora imeti na sebi še tako imenovano »moko« kot češplje. Drugaee ni grozdje tako okusno. Ker na moramo pri odstranjevanju jagod na trli kljub temu grozd pri* državati, storimo to z majhnim lese* nim koračkom, to je neke vrste šči* palko, ki pa ne sme grozda pre* tisniti. Ker je tako opravilo pri nas še zelo malo ali nič v navadi, bi bilo ; potrebno, da bi ga Ictos poskusili. Gas za razredcevanje jagod na na* miznih vrstah bo prav kmalu nasto* pil. Poskusite! R. Goriški trg kmečkih pridelkov v zadnjem tednu. Črešnje so končale. Zadnje so bile donešene na trg v pondeljek (9. julija) in sicer iz Kanalskega. Cena jim je bila okoli 1.80 za kg. Hrušk prihaja na trg dnevno i okoli 10 kvintalov. Cena jim je okotli 2 liri za kg. Mnogo vredne te hrus'kc niso, posebno ne za izvoz. Jabolk pride na trg 2 do 3 q na dan, cena 1.80 do 2 liri za kg. Breskev jc letos precej na trgu. Se pozna, da so jih začeli naši kmeto? valci gojiti v obilnejši meri, kot prej. Na trg jih pride dnevno do 50 q, cena 1.60 za kg, pa tudi 2.80, kar pač zavisi od kakovosti blaga. Prav drobne kakšenkrat niti nc do* sežejo cene 1.50 L za kg. M^r el ice so imele precej dobro ceno, a sedaj jih je mr.lo več, kon? čale so. Cena jim jc bila od 1.80 do 3 lire za kg. Dnevno jih je bilo do* nešeno na trg do 50 kvintalov. Cimberji se oddajajo danc;> po 1.20 do 1.50 za kg. Smokve (figc) so se pojavile na trgu že pred enim tednom in so bi* le po 20 do 25 centezimov ena. Včeraj so imele ccno 2.50 za kg. Sedaj jih pride na trg do 10 q dnevno. Zelenjiiva nima sedaj izvozne sezije, razen fižola v stročju, ka* terega pa jc zelo malo. ker ni dež* i ja. Čena ran je na debelo okoli 2 liri i za kg. Krompir ima zelo malo povpra* ševalccv, izvoz je mrtev, cena mu je okoli 35 liir za kvintal. Sadjc in zclenjava se izvaža ve* činoma v Avstrijo, nekoliko na Du* naj, večinoma pa v druga mesta, lctovišča in kopališča. Ostale dr* žave prihaja jo zelo malo v poštev za izvoz našega sadja in zelenjave. Trg svilodov je pri kraju. V Go* rici je bilo prodanih okoli 12.000 kg svilodov. Cena jim je bila pri začctku nekoliko višja kot h kon* cu in sicer pri: začetku 17 lir. potem pa je cena padala do 15 lir za kg. Zadnji kilogrami, ki so bili prine* šeni na trg pa so dosegli ceno ko* maj 12 lir in celo samo 8 lir za kg. Zadnji dve ceni sta pa izjemni, ker jc že bil trg zaključen in so bili svilodi že oidpeljani v sušilnice. R. Suša. Na milijone lir škode je napravis la suša že dosedaj v naši dežcli. Zcmlja, rastline, ozračje, posebno pa kmetovalec vzdihuje po dežju, a žalibog ga ni. Zadnje dni jc vrhu vsega še pihal veter, po Krasu in Zgornii Vipavski dolini celo burja, ki je napravila ogromno škodo. Ve* ter je mnogo polomil, vrhu tega pospesuje veter izhlapevanjc zem* 1 je, vsled Cesar jc suša! še hujša. Su« ša pritiska na celo deželo in tudi na Gore. Sevcda ni v Gorah tako ob* čutna, kot v Vipavski dolini, na Krasu in v Brdih. Posebno trpi vsled suše fižol, pa tudi krompir in vsi ostali pridclki. Kjer je zemlja količkaj močna, glo* boka, se suša na koruzi še mnogo ne pozna, drugaee pa je, kjer je plast zemlie plitva in zemlja pešče* na. Trta