„.s umy p --- i-' .'Jtslg tHA %J\/tt %AsXj/* e's ^ V $ U £«. • t*y ^ A r* # n * • ^/}xu4jß pxtfli^pL' * t*4 Zft \>J» %t) S (\[ •- X Al %< it <> & «<£& <«, A / Stezica so glasilo učencev osnovne šole heroja Bračiča v Tržiču Uredniški odbor: Breda Lakner, urednica; Zdenka Valjavec, Janja Ziblar Milan Krsnik Za glasilo odgovarja Zvonka Pretnar Likovne priloge: Milan Komac, 5.a razred Anica Anko, 5.a razred Stefan Marin, 5.a razred Janki Opalički, 5.a razred Iztok Dacar, 5.a razred Tiska delavska univerza Tomo Brejc v Kranju v nakladi 250 izvodov Stanu se svojega spomni -trpi brez miru! (Pevcu) Kultura. To je beseda, ki jo mnogokrat slišim, pa si komaj predstavljam, kaj pomeni. Mnogokrat razmišljam o njej in se sprašujem, zakaj praznujemo Slovenci kulturni praznik prav osmega februarja. Naučila sem se že, da je osmega februarja pred sto dvaindvajsetimi leti umrl velik pesnik, pogosto slišim: največji pesnik, vem celo, da ga sedanji predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar prišteva med dvajset največjih pesnikov na svetu, France Prešeren. O njegovi veličini so me poučili doma in v šoli, spoznavam pa jo sama, ko prebiram njegove pesmi: ob njih se namreč šele zavem, kaj vse je storil za slovensko besedo, za svoj narod, za našo kulturo. V zemlji slovenski, predragi deželi, ki si jo ljubil presrčno ves čas, kjer so očetje naši sloveli, k'tera zdaj grob ima komaj za nas. spomin Andreja Smoleta) Pesem Prešerna ni reševala življenjskih stisk, nasprotno, preganjali so ga zaradi nje, pa vendar se je zatekal vanjo, odpiral najčistejše vrelce materinega jezika, z njimi tešil svojo in narodovo bol, zakaj bil je velik človek in velik pesnik, in je zategadelj mogel združiti občutje osebnega preganjanja s spoznanjem narodnostne ogroženosti: ni hotel, da se slovenske pokrajine zbrišejo z'zemljevida, čeprav so majhne. Želel je, da se narod razvija in raste njegova kultura. Rod, ki je živel v njegovi dobi, se ni prav zavedal, kaj je zgubil z njegovo smrtjo. Veličino njegove besede ije resnično dojela šele Levstikova, Stritarjeva in Jurčičeva generacija. Odkrila je njeno bol in moč, lepoto in smisel, ki Je blizu vrednot, ki jih v njej odkrivajo poznejše generacije. Zato nisem prav nič neskromna, če zapišem, da tudi danes, ko se Prešernova veličina umika v zgodovino, njegova poezija ostaja za našo generacijo najbolj dragocen duhovni zaklad. Človeka smrt požanje, človeštva ne. (Nagrobnik Korytku) Iz Prešernove besede rase in se ob nji bogati tudi del slovenske sodobne poezije: lani je v knjigi izšla drama Dominika Smoleta Krst pri Savici, ki želi upodobiti Črtomira po Krstu, tistega Črtomira, ki ga Prešernova pesnitev ni zajela; in praw tako lani je Janez Ovsec izdal zbirko ljubezenskih sonetov Sredi vrta je drevo in z njo nadaljeval priljubljeno Prešernovo obliko. Kultura ni samo lepa stavba, lepa slika, ki;p ali knjiga, najbolj pomembno znamenje kulture je lep človek (Džavaharlar Nehru) Prešernovo delo, občutenje in •■nnaanadadnje - njegova osebnost sta del slovenske kulture. Mogoče zdaj, ko sem to zapisala, že bolje razumem, kaj kultura je. Ni namreč prisotna samo v pisanju pesmi, romanov, dram, ne odkrivamo je le na gledališkem odru, filmskem platnu ali v galerijah. Kultura je posledica ustvarjalnega dela, pa tudi posledica odpiranja slehernega človeka rezultatom tega dela. V odpiranju se človek bogati, spoznava samega sebe in postaja-človek, lep, kulturen človek. Zdenka Valjavec, 7.a VZPODBUDA IN SVARILO Prvo polletje je za nami in po redovalni konferenci že lahko ocenimo, kolikšne sadove so rodili naši dosedanji skupni napori. Skupni napori! Ali ta trditev ni preveč splošna? Šobili mar res vidni pri vsem našem delu? Ob začetku šolskega leta je kazalo, da je vnema za učenje po večini še kar dosti velika. Kolikor dalj časa pa je tekel pouk, toliko bolj so se kazale razlike, prevelike razlike v prizadevnosti in uspešnosti posameznih učencev in celih oddelkov. Vzroke za te razlike je učiteljski zbor iskal pogosto, posebno pa še na obeh redovalnih konferencah. Pe bi našteli prav vse, bi se jih nabrala kar dolga vrsta, zato bom navedel 1p najpogostejše: nekateri učenci sl še niso pridobili delovnih navad ali delno pridobljene opustili, pogosto "pozabljajo" domače naloge, ne najdejo doma miru ali vzpodbude za učenje, so ravnodušni do posameznih predmetov ali učenja na sploh, jim ne gre vse lahko v glavo in se sploh težko uče, niso navajeni reda in motijo pouk. Naj bo dovolj tega naštevanja! So namreč tudi drugačni, taki, ki sš vztrajno in Junaško spopadajo s samim seboj in s težavami, ki jih obdajajo, zato dosegajo uspehe sami in še drugi poleg njih. V učnih uspehih se to pokaže kot v ogledalu. Kar poglejmo, kako to izgleda po posameznih oddelkih: razred oddelek število učencev Izdelali s pozitivno oceno štev. *> izdelali z negativno neocenjeni Z 1 Z 2 z več sk * sk * 1. a 30 29 96,7 1 i 5,5 l.rb 30 27 90,0 2 1 3 10,0 2. a 26 24 92,3 2 2 7,7 2. b 26 23 88,5 1 2 5 11,5 3. 8' 30 29 96,7 1 5,5 3. b 30 25 83,3 2 2 4 15,5 1 5,5 4. a 30 24 80,0 4 1 1 6 20,0 4. b 30 26 86,7 4 1 5 15,5 5. a 28 25 89,3 2 1 3 10,7 5. b 27 16 59,3 6 3 2 11 40,7 5. o 27 22 81,5 1 3 1 5 18,5 6. a 24 19 79,2 3 2 5 20,8 6. b 21 13 61,9 4 1 3 8 58,1 6, c 25 19 76,2 3 1 2 6 27,8 7. a 51 25 80,6 1 2 5 6 19,4 7. b 30 20 66,6 3 5 2 10 55,4 8. a 26 18 69,2 1 4 3 8 50,8 8. b 27 24 88,9 3 3 H,1 Kovor 1. 21 21 100,0 2. 12 12 100,0 3. 17 14 82,4 3 5 17,6 Leše 1. 11 9 81,8 2 2 18,2 2. 9 8 88,9 1 1 H,1 3. 8 7 87,5 1 1 12,5 4. 