Dopisi. Iz Maribora. (Dalje.) Naiodni volilni možje izvoljeni so bili: V Rušah (7), v Rerašniku (4) vse narodno, v Ziečah Peter Erjavec, Peter Dobaik, Fr. Videčnik, (eden volilec je pustil gostijo in prišel poldrugo uro dalee k volitvi. Slava rau!); pri sv. Martinu blizu Vurberga M. Kolenko, J. Jug, J. Pečar, Fr. Taler, Mat. Koebek; pri sv. Ilju v slov. gor. A. Merčnik, A. Taler, Jožef Ferk, v Strihovci Franc Flucher, v Framu S. Gabere iu Gert; pri sv. Marjeti na Pesnici Jakob Marko in Frane Vakaj, pri sv. Petiu blizu Mariboru J. Flueher, Franc Lorber, Josef Lorber, Alojz Velebil, pri sv. Jakobu v sl. g. J. Marzidovšek, Fr. Šijanec, Filip Trojner, Fr. Breznik, K. Rošker, J. Lorber, v Jarenini (2), Pesnici (2), v Volejem doln (1), v Vrtiču Franc Maiko, y Dragučovi Fr. Biotner, v Smerečnem Maitin MotaJen, v Lažah G. Pirš in F. Sprager, v Staremtrgu J. Breznik, P. Areh, pri sv. Janžu Peter Vozu in Sim. Berdnik, na Otišnem vrhu 2 narodnjaka, v Silah J. Kopriva, v Vrheh J. Ovčjak in P. Poplus, pri sv. Marlinu blizu Slov. Gradca (8) vse narodno, v Pamečah J. Farski in Bl. Berdnik, y Janžovem vrhu A. Grubelnik in Fr. Vomer. V Šoštanji 27 narodnjakov med njimi 8 duhovnikov. Pri sv. Jurji pod Tabrora Jurij Klančnik, V. Južna, Janez Winter, Jožef Lukman, v Žavcu Tomaž Cvikl, v Petrovčah A. Goršek, M. Goršek, A. Kuder. Miha Bračič, Mat. Eesnik, v Grižah Aizenšek, Fr. Dolinar, P. Goršek, J. Kosee. Pri sv. Petru v sav. dol. J. Žehel in še 2 narodnjaka, pri sv. Jurji na Južni želez. Fi\ Dobovišek, J. Hren, Fr. Pisanec, M. Golež, J. Žveglar, M. Sivka, A. Vrečko, M. Županc, A. Podhostaik, v Sevnici (23) vse narodno; v Loki J. Sorglechner, J. Kolarič, K. Gmeiner, A. Kajtna, A. Hrobat, G, Florine, M. Slokan; pri sv. Pavlu vse (5) narodno, v Trbovljah (11) narodnjakov. V Slatini (5), v Lembergu (4) naroduih, v Šmarji vse narodno, pri sv. Lenartu v slov. g. Janez Rop, J. Žvajkar, A. čuček, M. Senekovič, J. Kozar, A. Vogrin, A. Kocbek, Druzoyič; pri sv. Petru blizu Eadgoni 13 narodnjakov; v Pernicah (Marenberškega okraja) župnik Ostrožnik in Fr. Sekolonik. Iz spodnje Savinjske doline. Dan 18. maja 1885 zapisati se mora z zlatimi črkami v zlate bukve za občino Velika Pirešica, " ker ta dan so prvokrat padli nemčurji pri volityah, narodni možje zmagali so sijajno. Nikdar bi se ne bilo našim nasprotnikom kaj tacega sanjalo; ker navajeni so bili vselej brez težave vsako volitvo na svojo stran obrnoti. A zdaj jira je enkrat hudo spodletelo, padli so; in tako hudo pa sramotno so padli, da nikdar vee na noge vstali ne bodo. Navajeni vsako reč kar iz labkega narediti; namislijo si, da bi trebalo v čisto slovenski župniji Galiciji, nemške šulvereinske šole. Hitro skujejo dolžno pismo glaseče na lepo svoto denarja; in ne da bi bili poprej občino poprašali, je li to prav ali ne; in občinski sluga hodi potem od svetovalca do svetovalca, od odbornika do odbornika rekoč: ,,tukaj-le se podpiši !" In resnično se jih razyen par vsi podpišejo, ne vedoč kaj, ker pisano je bilo seveda aemško. A potem 60 se možje nekoliko podučili, in pri občinski'8eji kije to reč obravnavala, zavržen je bil predlog: naj se napravi šulvereinska neniška šola, z 17 proti 7 glasim! 