dosedaj mnogo ne trpi. Obeutno škodo dela suša tudi na senožetih. Še ne pokošena trava je suha, marsikje pa so pokošenc sc* nožcti kot da bi bile ožgane. Zato se danes marsikateri kmetovalec boji, kako ho s krmo, živinorejci pa sc v splošnem boje, da bo vslecl sušc jela padati že itak nizka cena v'\- vini. Kako opomoči? Oblast lahko kaj iikrene glede davkov, a tudi kme- tovalec si lahko sam nckaj poma* ga. Za namakanje je pri nas mala pripravnih leg, a tu in tarn se že da kaj napraviti. Predvsem pa mora kmetovalec paziti, da ima krompir, koujzo, fižol in podobnc kulture oplcte. da je zemlia na vrhu droben prah in ne v vclikih grudah ali celo zabita od Drejšnjega dežja. Od de* žja zabita zemlja mnogo bolj izhla* peva vlago kot pa zemlja, katere zgornja plast je droben nrah. Zato moramo paziti, da so pol iSeine oplc* te. Isto pa vclia tudi za vinograde. I j Opleti vinogradi so vse bolj črni \ kot neopleti. Povsod pa moramo paziti na zatiranje plevela, ker ne* dopustno bi bilo, da bi prevei poleg redilnih snovi črpal iz zemlje tudi vlago, katere je itak v zemlji malo. Glede krme pa vclja le to, da pa* zimo na nio. da ie zberemo čimveč, da ne zametujemo slame in da po* skrbimo za setev pičnika. Ponižen »očcnas« k Bogu, da bi dal potrebnega dcžja, pa tudi ne škodi. R. ! Tržne cene dne 12. julija 1928. Čcsnik L 0.60—0.80; šparglji L 2 do 3; sveze zelje L 1—1.20; koren je ; L 1—1.20; kumare L 1.10—1.30; ee* ; buhi L 0.80—1; pesa L 1.20—1.30; si* ! /ol navaden L 1.80; fižol koks L 2.60; salata L 0.90—1.10; krompir L 0.40—0.50; paradižniki L 2—2.20; svcži grah L 1.80—2.20; redič L 1 do 4; špinača L 1.20—1.40; fižol v stroč* ju L 2.20—2.60; vrzote L 0.80—1; bucice L 1.10—1.30; marelice L 2.40 do 3.40: sveže fige L 1.40—2; smuk* vice L 7—8; limoni kos L 0.20—0.30; iabolka L 1.40—1.60; hruške L 1.80 I do 2.60 breskvc L 1.80—3.80: slive I, 1.40—2.80; svcžc maslo L 14; pres* no maslo L 17—18; mleko liter L 1 do 1.10; Rikuta L 11; jajca kos L 0.50 do 0.55. Kai ie noveqa na cieželi? Medana. ] V soboto 14. t. m. bo obhajala ugkdna družina Gradnikova in z nio vsa vas prav znamenito doma* če slavje. Gradnikov oče in mati bosta slavila zlato poroko. Prcd 50. leti jc reven fant Jožcf Gradnik, ki se je priselil s Tolminskega, podal roko zvesti družici Luciji. Z neu* ' morno pridnostjo sta si zložila po* sestvo in na njem vzorno odgojila številno dru/ino. Imata pet sinov, ki so vsi ugledni in izobraženi mo* žje. Dr. Alojzij Gradnik, odiieni sloven-ski književnik, ki je s svojimi solnenimi pesmimi uvedel Brda v slovensko književnost. je iz tega rodu. Drugi sin ie šolski vodja,, tre? tji jc naš bivši župan, mlajša dva sta tudi na dobrih mestih. Tri hčere so poroeene v spoštovanih hišah. Zlatoporočencema, ki sta v Medani in po vseh Brdih priljubljena, poši* Ijamo prisrčne ecstitke. Še mnogo veselih in srečnih let vam voščimol Hudajužna. Cesta, ki pelje od glavne cestc na našo železniško postajo, spada v državno oskrbo. Ta cesta jc pa zla* sti v začetku nad gostilno g. Lenar* ja, kjer prekoraei majhen potok, v takcrn, stanju, da je skoro ncrabna. Most, ki je bil na tern mestu, je hu* dournik