8 7 87,5 1 1 12,5 Dobrih uspehov se vsi vselimo. Vsem, ki so se izkazali, , iskreno čestitam. Kar krepko se držite. Upam, da bodo rezultati ob koncu leta še boljši in i da bodo mnogi nezadostne ocene popravili Ne kaže se zanašati. da je še dovolj časa. Najbolje bo poprijeti . za delo kar na začetku naslednjega polletja in uspeh ne bo izostal Ravnatelj ŽIVLJENJE JE LEPO IN PISANO, KER JE SESTAVLJENO IZ MAJHNIH SREČ IN NESREČ Sreča je samostalnik ženskega spola in za ženski svet pravijo, da je muhast. Srečo lahko predstavlja vrv, po kateri hodiš skozi življenje in ki se lahko vsak trenutek pretrga. Tokrat se tvoja sreča konča, odide dalje in s sabo nosi žarke in blagoslov zadovoljstva. Začnejo se ure obupa, razočaranj in noči brez spanja. Je res sreča biti bogat? Sreča je živeti. Živeti s svetom. Živeti z dušo. Živeti s telesom. Sreča je smeh v očeh dekleta, ki hiti po cesti, soncu naproti. Sreča je, da te ima nekdo rad, da te potrebuje, te želi. Viki Fornazarič, 8.b Sreča beseda, ki jo mnogokrat slišim,pa si je še ne znam pravilno predstavljati. Sprehajala sem se po mestu in si ogledovala lepo okrašene izložbe. V vsaki izložbi se je med raznovrstnimi okraski bleščal napis: "Srečno novo leto'" Zamislim se. Da, Jaz sem zaenkrat srečna. Mnogi otroci pa niso srečni. Mogoče so brez doma, mogoče brez starjšev. Ne vedo, kako lepo se je sprehajati po mestu in si ogledovati lepe izložbe. Ne vedo, kako lepa je pomlad, ko si vsa drevesa nadenejo cvetna ogrinjala in ko med vejami brenčijo čebele in pridno nabirajo med. Velik rdeč napis: "Sreče v novem letu" me predrami iz razmišljanja. Lepo bi bilo, če bi vsi, ki jim niso mar potoki krvi, podarili vsem ljudem kot novoletno darilo svobodo. Z njo bi dobili vsaj trohico človeške sreče, ki je namenjena vsakomur: enemu manj, drugemu več. Zdenka Valjavec, 7.b Kaj je sreča? To je majhna beseda, vendar veliko pomeni. Mlad človek večkrat misli, da se sreča začne v določenem obdobju življenja in se nikdar ne konča. Toda sreča so le utrinki, ki nas razveseljujejo in so svetle točke v našem življenju. Težko je osrečiti nekoga, ki ima vsega dovolj. Človeka, ki nima nič, pa vsaka malenkost razveseli. Tudi jaz sem že velikokrat doživel prijeten občutek sreče, pa naj bo ob uspehu v šoli ali pri športu. Zelo sem tudi srečen, kadar na tekmi zmaga moštvo, za katerega navijam. Toda prava življenjska sreča je v tem, da imam starše, ki mi nudijo vse, kar rabim. Predvsem pa ob njih čutim, da me imajo resnično radi. Tomaž Pirih, 7.b Velikokrat sem se vprašala, kaj je zame sreča. Toda pravega odgovora nisem našla. Ko sem bila majhna, mi je mogoče srečo predstavljala igračka, morda mamica, očka ali sestra. Sedaj/mislim, da je sreča mir, svoboda, da hodimo brez strahu v šolo, da govorimo domač materin jezik. Ne vem, kaj si bom predstavljala pod srečo, ko odrastem. Mogoče isto; mogoče kaj drugega. Življenje je sastavljano iz dobrega in zlega, Mi ne moremo kazati samo lepih načrtov, ker je življenje tudi kruto. Leon Smolej, 6.c Včasih se zdi življenje lepše, včasih pa slabše, kot si želimo. Večkrat mi babica pripoveduje, kakšno je bilo življenje včasih: bila je vojska in morali so se boriti za svoje življenje. Danes je življenje lepše, bolj ugodno. Imamo dosti hrane. Življenje ni večna stvar. Vsaka roža uvene, pa tudi življenje. Na svetu vsako se-kudno kdo umre in vsako sekundo se kdo rodi. Življenje si lahko predstavljaš kot trenutek. Marjana Štrukelj, 6.c Mati mi je kupila novo obleko. Bila sem zelo vesela in srečna. V novi obleki sem šla v trgovino, spodtaknila sem se ob cestni kamen, padla sem in raztrgala obleko. Bila sem žalostna, tako žalostna, da sem zajokala: debele solze so pädale na rožo, ki je pasla ob poti in zaradi vročega sonca skoro ovenela. Ko sem jo zmočila s solzami, je spet lepo zacvetela. Ko sem pogledala rožico, kako je bila vesela, ker sem ji jaz pomagala, sem se potolažila in nisem več jokala. Mati pa mi_ je kupila spet novo obleko. Zato mislim, da je življenje lepo in pisano: polno je sreč in nesreč, tudi nesreča se včasih obrne v srečo. Ivanke Švegelj, 6.c Življenje nam prinaša mnogo sreče in mnogo nesreče, težav in skrbi. Zato je človek na meji, ki si jo predstavljam takole: stojim na ozki stezici - na eni strani polno rdečih rož, na drugi strani pa velikanski prepad, na dnu katerega buči kalna, umazana reka, ki vanjo lahko vsako minuto zabredem. To pa ne odločam Jaz, to odloča življenje, ki se velikokrat raje nagne v ogromen prepad kakor v lepi cvetoči gaj. Marjana Rozman, 6. c Oče mi je povedal, da je na svetu veliko nesrečnih in malo srečnih Ijiüi. Življenje bi bilo lepše, če ne bi bilo toliko nesreč. Franci Jelenc, 6.c Živimo v dvajsetem stoletju. Vsakdo si vsak dan, vsako uro zaželi nekaj novega, lepšega. Mija Ankele, 6.c Jaz živim srečno. Imam vse, kar si želim: toplo stanovanje, obleko in hrano. Janja Zaletel, 6.c Bolje Je, da si ne želiš nemogočih stvari. Prava sreča je tista, ki je ne pričakujemo in pride nenadoma. Marja Tišler, 6.c Kar si želimo, je pogosto drugače, ko se uresniči, kakor, da bi kdo poslušal naše misli in jih, preden zaživijo, že uničili Janez Zupan, 6.c Kljub temu, da smo v tej številki objavili več prispevkov na temo o sreči, se je uredništvo odločilo, da ugotovi, kaj nekaterim sošolcem pomeni sreča, ne da bi o tem posebej razmišljali. Sodelavka Breda Lakner Je intervjuvala sošolce, njihovi odgovori pa so takile: Sreča mi pomeni mir, čas brez vojne. Sreča Je, da sem sit. Moja sreča bi bila veliko večja, če ne bi Srečna