0 joj, to je bil hud udarec za nemčurje! V torek je bil ta predlog zavržen, in v nedeljo potera imel je šulverein svojo sejo pri Fervegi, kder je že tudi tisoč goldinarjev za šolo v Galiciji došlo bilo. Kaj zdaj početi? Hitro skujejo še eno občinsko sejo, in sieer v petek potem v naraen, da naj bi se še enkrat odločilo, ali se ta denar od občine sprejrae ali ne. A tukaj pa jim naredi gospod c. kr. giavar in namestniški svetovalec črto čez račun, in sejo prvo in odločbo potrdi, a drugo sejo prepove. In tako je rešena naša občina te šulvereinske nemške šole. To je bil bud udarec za nemčurje ; a še hujši bil je v daa volitve volilnih mož. Tukaj dobil je nasprotnik eden največ glasov 14, a narodnjak naj manj 40. Izvoljeni so sami pošteni možje narodnjaki, med njimi tudi č. gospod župnik iz gornje Ponikje, ki so pridni kristjani vsi, pravi narodnjaki, da se zna vsakateri pri volitvi poslanca na teh šest glasov popolnoma zanesti. Hvala Bogu! Zmaga je tukaj naša; in to prvokrat po tolikih letih. Pa upati smemo, da enkrat vzbujena narodnost ne bode več zaspala. Bog naj pošlje zdaj v svete binkoštne praznike svojega svetega Duha nad vse volilne može celega cesarstva, da bodejo potem izvolili take poslanee za državni zbor, katerim je pravo domoljubje in Ijubezen do cele nam mile Avstrije pri srcu, da bodo delali celih šest let v prid in blagor vseh narodov sploh, in naši poslanci za naš pozabljeni Slovenski narod še posebej, da, bodejo utrjevali in podpirali sveto katoliško cerkev, olajšavali huda bremena kraetom in malim obrtnikom, Sirili in obdrževali oraiko in splošnji napredek, da bode prišel enkrat med vse narode toliko zaželeni in potrebni mir, in da bode trdna, krepka, edina in mirna pa kristjanska cela nam Ijuba domovina Avstrija, — za kar vsi goreče Boga prosimo! Iz Teharja. Pri volitvi volilnih mož smo Slovenci propadli. Volitve se je vdeležilo 49 mož; 20 jih je narodno volilo, 29 pa nemčursko. Velikonemški ravnatelj Štorovške železne tovarne, je 8vojo gardo na volišee postavil. Sramota je, da se mu župan in njegovi občinski svetovalci večinoma ysi pokore in hlapčujejo iz strahopetnosti. Brez nepostavnosti tudi ta volitev se ni izvršila, komisar ni znal ali ni hotel slovenski znati. — Tudi se je pokazalo očividno,da se je vselej popravljalo, če je nemčursk volilec se motil, a narodnega moža pomota se ni smela popraviti. — Eden nabih raož ni srael voliti, ker so se pri krstnem itnenu motili, med tem, ko pri nasprotnikih so četiri taki volili, ki niti 5 fl. direktne daee ne pkčujejo, in eden je na očetovo ime brez pooblastila volil. ^»-Jiomisija ni ugovarjala, ker je bila sestavljena iz mož nemčurske stranke. Žalostna nara majka, kjer se praviea tako tepta, in Slovenci v svojo lastno skledo pljuvajo. Prav goreče smo pogrešali nekaj uaših mož, pa so raje za pečjo doma ostali, kakor volit prišli. lz Ljutomera. (Mraz — I)r. Ausserer.) Že celi pretekli teden je pri nas deževalo ter se tako ohladilo, da srao bili vsi y stmhu zavoljo mraza; v soboto se je na noč razvedrilo, in v nedeljo zaran je bilo od mraza vse belo po dolinah in po polji; goricam pa, livala Bogu, se takrat ni zgodilo nič. Tudi ptice so zadnje dni nekako omolknile in so začele se preseljevati; v nedeljo pa po mrazu zopet ao se vrnile nazaj in začele prepevati, ker se je zopet raztoplilo. — Med njimi je k nara priletel tudi nek nov ptič, ki ga še mi