ob lanski povodnji odnescl. Občinarji so ga za silo nadomcstili, da so lahko prišli z vozom na po* i sta jo. Sedaj je pa ta začasni most | naravnost nevaren, ker je poln lu* j kenj. Obračamo se na železniško : ravnateljstvo s prošnjo, da vzpo* - stavi most in odstrani nasip gruisča, ki ga je povodenj navaJila na rob ! ceste. I Ponikve na Tolminskem. i Tmii pri nas sc sliši tarnanje, da j je več slabega ko dobrega. Toco ¦ smo imeli letos že dvakrat, prvič spomladi, ko je sadje najlepšc cve^ ! telo, drugič pa na 21. junija. Oba.* i krat je napravila veliiko škodc, en* I krat na sadju. potem pa na poljskih pridclkih, katere je nekatcrim sko* ! ro popolnoma pobrala. Dolgotraj* i ni mraz spomladi je vzel polovico ¦ sena, če ne še več. Saj so šc sedaj, ! ko je čas košnje, travniki prisojne lege skoraj goli kot so jeseni. Kaj bo z zi'vino, jc žalostno vprašanje? I Merodajni krogi bi morali to vpo? , števati i,n priskočiti na pomoe tako hudo udarjencmu ljudstvu. Zlasti pri odmerjanju in izterjevanju dav* kov naj bi se na to ozirali. — De* žclni kmctijski urad se trudi, da bi zboljšal živinorejo s tern, da lie en« cira nekatere bike. Kaj je s tem doseženo? Prcpr^čan sem, da do sedaj pri nas zelo malo ali nič. I Skoro bi trdil, da smo v tem oziru j še na slabšem kot pred tridesetimi i leti. Zakaj? Vsak srednji in večji j Janet jc redil redno po dva bika in i ju je poljubno uporabljal. Seveda i je skrbel, da jc redil bika od dobrih mlekaric. In tako tudi sedaj še re* dijo kmetje b?ke, a jih po novih [ predpisih ne smejo poljubno upo* rabljati, ker spnščati se smejo le licencirani biki. Zato se pa dosti* krat pojavljajo zlc posledice. Pnič zato, ker Ucencirani bik morcbiti ne daja rodu dobre mlečnosri, drugie zato, ker se imejitelji bikov ne ar* žijo povsem predpisanih pravil. Za O'beino s sto stevil'kami sta dva ali ¦ morebiti samo eden licenciran bik pac premalo, zlasti še, če ni reda. Imel scm priliko videti v nekcm kraju spuščanjc lie. bika. Po skoku je gospodar bika vedno skrbno ! razkužil, zato v tistem kraju ni ! bilo ničesar čuti o spolnih boleznih. Spolnc bolezni pa postanejo lahko usodnc za nas zivinorejee. Skrbi* mo zato, da bosta vladiala v naših hlevih in pri ntuši živini red in snaga in skrbimo zlasti, da bomo imeli v vasi zdrave in dobre bike. Sv. Mihael — Ozeljan. Ker nam jc zadnjič obljubil go* spod urcdnik kotiček v »Straži«, bomo dancs spet kaj povedali. Zad* njič smo se izrazili nekako pohval* no o letini. Od tedaj pa je poteklo že par tednov in prej tako lepo obctajoči pridel'ki kažejo sedaj vse drugačno lice. Dolgi, jasni dnevi se vrste, solncc pripeka z vso svojo moejo že tri tedne. Vsakdo si lah* ko predstavlja, kako čutimo potre* bo po dežju. Zadnjo soboto so ob* laki zastrli nebo in zvečer je jclo rositi. Takoj pa je prihrumel veter, razpodil oblake ter tulil vso noč in šc v nedcljo. Dal Vsemogoeni, da bi res kmalu rosili oblaki in napojili zevajočo zemljo. — Drugaee gre pri nas vse cnakomerno brcz posebnih dogodkov naprej. Plcšcmo nc vce. Glavni. vzrok so- prazni mošnjički, | sicer bi se še kaj zavrteli. S plesi to* rej nazadujemo. V kakšni stvari