sem, da imam mamico in očka. Sreča Je, če dobim petico. Sreča Je, da se sankam. Sreča je, če sem odlična. Srečen sem, če grem s starši na izlet. Sreča je, da Ihhko ližem sladoled. Sreča Je, da sem zdrav. Sreča je, kadar me ata ne nabije s pasom. Sreča mi pomeni vse, kar je lepega. bilo šole. Odgovori so zelo različni, vendar se velja nad nekaterimi tudi zamisliti. NAŠI NAGRAJENCI Še prvo polletje ni mimo, že se lahko pohvalimo z nagrajenci: Zdenka Valjavec je učenka 7.b razreda. S partizansko zgodbo Ne, nočem biti brato-morilec! je sodelovala na republiškem natečaju osnovnošolcev o partizanski tematiki. Njeno zgodbo objavljamo v celoti. NE, NOČEM BITI BRATOMORILEC! življenje naših narodov je bilo dolgo ena sama veriga zatiranja in poniževanja. Dolga leta so krivili svoje hrbte in garali svojemu gospodarju. Veliko krvi so prelili, toda hrepenenje po sreči je premagalo, tudi večletno trpljenje. V vetru so vihrala turška ogrinjala in z meči so jim grozili s smrtjo. V tistih časih si ljudje niso želeli drugega, kot svobodo ali amrt. Vedno bolj so hodili veli koščeni smrti v naročje. Rešili smo se enega sovražnika in dobili smo drugega. Vojna! Nesporazumi med narodi zanetijo ogenj, ki pomori vse tisto, kar človeštvo zgradi. Partizani se skrivajo v temnem gozdiču. Prijazne smreke so njihove zavetnice. Srce jim glasno utripa in skoraj strah jih postane ob misli, da se bodo spopadli z dobro oboroženo četo belogardistov. Toda strah jim izgine, ko pomislijo na strahote in grozodejstva, ki so jih prizadeli ubogim ljudem. Moj stric je ležal ob mitraljezu in s pestjo žugal proti vasi, kjer je bila belogardistična postojanka. Partizani so čakali, čakali. Ob nežni melodiji vetra so po zraku zaplesale prve snežinke. Tedaj je odjeknil strel. Bil jeeusoden za celo četo. Partizani so kmalu spoznali, da je zmaga nemogoča. Moj stric je brez prestanka streljal na belogardiste. Potem pa ga je zadela krogla in ranjgn je obležal na tleh. Belogardisti so partizane zajeli in jih odvedli. Trojica le-teh je mojega strica odpeljala v postojanko, kjer so ga nagovarjali, da bi se priključil njim. Toda njegov odgovor je bil: "Ne, nikoli!" Tedaj jim je bilo zadosti.' Postavili so ga na cesto in nanj namerili puško ter mu dali še zadnjo priložnost. Stric pa je trenutek pred smrtjo zaklical: "Ne, nočem biti bratomorilec!" Tedaj je počilo in trenutek zatem je stričevo telo ležalo sredi ceste. Slišal se je glasen krohot ubijalcev. Po cesti je šla moja babica in ob strelu se je nehote spomnila, da je bil lahko ta strel usoden za njenega sina. In ko je prišla bliže, je spoznala, kdo leži na cesti. Krikhila je in odhitela k njemu. Dobra partizanska mati je božala mrzle lica svojega sina. Tedaj je belo-gardist nameril puško še vanjo. Hladnokrvno mu je odgovorila: Če si mi ubil sina, mislim, da imam ko± njegova mati, pravico umreti kraj njega/ Ob teh besedah se je belogardistu povesila roka. Mater so napodili od mrtvega sina, strica pa so zakopali. Oče mi je pripovedoval to zgodbo in skoraj solze so mi stopile v oči, ko sem jo poslušala. Da, to je bilo pred šestindvajsetimi leti. "Kako pa je danes?" se vprašam. Ali imajo vsi ljudje pravico do življenja? Ne, nimajo je. Zgražam se ob misli, da mnogim ni dana niti osnovna človeška pravica'.živeti. Mnogokje divjajo še strašne vojne in sipajo smrt na prebivalstvo. Na tisoče mladih nedolžnih življenj 'je žrtev nenasitnim ubijalcem. Mislim, da bo preteklo ;že mnogo časa, ko bodo na zemlji vsi enakovredni, pa naj bodo to črnci ali belci, kristjani ali muslimani. - 0 - Danilo Perko iz 8.b razreda je s svojim linorezom dosegel 1. mesto na republiški razstavi i^isb. Linorez objavljamo kot likovno pii logo. PRVENCI JAZ Pod besedo jaz razumem sebe, ki sem del, prav neskončno majhen del, neskončno velikega veselja, ki najbrž nobeno vesoljsko bitje ne pripisuje kakih dimenzij. sem nepomemben človek izmed treh milijard ljudi, ki so fizično grajeni enako kot jaz in umsko sposobni bolj ali manj. Ko premišljuješ o sebi, o drugih ljudeh, o naravi, takrat dojameš smisel življenja, ki se nepretrgoma razvija ob tebi. Mogoče ti je všeč primitivno življenje prednikov, ki jim ga zastruplja naraščajoča industrija. V dvajsetem stoletju pa je človek obkrožen z nešteto dolžnostmi in obveznostmi. Na Zemlji vlada zakon močnejših. In jaz, človek, se trudim zfa boljSe življenje, se borim za pravifto in mir, pa nisem pomemben. Pohvaljeni direktorji in ne delavci, ki delajo v tovarnah. Veliki dosežki znanosti ne vplivajo name, vplivajo le na pomembne ljudi ki imajo denar in ta denar je sveta gospodar. Če bi pogledali meni v dušo, bi videli koga izmed tolikih otrok, ki se mirno sprijaznijo z življenjem, se veselijo in včasUti eo zaprti vase. Na ljudi in na sebe gledam humano, kot mnogi drugi. Sem le eden od treh milijard ljudi, ki so se milijone let razvijali in bodo tudi nekoč propadli. Željko Perko, 8.a NOVOLETNI VEČER 2dim v prijetno topli sobi in gledam skozi zamrznjene šipe. Ob melodiji se dvigujejo anežinke in padajao na strehe in na tla. Na tlfth se zbirajo v potočke in potujejo proti reki. Skoraj bi tudi sam zaplesal med snežinke, če me ne bi poklical očka in me spom-nll, da se bliža polnoč. Hitro sem stekel v kuhinjo. Bilo je kot v pravljici. Na lepo okrašeni jelki so bile prižgane svečke. Ob pogledu nanje se mi je zdelo, da gorijo In se manjšajo, kot se staramo ljudje. Ura je odbila polnoč. Zavedal sem se, da sem sedaj leto starejši in da imam za sabo še eno leto več izkušenj. Odprli smo šam-P®njec in