nikdar nismo niti videli niti slišali tukaj prepe.vati, v podobi g. dr. Aussererja. Ta gospod je privandral z znanim g. dr. Hanzom iz Ptuja, pi-ecLstavit se nara Ljutomerčanom kot državni kandidat; tedaj g. dr. Ausserer, ki nas Slovence tako zaničuje in sovraži, si upa stopiti pred nas Slovence s piijaznim obrazom. Res čuden ta gospod; saj verao, da je on eden iz med ove vrste poslancev, ki bi nas Slovence požili najraje v žlici vode. In kako si to misli ta gospod? On pravi, da Poijska no spada k Avstriji, da se mora popolnoma odloeiti; zakaj ? — Ker Poljski, kakor tudi drugi slovanski poslanci v državnem zboru nečejo pripustiti, da bi se Avstrija razdrobila ter pripadla k požrešni Nemeiji. Ako ne bode Poljskih poslancev v državnem zboiu, potom bodo Nemci te vrste, kakor g. kandidat, dobili nadvlado, nizdelili slovanske dežele na drobee in izročili vse Prusakora. Dalje je pravil g. govornik nekaj o Židovovih za katere tudi ne mara; no mi Slovenci za nje tudi malo maramo, ker nam našo mladino sarao-le kvarijo in male posestnike brezyestno na nič spvavljajo. Na zadnje pa je še govoiil o malih posestnikih, da so preobdačeni, da t;e jim mora pomagati, in da se mora vpeljati burzijanski davok, ki ga bodo plačevali največ bogati židovi. No to jo že prav; samo kako pa pride to, da se g, kandidatu smilijo mali posestniki, ko jih je med nami Slovenei največ; a vendar bi nas rad prodal Prusakom! Čudno je, da se je k temu sbodu sešlo toliko tržanoy na povelje naših nasprotnikov; videti je bilo med njirai marsikaterega sinka slovenskih starišev, kateri se je preselil v Ljutomcr ter je že pozabil svoje kmetške slovenske matere. Druge vrste Ijudje so tu pa takšni, kojim je vse eno, ali so danes tuiki, jutri kitajci ali črkesi; samo ee se jim ponudi en glažek žganjice, storijo ti možaki vse. Tretje vi'ste so pa naši nnjzagrizenejši :iiasprotniki, med njimi najdeš marsikaterega trgovca, obrtnika, krčmarja itd., ki &e je obogatil in živi še zdaj od slovenskih krnetov; toti Ijudje živijo med nami Slovenci, živijo od nas, prodajajo nam svoje nekikrat slabo blago za dragi denar, postali so med nami bogati, in zato nas zdaj zatirajo in hoeejo udušiti. Ti so znani v našem eelem okraju ; ne bi torej kazalo, da mi Slovenci začnemo enkrat praktično mislki, da se obračarao do taistih trgovcev, obrtnikov, kremarjov itd., ki so naši možje; saj '60 liam tudi vsi znani! — Nazadnje še: Kje pa so bili naži narodnjaki, pred katerimi je irael g. dr. Auaserer le strah, da ne bi ga en ali drugi interpeliral; zato se je (udi narodnega vprašanja jako oprezno ogibal! — Kje pa so bili, da bi pokazali svojo veljavo Ljutoineiškiin Sloveneem? — Bržais niso vtegaili priti in se jim je zgodilo ravno tako, kakor evangelje vcli : ,,Jaz sem vzel ženo, ne raorem priti; jaz sem kupil junee, ne morem itd. Je to res neko čudno osebkovanje! Tako ni prav! — G. Dr. Aussererju pa želimo iz Ljutomera srečen pot. S...r. Iz Slov. Gradca. (S1 o v e n c i) srao v našem okraji y tolikej večini, da je res uže smešno, kako se k nam pritepeai tujci drznejo nas učiti, kako naj volirao. To je naša skrb, naša pravica, naša dolžnost. Slovenci smo in hočemo ostati, kakor je Bog v nebesi!»j ki je naše gore in doline ustvaril, v katerih živi rod slovenski od pamtiveka. L. 1873 so v celem