bo j pa lc kaj napredka. Sedaj pa brez zamere, če povemo, da je ta napre* dek v modi. Imamo tudi pri nas nekatere punčke s pristriženimi las* mi in obritimi vratovi. Res je, da iz* gledajo bolj elcgantno, toda naši lantjc so rekli, da se jim bolj do* padejo punce z dolgimi lasmi. Prav ima jo! Zakriž. (Korošec v Zakrižu.) — Zakriž je vas na Cerkljanskem. i\i sc je zbra* lo na ncdeljo po sv. Urhu — 8. t. m. I popoldne — več iantov in deklet iz | Ravni, Cerkna in drugod. Kaj so hoteli delati, ne vemo. Med njimi je bil tudi Kor-QSec, pa ne znani mi* nister iz sosedne dr/ave, ampak ne* ki mladenič iz Vipavske doline z le* j po črno brado in brdak decko, pra* vijo dekleta, in fant je ga imajo za dobro, dobro dušo. Znana so nje* gova junaška dela v bu'kovskih Žab* šah, na Kojci, v Orchku, pa naim ne čas ne prostor ne dopuščata go* voriti. Tisti dan je vodil pet je v Ravnah. Po procesiji pa je pomeril i pesti v Zakrižu. Pravzaprav je tekla tudi kri. Pravijo v opravičilo, ali mi iz vljudnosti nočemo trditi, da je ' bil v rožcah. Fant je so se ga znebili na precej nevljuden način, pa dru* gega ni zaslužil. V Dornbergu je na prodaj lepo posestvo obstojeee iz hiše in gospo* darskih poslopij. vinogradov, njiv in travnikov. Proda se vse skupaj ali po parcelah. — Kupci naj se oglasijo pri Ludviku Vodopivcu, Dornbcrg štcv. 232. Stran 4 »GORISKA STRA2A« Koledarček. 16. jul. ponedeljek, M. D. Karm. j7. jul. torek, Ales, sp. 18. jul. sreda, Friderik, m. 19. iul. ectrtek, Vincencij Pavl. 20. jul. petek, Mar^arcta, dcv. 21. jul. sobotti, Danijel, prer. 22. jul. nedelja, Marija Magda« ___ lena, sp. ________ Boj proti aliioholu u flmeriki. Znani ljubljanski profesor dr. V. Šarabon se je pred nedol^im vrnil iz Združenih držav severoameris ških, kamor jc bil napravil poučno potovanje. V Združcnih državah so kakor znano alkoholne pijace pre* povedane, tam vlada tako imenova* na prohibicija (prepoved alkohola). Ü tej »prohibiciji« pripovedujc v »Slovencu' naslednje žalostno-smeš* ne prigodbice: »Vinko, pij no še en kozarec vi* na, v Ameriki f*a ne bo nie,« so mi rekli prijatelji, ko scm odhajal v Ameriko. Ko scm prišel v New York, scm videl prvi dan pijano žcnsko, na tleh ležečo; tako je bila nadeiana, da ni mogla vstati. No, scm si mislil, uvod je dober. Vcčcrjali smo. »Oprostite, ^ospod proiesor, da Vam poslrezem sumo z rdeeim vinom; rumeno smo ravno popili,« mi je rekel gospodar. Druj4 znanec me jc prišel iskat. »Ne pijem vina.« mi je dejal, »mi grc preveč na ledvice. Ampak do- bro žganje imam doma. Boste vide* li.« Jaz sem res videl; kar zavrtelo se mi je, tako je bilo zj4anje moeno. Dotieni L*ospod ga imenuje »ta že* lezne^a«. Seveda, ta pa ne L>rc na ledvice. Tako se je zaeelo. Nikdar v zivljcnjqu še niscm to* liko pil kot v Ameriki. Vsak ima kaj ali pa pozna vsaj ko^a, kjer »^a« dobi. Da se jih veliko zastrupi, je znano; i*a ne znajo delati. Slovenci se nie ne zastrupi jo; so že doma ku* hali in so prinesli to umetnost v Ameriko. Veliko jih je med njimi, ki so zlasti v prvih letih prohibicije s kuhanjem ž^anja zelo obo^ateli. Vinot^radi rastejo v Ameriki kar iz tal. Ne samo tam doli na toplcm kalifornijskem ju^u, temvee tudi na severu v državah New York, Ohio. Michigan itd. Vino ima okus po izabeli. Najbolj mi jc dopadlo ono iz državc Ohio (iz^|. ohajo). V Ohio je Cleveland. Tam poznam f armer j a, ki popijc po dvc J4aioni vina na dan! 1 galona je 4 litre in pol. Par slueajev prohibicije bom na- vedel. Nekje so praznovali 251etni* co poro'ke. Prišla jc tudi policija, z g. komisarjem na eelu. »Vino pije* te?