nazdravili. Zaželeli smo si srečno, predvsem pa zdravo novo leto. Ko smo tako prišli iz starega v novo leto, sem se še enkrat zazrl v zimsko noč. Ob svetlobi cestne svetilke se je dobro videlo, kako še kar naprej rajajo snežinke in kot onemogle plezalke sedajo na beldo odejo. Radovan Veselinovič PLES 3 N E, S I N K Nekega sobotnega jutra sem se zbudila že zelo zgodaj, lahko rečem ponoči. Nisem mogla spati. Uprla sem pogled skozi okno in joj! Bilo je veselja in tihe sreče, kajti po zraku so plesale snežinke in trudne sedale na mehko zemljo, ki je žalostno, počasi umirala in krfcila svoje zelene ude - travnike. Bedla sem k oknu in opazovala snežinke, ki so veselo poplesavale pred menoj in se igrale. Nekatere pa so se v moji domišljiji tiho pogovarjale. Pogled mi je splaval v nebo. Zagledala sem veliko snežinko in ji z očmi sledila. Bpočetka sem mislila, da mora biti to kakšna večno živeča dama, ker so se ji vse druge snežinke klanjale in se ji umikale. Ko pa je padla na tla kot vse druge snežinke, jo je doletela velika nesreča. Padla je v mlako ob cesti in se stopila - umrla je. Jaz pa sem se zopet ozrla v nebo in opazovala snežinke, ki so kdaj pa kdaj brezskrbno pokukale k meni in me v svojem jeziku pozdravile ter ostale na oknu kot njihova predstojnica v mlaki in počasi umirale. Meni pa so se, ne da bi opazila, počasi zapirale veke in sem le še v medli svetlobi videla ples snežink, ki so se potem utrujena useda-le na tla in nam zjutraj prinesle belo odejo. Ko sem se tisto popoldne smučala, sem premišljevala o nočnem plesu snežink. Pomislila sem, če snežinke trpijo pod našo ogromno težo. Ko sem to povedala mami, mi je odgovorila, da sem preveč občutljiva. Dragica Meglič, 6.b ALI PALČKI POZIMI SPIJO? Bilo je mrzlo zimsko jutro. Stala sem pri oknu in zrla v zasneženo daljavo in v snežinke, ki so plesale ob glasbi vetra in sedale na mehka tla. Pogledala sem čez strehe hiš v gozd in se vprašala: "Ali palčki pozimi spijo?" Nisem si znala odgovoriti, zato sem stekla v gozd. Mrzel veter se mi je zajedal v roke in me preganjal, da sem stopala še hitreje. Prišla sem. do jase^na kateri je stala majhna lična hišica iz dimnika pa se je sukljal dim. Iz hišice je stopilo pet še manjših mož in nekdo je s cvilečim glasom dejal: "Mnogi mislijo, da spimo, toda to ni res!" Pogledala sem izza smreke, toda ni jih bilo več. Tam, kjer je prej stala hišica, je rasla majhna smreka, iglice na tleh pa no bili palčki. Zasmejala sem se in stekla proti hiši. Doma sem premišljala o palčkih, bil je naporen dan, zato sem v mehkem naslonjaču zaspala. Fani Švab, 6.b Godilo se je pred dvajsetimi leti. Takrat sem bila še otrok. Moj očka je bil .župan mesta Brežic. Že ko sem se rodila, so me proglasili za županovo naslednico. Ko ml je bilo dvanajst let, tfe je očka odpeljal na dolg izlet. Obiskale sva tudi Krpana, ki je bil znan po vsej deželi kot goljuf, ki je prenašal sol in je bil takrat v ljubljanski ječi. Ker sem ga hotela videti, me je stražnik peljal k njemu. Predstavljala sem si ge kot slabotnega moža, ki bo sedel na klopi in tarnal. Ko pa sem zagledala velikega, možnega moža, sem se onesvestila. Ko sem se zbudila, sem ležala v razkošni postelji. Spet sem hotela videti Krpana. Takrat nisem šla jaz k njemu, ampak je prišel on k meni. Dejala sem, naj nni odidejo iz sobe, le Krpan naj ostane. Nekaj časa sva se pogovarjala, potem pa sem predlagala, da bi se pomerila v šahu. V zadregi je dejal, da ne zna igrati. Ko sem predlagala dvoboj v znanju matematike in slovenščine, se je zgodilo isto. Čez nekaj časa je predlagal, da bi se bojevala z meči. Po obotavljanju i sem le dovolila. Ljudje so me svarili, toda moja želja je bila, da bi Krpana premagala tudi v dvoboju. Naslednji dan je bil boj. Razumljivo je bilo, da me bo Krpan premagal, toda šlo je za mojo slavo. Krpan me ni hotel ubiti, le pokazati je hotel, da tudi bogati otroci vsega ne smejo. Kmalu sva bila skupaj. Prijel me je ramena, me vrgel v zrak tako visoko, da so vsi pogledali navzgor. Padla sem na tla in si zlomila obe nogi. Sedaj, ko sem zopet doma, si sploh več ne želim boja s Krpanom, čeprav bi bila rada slavna. Vlasta Cizel, 6.a M 0 JA PUNČKA že zgodaj zjutraj sem zbudila svojo malo punčko Špelco. Skuhala sem ji zajtrk, nato sva se skupaj igrali. Ko gledam njen mili obrazek s prijetnim nasmeškom, me stisne pri srcu. Kolikokrat, ljuba Špelca, te moram zanemariti. Ležiš v hotu osamljena, bre^ moje nežnosti, kajti moram se tudi učiti. Tebi tega ni treba. Ti živiš kot rožica, ki nikoli ne ovene. Jaz pa, saj sama lahko vidiš! Če dobim slabo oceno v šoli, moram najprej to popraviti in šele potem se lahko posvetim tebi. Od sedaj naprej pa se bom vedno učila. Ko boš ti še sladko spančkala in šele potem te bom zbudila, da se bova skupaj igrali. Jožica Žugič, 4.a POGOVOR S PUNČKO Draga moja punčka. Sedaj, ko se je zopet začelo novo šolsko leto, nimam zate več toliko časa, kot prej. Nič več ti ne morem šivati novih oblekic, te umivati, česati in te peljati na sprehod. Počivaj na svojem prostoru v omari, ker se moram jaz učiti, pisati nalogo in pomagati mamici pri delu. Ne smeš misliti, da te ne maram več. Še bom našla čas za tebe. Takrat bova obe veseli in srečni, ker bova skupaj. Sedaj pa nasvidenje in sladko zaspi. Mojca Črnilec, 4.a NAŽE želje so kot snežinke, ki padajo v tiho noč Želimo si.... Vsak dan si kaj želimo. Svet okrog nas živi od želja, svet brez želja bi bil pust in prazen. Kaj si želim? Ne vem. Ljubezen, avtomobil ali celo polet na Luno? Naslowjena