okraji našteli na kraetih samo 3S3 Nemeev (?) zraven 12.115 Slovencev. Zasledili so pa Nemeev, menda le bolj nemškutarjev in slovenskih odpadnikov ali renegatov, kateie je sram, da jih jo rodila in dojila slovenska mati: v Staremtrgu 3, sv. Janži 7, Lehnu 59, (Trobljah 19, Legnu 24, Gradišči 16), št. Martinu 3, Mislinji 14 (Dolieu 2), Otišnera vrhu 85 (Meži 68, vasi Otišni 17), v Pamečah 16, Razboru 7, Vrheh 7. Mesto slov. graško šteje pa 742 Nemcev (?) in le 238 Slovencev: ves okraj torej 943 N. ia 12.353 Slov. in 25 Judov (?) in Lahov, vkup 13.383 duš. Na čast našim Slov«neem bodi reeeno, da so se te večine tudi pri volitvab zmiraj vredni skazovali, bodi v okrajni zastop, bodi v deželni ali državni zbor. Večina je bila vselej slovenska. Lani je od 34 voliliiihv mož glasovalo za narodnega kandidata c. g. dr. Šuca 28 korenjakov Slovencev, le 6 jih je hopnilo za Gasteigerjem, katerega so nam liberalni neraeurji bolje hvalili, kakor jud svoje blago. Bodo li nemčurski Judje letos zopet k nam prišli, to je mogoče, kajti takšni ljudje so nadležni. Oe jih vržeš skozi vrata tavun, prilezejo ti skoz okno v slovensko hišo. Toda zastonj se bodo trudili. Slov. graški okraj bode volil — slovensko, narodno, sebi v korist in čast. Od Pohorja. Narodna stvar v Marenberškem okraju jako napreduje. Sijajno so zmagali Vukrečani pri volitvi, čvrsto so stali v Atlici možje, ter glasovali za poštenjaka in podrli Hiršmana, akoravno se je močno branil. Ali je Hiršrnan pozabil, kako dobro mu je djalo, ko ga je lani g. Godel v svoji kočiji peljal k presvitlemu cesarju in na glavni prostor pri odkritju Tegethofovega spominka? Rekel je takrat: ,,To so gospod, tako Ijubeznjivi, dobri in ponižni", sedaj pa je nasprotnik. Sram bodi tacega človeka, slava pa Godelnu! Lepo so volili pri sv. Antonu, ter odbrali dva korenjaka. Pojdita korajžno k volitvi, ter ohranita čast Antonske fare, kamor vrli Slovenci radi na božjo pot hodijo in tnile darove nosijo. Pri sv. Primonu je znani poštenjak Matevž Ladinek volilee. Vedno je stal neostrašeno za vero, dom in cesarja, ter se boril za čast svoje ljube fare. Lanska sila ga je nekoliko oslabela, da je volil nasprotno —¦ pa rekel je sedaj: ,,Letos hočem in zanaprej vedno možato voliti na east in korist domovine. Luka Plemen, Vuzeničan, naj stopi na častno stran Ladinekovo, ter si skrbi za lepo ime. Grdo pa je za Franca Mettingei*-ja, s sovražnim agitovanjern pljuva v svojo lastno skledo, ter se omazuje. Stara in nekdaj slavna Vuzenica! kedaj pa bodo tebi tvoji sinovi pomagali k zinagi ? So li že pozabili na besede pokojn. Slomšeka, nekdanjega preljubeznjivega nadžupnika in dekana Vuzeniškega, s katerimi so jili budili in klicali na d«lo za vero, dom in cesarja? Žalostno je, da krieaei sedajni zvonec nosijo in razkropijo uekdajne verne ovčice. Stopi, piidni Grace pri volitvi v Slovenemgracu na slavno mesto, reši čast svoje fare, ohrani si lepo in pošteno svoje ime, ter pomagaj k obeni koristi. Tudi Trebuneani vi, stojte na volitvišču za našo sv. narodno stran. Pred soboj vidite poštene, vrle Remšničane, kojih zvestoba slovi daleč ukrog, hajdi za njimi, da se pomnoži krdelo slovenskih poštenjakov. Podajmo si roke, ter združeni glasujmo za g. barona Godelna; čast za okraj, kateri si ga za poslanca izvoli. Slava baronu