« je dejal stro.Ui komisar. »Scve* da ^a, in Vi ^a boste tudi,« so inu rckli. V stransko sobo so tfa peljali in druge policiste z njim; zadnji so odšli domov policisti, močno se ^u* ^ajoe. Največ tihotapi mesto Detroit, ob kanadski meji. Sploh jc kanad* ska meja zolo živahna. Od Winip* pej*a v Kanadi .uloboko dol v Zedi* njene države gre cela vrsta ^avto- mpbilov, polnih alkohola. Vsak voznik vozi samo doloceno stevilo milj, rccimo deset. 1 milja je 1609 m. Pride nekam, kjer mu alkohol naložijo; pelje 10 milj, izložijo mu alkohol, dajo mu lepo vsoto, in al= kohol ^re z dru.Uim avtomobiiom naprej. Ce te ujamejo, si zaprt, a za tvojo družino skrbi tihotapska zve* za, doker nisi spet prost. — Peljcš sc z avtomobiiom eez kanadsko mcjo. po aikohol seveda. Obmcjni uradnik zapiže štcvilko tvoje^a av^ tomobila. Ti mu stišnes 100 do* larjev, to ie običajna taksa. Prides nazaj, uradnik po^lcda samo šte* vilko avtomobila in rečc: »Naprej!« rl'udi ee ne prides ravno tam nazaj, kjer si prišel noter, se ti ni treba nie bati; uradniki si telrfonimjo med scboj številke avtomobilov, ki so plaeali. Nekje je v pritlieju državna banka, v prvem nadstropju pa pro? dajajo žganje in vino. — Nekje j dru/4ie so vdrli prohibicijski urad* niki v Uostilno, kjer so sumnieili al= kohol; zaplenili so ga, potem so se pa uscdli in so prodali sami vso za- logo, denar pa seveda tudi sami spravili. — V jUlevelandu so letos samo 26. in 27. maja zaprli zaradi popolne pijanosti 287 oseb. Deklice v Ameriki pred prohibit eijo niso pile in tudi kadile niso. j Sedaj kadi jo in pijejo. Pride jo v go? stilno, naroeijo si malinovec, vza= me jo iz žepa stcklenico žganja, iz? lijejo malinovec, nalijejo žganje in pijejo. Veliko je slueajev, ko dckli? i ea noee iti s lantom plesat, ee nima j ta steklenice z žganjcm s seboj. Otroci prej niso nikoli pili; sedaj vidijo starše, ki pijejo doma nare* jeno vino ali žganje, in zaenejo tudi oni piti. Takšna je ameriška prohibicija. »To je največji bluif svetovne zgo? do vine in . najveeja sramota za Ameriko,« mi je rekel uglcden go? spod. Radi bi prohibicijo odpravili, pa jih je menda sram. V ma'lenko* stih so vcliki. V državi Michigan je zakon, da je obsojen na smrt tisti, ki ga tretjie zalotijo pri prodaji alkohola. 76?Iet? na ženica si je v svoji revšeini po? magala s prodajo majhnih koliein žganja; trikrat so jo dobili, obsodili so jo na smrt. To sem bral v listih oni dan. ko sem se vozil iz Chicago v Pirtsburg. V Orehovljah je na prodaj hiša s tremi njivami obdelanega zemlji? šča in nekaj gozda. Hiša ima 4 sobe, kuhinjo in 2 klcti. Kupci naj se ogla? sijo pri Alojziji Boštjaneič, Ore? hovlie št. 210 p. Miren. Ljudska posojilnica v St. Petru pri Gorici ima REDNI OBČNI ZBOR 1. avgusta 1928 ob deveti uri pred? poldne v svojih prostorih s slede? eim dnevnim redom: 1. Poroeilo naeelstva. 