na okno, sem pritiskala nos na zasneženo šipo in premišljevala. Moje misli pa so poletele, zaplavale so daleč, daleč. Zunaj je snežilo in z vsako snežinko se je povečala moja želja za atom. Prizadevala sem si, da bi zvedela, katera želja jetto. Nič. V moji glavi je bila nenadoma megla in na prestolu pozabe je kraljevala želja. Čudno, brezosebno je gledala skozi okno: imela je moj obraz in gledala je ples snežink. Snežinke so padale. Odeja se je debelila in moja Želja se je večala. Kot meduza se je plazila po moji glavi. Praznira se je kot brezkrajna puščava razlezla okrog prestola želja. Želja, moja Želja! Želja pa se je večala in se mi režala. Strah, črna, gosta megla in praznina. Želja se je režala dalje. Čudno so zevala njena usta skozi noč. Noč snega. Skozi ozki pravokotnik okna mi je zijala nasproti noč. Odeja, visoka odeja se je smejala. In željino režanje je prenehalo. S široko odprtimi očmi, velikimi od začudenja, se je začela manšeti, izgubljati. Izginila je. Jaz sem spet postala jaz. In čudno, spomnila sem se, da sem si, preden je začelo snežiti, zaželela, da bi snežilo. Noč snega. Viki Fornazarič, 8.b PRETRESLJIV DOGODEK Dogodek, ki ga bom opisal, je grozljiv, je grozljiv, isaj je pretresel vso našo družino. Oče, mati, očetova sestra in njen zaročenec so se dogovorili, da si bodo v Kranju ogledali film Dr. Živago. Oče se je odpeljal po vstopnice. Za njim so kasneje odšli še ostali. Z bratom sva bila doma, ker sva morala opraviti še nekaj del pri živini. Brat je kmalu odšel, a se je vrnil in mi povedal, da je slišal, da se je oče ponesrečil. Bila sva prestrašena, saj nisva vedela, kaj se je zgodilo. V negotovosti sva čakala debelo uro. Končno se je oče vrnil in povedal, da je na avtocesti prehiteval avtomobil. Nenadoma je na sredi ceste zagledal postavo. Začel je zavirati in takoj za tem je prišlo do trčenja. Šipa se je razbila in ga udarila v obraz. Pred nejgovimi očmi pa se je pojavila človeška roka. Ko je natančno pogledal, je ugotovil, da je bila roka odtrgana. Na cesti je našel raztreseno obleko, ob robu cestišča pa je ležala mrtva ženska. Oče je takoj začel ustavljati avtomobile, da bi voznike zaprosil za pomoč, a jih mnogo ni hotelo ustaviti, čeprav so vedeli, da se je zgodila nesreča. Končno je le sporočil in poklical prometno milico. Očeta so odpeljali v zdravstveni dom, kjer so mu nudili prvo pomoč in mu odvzeli kri. Ta nesreča nas je hudo prizadela. Posebno zato, ker je terjala človeško žrtev. Mitja Dobre, 6.a I ^ <_l m 5! > 6 5 i > _ SiqS Q'o R. —I O P1 TD < fU M<2 -3 o«> > co-ü O > Vas Hudo leži na planoti zahodno od vasi Kovor. Vas ima deset hiš, od tega je devet kmetij, eden se preživlja samo s kmetijstvom, ostali pa so delavci. Prebivalcev je dvainštirideset. Okoli vasi je veliko gozda, travnikov, največ pa je sadovnjakov, od tega je veliko hrušk in sicer tepk. Ha Hudem je tudi veliko češenj, ki zelo dobro uspevajo. V vasi je tudi kak pašnik. V vasi je zelo malo polj. Hiše so stare, obnovljene, pritlične ali enonadstropne, samo ena hiša od teh je nova. Na Hudem je veliko senikov in stogov. V vasi je tudi en vrtnar Ivan Zupan. Valo izven vasi pa je kostanj, ki je zaščiten. lega kostanja nihče ne sme polagati. Nad vasjo Hudo se dviga hrib po imenu Dobrča. Skozi vas pelje cesta in sicer makadamska. Malo izven vosi je tudi znamenje za kugo. Vas Hudo je zelo majhna vas, kljub temu pa ima veliko kmetij. To je zelo čudna vas, ki ima veliko kmetij in malo polja. Tu zori tudi debel kostanj. V gozdu, ki leži okrog Hudega,je veliko srn in divjih zajcev, ki so zelo plahi. Po cesti, ki pelje skozi Hudo^lahko prideš v Kovor, na Brezje in v Leše. Drago Pogačnik, 3- razred podružnična šola Kovor VZPON NA TRIGLAV Na začetku šolskega leta smo izvedeli, da imamo možnost povzpeti na Triglav, naj višjo goro v Jugoslaviji. Tovariš nam je rekel, da se bomo na pot odpravili 11. septembra, če.bo lepo vreme. Vsi smo zasledovali vremenska poročila in trepetali, da se ne bi pooblačilo. In sreča se nam je nasmehnila. Vreme se ni poslabšalo in tako smo se 11. septembra, lepega jesenskega popoldneva^podali na pot. Avtobus nos je pripeljal po lepi dolini Vrat do Ferlčnika^od koder smo se odpravili peš proti Aljaževemu domu. Tu smo prespali. Drugo jutro smo se na vse zgodaj odpravili proti Kredarici. Gosta megla nam je jemala razgled, kota Triglava nismo mogli videti. Vzpenjali smo se po poti čez Prag in kmalu naleteli na prve kline. Alpinisti, ki so nas spremljali, so nas zaradi varnosti privezali na vrvi. V začetku so vrvi ovirale, toda kmalu smo se jih privadili. Po štiriurni hoji in plezanju smo vsi veseli zagledali obrise Kredarice, kajti vsi smo bili potrebni počitka. Na Kredarici smo dobili sicer dobro enolončnico, toda zaradi utrujenosti nam ni posebno teknila. Popoldne smo se odpravili na sam vrh Triglava. Pot je bila zelo strma in kar posejana a klini. Vzpenjali smo se meter za metrom, a najhuje je bilo srečevanje na ozki gorski stezi. Kmalu smo v megli zagledali Aljažev stolp. Z zadnjimi močmi smo premagali še poslednjo strmino in bili smo na vrhu. Vsi smo bili srečni, saj smo osvojili najvišji vrh Jugošlavije - Triglav. Tomaž Pirih, 7.b razred DAN V MEGLI Ko se približata jesen in zima, nastopijo dnevi z meglo. To so dnevi brez sonca in prave svetlobe, ^o zelo mrzli in nihče jih ni vesel. To je čas, ko razsajajo razne prehladne bolezni. Posebno se takih dni bojijo stari ljudje in bolniki. Vidljivost na cesti je manjša, zato je tudi več prometnih nesreč. Tudi mi otroci dni z meglo,nimamo radi. Ni toplega sonca in veselega smeha na poti v šolo. Če je megla zelo gosta in nizka^mora ves čas pouka goreti luč. Vendar nekateri trdijo, da je pogled na meglo zelo lep, če stojiš vrh s soncem obsijanih gora. Pod tabo je ko morje, ki valovi sem in tja. Tudi jaz si želim, da bi bila enkrat v gorah in bi pod mano v dolinah ležala megla, okili mene pa sončna planina. Toda za jesenjo in zimo prideta spet pomlad in poletje, ti pa preženeta' mrzle dneve in meglo. Simona Spendal, 3. razred podružnična šola Kovor Že nekaj dni je megleno. Tudi danes leži vsepovsod gosta megla. V takem vremenu ne vidiš daleč. Tudi hoditi ni prijetno, ker je zelo mrzlo. Hiš sosedov skoraj ni videti. Kamor pogledaš, vidiš gosto meglo. Na drevesih je ivje. Travniki pa so pokriti s slano. Tak dan je zelo nevaren za šoferje. Ceste so gladke in šoferji skozi meglo ne vidijo daleč naprej. V takem vremenu se lahko zgodijo hude nesreče. Tudi sama aem občutila mrzlo meglo. Ko sem šla v trgovino, sem videla le nekaj metrov pred sabo. Čutila sem vlago v zraku. V lepem vremenu je od nas zelo lep razgled na gore. Toda nekaj dni jih ni videti, kot da jih ni. Tudi neba ne moremo videti. Otroci se rajši stiskamo v toplih sobah. Nikjer ni Videti skupin otrok, ki se še igrajo na dvoriščih. Pokrajina se pripravlja na sneg. Takrat bo zemlja mrzla in nekaj časa ne bo megle. Nevenka Tišler, 3. razred podružnična šola Kovor Tisti dan, kadar je megla, je zelo pusto. Vsi se jezimo nanjo, "an, kadar je gosta megla, je bolj mrzel in brez sonca. V meglenih dneh je najtežje vozniku na cesti, ker nikamor ne vidi. Takrat ima med vožnjo prižgane luči in vozi bolj počasi. Nekateri vozniki, ki se jim bolj mudij pa ravno tako vozijo hitro in prehitevajo. T'ak voznik povzroči nesrečo sebi in drugim. Zato je največ nesreč takrat, kadar je megla. Tako nesrečo sem. videla tudi jaz, ko sem šla v šolo. Zaletela sta se dva avtomobila. Eden je imel razbito sprednjo šipo, drugi pa-luči. Poškodovan na srečo ni bil nobeden. Kriva pa je bila gosta megla. Barbka Ovsenek, 3. razred podružnična šola Kovor Mi vsako leto zakoljemo prašiča. Preden ga zakoljemo, moramo vse pripraviti. Pripraviti moramo: mesarski stol, posodo, čreva, mesoreznico, sol, poper, meto, majaron, krop, špile in nabrusiti nože. Nato pokličemo klavca. Ko pride klavec, trije ali štirje močni moški privlečejo prašiča na stol. Tam ga klavec zakolje. Ko mu odreže glavo, ga jemlje iz kože. Pri koži mora klavec paziti, da je ne zareže. Drugi dan naredi mati krvavice, klavec pa mesene klobase. Otroci se posebno veselimo domačega praznika. Andrej Valjavec, 2. razred podružnična šola Kovor UMRL JE KURIR Leta 1941 so Nemci napadli našo domovino. Toda naše ljudstvo se jim je uprlo. Ta zgodba se je zgodila v neki vasi. V tej vasi se je skrival ranjeni kurir. Našel se je izdajalec in to povedal Nemcem. Zgodaj zjutraj so Nemci napadli vas. Zažgali so hišOj v kateri je bil kurir. Nobene rešitve ni bilo. V njej je ostal kurir. Domače so odpeljali v taborišče. Kurir je Žrtvoval življenje za domovino. Darja Gjorgieva, 4.a TUDI PIONIRJI S .0 S E BOJEVALI Za domovino se moramo boriti, jo braniti in zanjo darovati tudi žrtve. To se je najbolj pokazalo, ko so našo deželo zasedli sovražniki. Možje in žene pa tudi otroci so se borili za svobodo. V majhni vasi je živel deček, Slavko po imenu. Njegov oče je odšel v partizane. Večkrat je iz gozda ponoči prišel domov in prinesel razna sporočila. Slavkova naloga je bila, da je to pošto raznosil okrog. Kako pnosen je bil, * mu je oče to zaupal! Nekoč bi ga kmalu ujeli Nemci, toda posrečilo se mu je pobegniti v gozd, kjer se je pridružil partizanom. Vestno je opravljal kurirske posle. N a nekem takem pohodu so ga Nemci zasačili in streljali nanj ter ga težko ranili. Z zadnjimi močmi se je privlekel v postojanko, kjer pa je kmalu izdihnil. Po njegovem zgledu bomo tudi mi priskočili na pompč domovini, če bi jo še enkrat napadel sovražnik. Tomaž Madjar, 4.a KAKO SI PREDSTAVLJAM SOLO V NARAVI Šolo v naravi si predstavljam takole: Ko se bomo zjutraj zbudili, bomo opravili jutranje delo. Potem bo zajtrk, nato bo sledil pouk. Okoli 11. ure bomo imeli smučanje, nato pa bo kosilo. Po kosilu bo nekaj prostega časa, potem pa spet šola smučanja. Nato 'zopet malo prostega časa, sledila bo večerja in po večerji bomo spet prosbi. Ta čas bomo izkoristili za razne igre, katere pripravljamo že sedaj. Okoli 20.ure pa bomo utrujeni zatisnili oči. Šole v naravi se zelo veselim. Imam že pripravljeno vso smučarsko opremo, .ki mi bo služila v ta namen. Vprašanje je samo, če bo dovolj snega, da bomo teh sedem dni dobro izkoristili. Anka Šarabon, 4.a Letos se bo prvič pričela šola v naravi. Udeležili se je bodo vsi četrti razredi. Šli bomo na Ljubelj. Mamica mi je obljubila nove smuči, če bom popravila slabo oceno. Še nikoli se nisem smučala. Učil nas bo tovariš Vagner. Šolo v naravi si predstavljam takole: Zjutraj se bomo učili. Pbpoldne se bomo smučali. Zvečer se bomo igrali razne igrice, ki jih pripravili v šoli pri tehničnem pouku , Šola v naravi bo zame pravo doživetje, saj bom prvič stopila na smuči. S sošolkami se bomo bolj spoznali. Darja Gjorgieva,?4.a Letos bomo imeli prvič četrti razredi šolo v naravi. Tam se bomo predvsem učili o naravi, kjer si bomo lahko ogledali alpski in predalpski svet. Podrobno bomo spoznali našo bližnjo okolico, hribe in gore, ki so v bližini in mejo, ki pelje preko Karavank. Ravno tako se bomo učili spoznavanje družbe, matematiko in slovenski