2. Poroeilo nadzorstva. 3. Odobritev rae. zaklj. za 1. 1927. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slueajnosti. Ako bo prvi obeni zbor nesklep? een, se bo vršil pol ure pozneje dru? gi obeni zbor v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal ne glede na število navzočih elanov. Načelstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Kmetske posojilnice v Grgar.ju, ki se bo vršil dne 22. julija t. 1. ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih z obieajnim dnevnim redom, Odbor. Vipavsko vino. Kmetijsko dru? štvo v Vipavi ima veliko zalogo iz? vrstnega domačega namiznega in descrtnega vina. Kupci se vabijo. Učenca iz dobre hiše, poštenih staršev, s primcrno šolsko izobraz? bo, zdravega sprejmc takoj trgovi? na z mešanim blagom. Kje, pove uprava »Straže« Prašiča plemenjaka, 9 mesecev starega. ogrske pasme ima na raz? polago Kanalec Terezija, Tolmin36. OKULISTIČNI AMBULATORIJ Dots. GilbertQ Delneri zdravnik kirurg sprejema od llJ/2 do I2V2 dop. in od 3 do 4 pop. Corso Verdi 28, Gorica. Prencis Frančišek v Solkanu, glas* benik in izdelovatelj orgelj, harmo? nijev ter drugih glasbil. Priporoea se prcč. duhovnikom, cerkvenim oskrbništvom in drugim. Popravlja in uglašuje eerkvene orglje najna? tanenejše, 60 Iir od spremena. Pre? gledi, proraeuni gratis. Moto: Ve... Vc... Ve... Neprekosljiv gramofon, ki je prenosljiv. New JLJ'.Cr^^JplL WOKUIAT A A ! Gorizia - Corso \w %Jß j Tel. 347 Zdravnik za zobe in usfa Dr. LOJI KBAI6HEE sprejema V GORICI Piazza della Vittoriü Štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJI štev. 35 Dost. Gius. Cornel specialist za bolezni v nSfssih, nosu In grin, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prejTeatro) Nagla vožnja v Amerike in v Avstralijo z novimi velikimi brzoparniki. Priliodnje vožnjc Iz Genove: „Conte Grande" - „Conte Biancamano" Iz Genove v New Jork v 9. dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - "Principessa Giovanna" Iz Genove v Buenos Ay res v 13 M> dneh. „Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. Vsi parniki so preskrbljeni z brzojavom „Marconi" — električno raz- svetljavo — izvrstno kuhinjo in največjim komfortom. Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 posteljami dostojno oprem- Ijenimi, prostorne jedilne dvorane — dvorane za kadilce — dvorane za dame ¦ mostove za sprehajanje - kopelji — kino. Pojasnila daje zastopnik LLOYD SABA UDO F HOSICH, GDRIC9, Vis Contavallc St. 4 Telefon St. 3-74 ZITZMANN & JEZEK Tovarna orgelj, harmonijev in klavirjev, — üstanovljena 1. 1925 — Delo prvovrstno, po vsakem načrtu. Cenezmerne. •• Glasbeni svetovalec: Emil Komel, učitelj glasbe. Odlične reference!!! GORICA-Corso Verdi štev. 30 STANOVANJE: Via Ponte Isonzo 17 Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiia Centr. Posaj») VilIbB zbIoqr cesheyfl platna iz znont toworne HBQBGcSiort S Rfipann, mko- intno biBQQ ZB poročence Mm M\ «Ilka izbira moShifia in zinsbiga idhdb, Blago solidnol Gene zmernel