jezik. Čas pa bomo imeli tudi za sankanje in igre, učili pa se bomo sämöanja. Nimam smuči, pa tudi smučati ne znam. Rada pa bi se tudi to naučila. Radovedna sem, kako se bom prvič počutila na smučeh, če jih bom dobila, a vem, da bo gotovo nekaj bušk. Marta Štalec, 4.a Kmalu bodo začele naletavati prve snežinke. Komaj že čakamo sneg, ker bomo šli na Zelenico. Ta šola nam bo zelo koristila. Želim, da bi čim prej prišel dan odhoda. Ti dnevi bodo zelo veseli. Dopoldan se bomo učili, smučali. Sem začetnica. Najbolj se bojim sesti na žičnico Ne vem, kako se bom počutila, ko se bomo peljali proti Zelenici. Ko se bomo pripeljali na smučišče, bo to moje prvo smučanja. O življenju pa ne bi mogla kaj več napisati, ker še nikoli nisem bila na takem šolanju. Marija Močnik, 4.a 'O CC OĆ X Ö H- ua co ex Jesen gre h koncu, sneg pa tudi že hoče naletavati. Vsak dan bolj se bliža mesec februar, ko bomo Sli na Ljubelj, v šolo v naravi. Vsi se je že zelo veselimo. Tam se bomo učili smučanja, pa tudi na šolo ne bomo pozabili, ker bo z nami tudi naša tovarišico. Imeli pa bomo tudi uro razvedrila in zabave, ker smo pri tehniki izdelali šah in tarčo. 3 seboj bomo vzeli tudi druge igre. ^a nam ne bo dolgčas, gre z nami še razred b. Gredo pa še učenci iz podružničnih šol Kovor in Leše. Ure na snegu bodo še bolj prijetne. Tovarišica nam vsak dan pripoveduje, kako bomo morali biti ubogljivi. Zraven ne bo ne mame in ne o&eta. Nekateri gredo prvič sami od doma. Anka Šober, 4.a Želja nas vseh učencev je, da bi se na Ljubelju naučili smučati. Težko pričakujem, kdaj se bom z avtobusom odpeljala na Ljubelj. Šolo v naravi si predstavljam približno teko, kot kolonijo na morju, le da se na morju kopljemo, tu pa se bomo smučali in imeli redni šolski pouk. Gotovo bomo imeli tudi precej telovadbe in gibanja na svežfem zraku, kako bo koristilo našemu zdravju. Andreja Hribar, 4.a Komaj čakam, da se prične šola v naravi. Kajti to bo zelo lepo. Hazen učenja se bomo učili tudi smučanja in raznih igric. Šolo v naravi si predstavljam v zelo lepi sliki in težko čakam, da se prične. S seboj bomo vzeli: špano, šah, smučke in druge reči. Mislim, da mi bo šola v naravi zelo všeč, kajti upam, da se bom veliko lepih stvari naučil, obenem pa videl zelo lepo okolico. Veselim se pa tudi misli, da se bom naučil zelo dobro smučati. Zato komaj čakam, da se ta šola v naravi prične. Branko Bujanovič, 4.a Letos je šola heroja Bračiča Tržič organizirala teden šole v naravi. Za to šolo v naravi sem se prijavila tudi jaz. Tega se zelo veselim. V šoli že pripravljamo razne igre, ki jih bomo vzeli s seboj. Tudi smučati se bomo učili. Res že težko čakam teh dni. Posebno rada grem zato, ker je ta šola v naravi letos prvič. Mojca Črnilec, 4.a Prvič bo šola organizirala šolo v naravi. Vedno si želim smučati z mojimi sošolkami. Tokrat mi je mamica dovolila. Zelo se veselim teh zimskih dni. Težko čakam te dni, ko bom prvič zasmučala po strmini. Irena Zupan, 4va Odkar smo v začetku leta zvedeli, da bo od letos naprej vsako leto šola v naravi, smo se zelo razveselili. Se posebno smo srečni mi, ki obiskujemo 4. razred, katerega bo letos prvikrat doletela ta sreča. Pričakujem, da se bomo imeli dobro. Od šole v naravi pričakujemo veliko. Naučili se bomo smučanja, nadaljevali bomo z ostalimi predmeti in ae naučili kolektivnega življenja Jožica Žugič, 4.a Imeli bomo redni pouk. Zraven se bomo učili smučati, igrali se bomo razne igre.is: Naučili se bomo pospravljati vsak za seboj. Ogledali si bi tudi kakšnega kozoroga. Najbolj rte skrbi zjutraj vstajati, ker tako rad spim. pojim se tudi smučati, da si zopet še enkrat ne zlomim noge. Paziti bom moral na svoje stvari, da se ne bodo izgubile. Zoran Klemše, 4.a n. co > Zvečer sem Sel domov. Ozka gozdna pot.ae je vila med mogočnimi smrekami. Hodil sem že precej časa in šele tedaj sem se zavedel, da sem zašel. Znašel sem se pri Moči- Z Močilarjem sva nekaj časa kramljala, potem pa mi je začel pripovedovati zgodbo. Nekoč je živel Martin Krpan. Prevažal je sol, kar je bilo tiste čase prepovedano. Ko je sol prevažal, je zagledal pred seboj lepo kočijo. Da ne bi bil na poti, je vaol kobilico v naro&je in jo prestavil. "Je bila to prava kobilica?" sem hotel vedeti. "Seveda je bila prava!" je odgovoril Močilar in z lepo izrezljano palico pokazal na čebel0jaku sliko, kakšna sta bila kobilica in Martin Krpan. Močilar je pripovedoval naprej. Tako je minilo leto dni in še več. Na Dunaju pa je prišel velikan-Brdavs po imenu. Pobil je vse tiste, kateri so se z njim bojevali. Gesar je bil ŽA čisto zmeden, toda kočijaž ga je spomnil na Martina Krpana. Cesar je hitro poslal ponj in že drugi dan sta se bojevala. Brdavs je imel bridko sabljo in iskrega konja. Krpan pa kobilico, kij in ne podobno mesarici ne nobeni r4či sekiro. Krpan je Brdavsu stisnil rokoif'đa mu je kri zacurljala izpod nohtov. Bil sem radoveden, kaj bo. Močilar pa je zoper pokazal na čebelnjaku sliko Brdavsu, kako mu je kri tekla izpod nohtov. Močilar je prižgal pipo. Zaletela sta se vkup in Brdavs je zamahnil s sabljo. Krpan pa mu je nastavil kij. Sablja se je zadrla v mehko lipovino. Krpan je razjahal kobilico in Brdavsu vzel glavo. Sam cesar mu je šel naprosti. Krpam je vprašal, kaj želi. Odgovoril mu je, da mu da dovoljenje za prevažanje soli. Krpan je od cesarja dobil dovoljenje, vendar minister Gregor ni bil zadovoljen. Tako je zgodba končala. Povprašal sem ga še, kje bi prišel v mesto. Povedal mi je in veselo sem odšel domov. Ko sva z Močilarjem sedela pri lepo obarvanem Močilarjevim čebelnjaku, mi je pripovedoval zgodbo o dobrem in hudobnem junaku. Takrat, ko mi je on pripovedoval zgodbo, sem ga j&z napeto poslušala in zraven opazovala slike o junakih, ki so bile nalepljene na čebelnjaku. Ko je zgodbo končal, me je tako poučil: "Veš, kadar se dobrota in hudobnost prepirata, zmerom zmaga dobrota, zato bodi ti vedno dobra!" Potem sem vprašala Močilarja, kaj je mislil povedati o Martinu Krpanu in zakaj je Martin Krpan posekal ravno cesarjevo lipo, kö je potreboval kij, ko pa je bilo v gozdu še toliko drugih dreves. Močilar pa mi je rekel takole: "Cesar in secarica sta bila Nemca, cesarica se je bahala s to lipo. Martin Krpan pa je-to lipo posekal in si mislil, kaj bi se Nemec bahal a slovenskim drevesom, ker je lipa slovensko drevo!" Potem pa sem se poslovila od dobrega.Močilarja in prijaznih čebel iz čudežnega čebelnjaka. £ lar je^em čebelrijaka. - Leon Smolej, 6. c Ivanka Švegelj, 6.c Na Kranjskem je stala lepa hišica s čebelnjakom. Tam je živel stric Močilar, kakor smo ga takrat klicali. Ugajal pa nam je tudi njegov čebelnjak, ki ni bil navaden. Bil je lepo izrezljan in sploh nekaj posebnega. Kadar si ga pogledal, so vse slike na nejm oživele. Nekega dne pa smo se vaški otročaji zbrali pred stricem Močilarjem, ki Je sedel pred čebelnjakom. Vedel je, po kaj smo prišli, zato nam je začel pripovedovati. Pa ne tisto o Krpanu in Brdavsu, ker smo jo že vsi slišali. Povedal nam je zgodbo o Ivan-hoeju angleškemu junaku, ki je bil po rodu plemič in je pomagal tlačanom v stiski. Nekoč je na Angleškem živel vitez Ivanhoe . Imel je svojega oprodo Gurtha. Nekoč je ta zašel v težave. Zvedel je bil namreč, da je graščak tistega gradu zaprl vse tlačane, ki so bili svobodni. Napadel je enega od vojakov in mu rekel, naj mu pove, kje je listina s katero je kralj Richard osvobodil tlačane. Ta mu ni povedal. Po vrvi je splezal v grad in tam se je spopadel s stražami, ki so ga opazile. Straže so ga premagale in peljali so ga v ječo. Pred ječo se jestražnik osvobodil in odšel v sobOjV kateri je mislil, da je list, ki ga je iskal. Tedaj je stopil v sobo graščak in velel svojim stražam^naj ga zbi-čajo. Peljali so ga na dvorišče in ga vklenili. Tedaj je prijezdil Ivanhoe . Osvobodil je svojega oproda in zapustila sta grad. Tedaj pa sta zagledala kapelico in v njej Boga s palico v roki. Vzela sta mu palico in našla listino. Tako so bili vaščani svobodni . Tako je Močilar končal in vsi kakor začarani smo se vrnili domov. Čebelnjak pa je spet postal navaden čeb'elnjak. Dean Bučinel, 6.c KAJ POČNO RIBE, KO REKA ZAMRZNE? Prišel je mraz in z njim tudi sneg. Pokrajino je pokril s svojo belo, lesketajočo se odejo. V gorah je pihal mrzel veter. Pot v dolino je bila neprevozna in zaprta. Za mamico sva stanovali v majhni hišici, ki je bila iz lesa. Vode nisva imeli, zato sem jo hodila zajemat v reko, ki je tekla kraj ceste. Strugo si je urezala po ravnini, zato ni imela padca. Sredi mrzle zime pa se,je nad reko naredila debela plast ledu. Led sem predrla tam, kjer ni bil debel, «oda je bila ledeno mrzla. Vsakokrat, ko sem jo zajela, sem se vprašala:"Kaj neki počno ribe, ko reka zamrzne?" Na to vprašanje si nisem mogla sama odgovoriti, zato sem vprašala mamico, ki je pridno pletla. Tudi ona mi ni mogla odgovoriti. Nekega dne pa sem se odpravila opazovat, kaj počno ribe. Ko sem prišla do reke, sem stopila na ledeno ploskev in začela opazovati. Ni minilo dolgo, ko sem zapazila majhno zlato ribico. Gotovo je prišla iskat hrano. Na površju je plavala sem ter tja. Smilila se mi je, zato sem ji vrgla nekaj drobtinic. Priplavale so še druge ribe, ki so iskale hrano na dnu reke. Kmalu sem vse nasitila. Sama pri sebi sem si mislila, kako so vesele, da so dobile hrano. Ni minilo dolgo, ko so odplavale vsaka na svojo stran. Začelo se je temniti. Odpravila sem se domov k svoji mamici. Povedala sem ji, kako so ribice hitro pojedle drobce kruha. Na vprašanje pa si še nisem mogla povsem odgovoriti. Nuša Križaj, 6.a IO kJ . S-JVzKJ^Aj rrKCK^rrSuCx^o J-TV UQJLjßtfJL- AVTO CESTA <5=^ KOTALKt ŽOGA JrLEZMlCA wos ^ > > \ w > 7 \ ^ > ? > ^ > s. > 1. tretji sklon (dativ) 2. eden izmed treh irealnih modusov (naklonov: bi) 5. zaimek (latinsko) 4. dvoustnični glas 5. prva stopnja pri stopnjevanju pridevnikov 6. nedovr-.šni glagol, ki oznafiuje ponavljajoče se dejanje V označenih krogih navpično dobite ime preteklega časa (sh!). mercator veletrgovina import - export ljubljana poslovna enota preskrba Triič, Trg svobode 27 IVlGFCcltOr ELEKTRO KRANJ gostinsko podjetie „ZELENICA" TRŽIČ BOMBAŽNA PREDILNICA IM TKALNICA TRŽIČ 1 n;‘A ;‘r-x.v: -.v 'f' OBČINSKA KONFERENCA SZDL TRŽIČ KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ Dejavnosti: gradbene: zidarstvo, steklarstvo, sobosllkarstvo komunalne: vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest in javne razsvetljave, snaga. Prodaja gradbenega materiala na drobno KRAJEVNA SKUPNOST TRŽIČ TELEFON 71- PrtOroSTNI PREDAL 18 TEKOČI RACIN PRI NB TR7IC Mljr 1 8'1L BRZOJAVNI NASLOV: OBRTNO PODJETJI'. lAZIC. PISARNA TRO SVOBODE 33 TESARSKA DELA VSEH VRST, PLESKARSTVO, ZIDARSTVO, M' ZARSTVO — STAVBENO IN POHIŠTVENO, TAPETNIŠTVO IM SEDLARSTVO TURISTIČNO1 DRUŠTVO TRŽIČ Tl K O TRŽIČ; \ ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRZIC Izdeluje: pohiälvo, iogon les, emboloio Telefon: hc 71-244 OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA ZKS TRŽIČ MESARSKO PODJETJE TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA ZMS TRŽIČ