Godel-nu ! Živeli volilci! Živel Slovenski narod! Iz Makol. (Slovstvo.) Ravnokar dogotovila se je v tiskarni družbe sv. Mohora v Celovcu ,,Slomšekovih zbranih spisov' četrta knjiga: ,,Različno blago", tcr se bode izdala, brž ko bukvovez svoje delo dokonca. Gradivo razdeljeno je v ti*i oddelke; prvi: ,,šola in odgoja" obsega str. 1 —180; drugi: ,,narodna politika in pa narodno gospodarstvo" str. 183—354 ; tretji: ,,r a z n a p o d u č n a t v a r i n a" str.357—428. Vsega vkup 27 tiskanih pol srednje 8°. — Tržna cena ji bode po knjigarnah fl. 1.40, pri izdajatelju pa 1 fl. Rodoljubi, prijatelj domanjega slovstva, častivci našega neuturlega probuditelja Antona Martina — prošeni ste: pripomozite vsak po syoje, da knjige vsaj toliko razpečarno, da se bodo zamogli tibkovni stroški poravnati! Več' ne išeemo, zaradi tega je tudi cena tolikiinj nizka. Kdor se do 15. junija pri izdajatelju (posta Makole — Maxau boi Poltschaeh) oglasi tei* naroči vkup najmanj 10 iztisov, dopošljejose rau koj naravnoč iz Celovea. Vuhred. (Zmaga.) Volitev 18. t. m. je aijajno izpadla, ker je bil g. župnik izvoljen. akoravno so šulvereiuski trobentaši na yse kriplje agitirali. Na praznik Kr. vnebohoda je trojica šulvereinska zbobnala shod volilcev v verni, pošteni in domoljubni FJahernikovi biši, kamor po nakljuobi pride tudi g. župnik. Ob določeni uri vpraša načelnik šulvereinski Rigele: ,,Sollen wir anfangen?" a hitro je odgovoril g. župnik, ter mu pomagal iz zadrege, ker ni vedel kaj ia ka ko govoriti. V slovenskem iu neraškem govoiu razloži g. župnik preimenitno važnost volitve, željo presvitlega cesarja, las<nosti volilca in poslanca, ki ima ynet biti za vero, dom in cesarja. V daljnjem govoru navede koristne in potrebne postave, ktere so bile sklenjene v zadnjem državnem zboru od vrlib poslancev, akoravno so se proti vili liberalci, biea teh pregrehe v zadnjem, posebno pa v prejšnjem držaynem zboru; priporoča g. Jan. Pahernika za volilca, g. barona Goedelna pa za poslanca: orneui, kdo je Goedel iu kdo Harnmer-Amboss, in zakaj se tako iinenuje; kaj je storil blagi Goedel in kaj Hamraer-Amboss, povedal je, kako prijazno so presvitli cesar pred škofovo palačo v Mariboru g.Goedelnu roko podali, ter je rckel, v posebno east si moro okraj šteti, kjer g. Goedel hoče poslanec biti. Konečno reče: delajmo broz strasti, sovražtva po geslu presvitlega cesarja: ,,Vii'ibus unitis" t. j. ,,Združenimi močmi"! Dolgo trajajoči govor so možje pazno poslušali, ter sklenili g. Jaa. Pahernika voliti. G. Rigele jo kratko zagovarjal Hberalce brezversko šolo in pa korist, da bi morala deca 8 let v šolo hoditi, kar mu je g. župnik vse ovrgel. Veseli so šli možje domov, liberalci pa so sklenili vsestranske zapreke delati. Govoriti so zaeeli zoper Goedelna, kako da bi bil on kriv postav za večo dač-o na sladkor, kavo in petrolej. G. župnik je liberalceni vse ovrgel, toraj grozna jeza zoper njega. Na den volitve pokliče trojica šulvereinska nektere Marenberžane na pomoč, kteri so pred- in popoldne hodili od hiše do hiše motit volilee, pa zastoDJ. Obljubili so jim celo župice, piva, vina in jedi vsake vrsti — spet zastonj. Nek raožak jim reče, kaj išete tukaj sak žabe. Z velikim no- 8om gredo v oštarijo, yzdignejo oštirjaša ter ga nesejo iz hrama, da bi šel volit za korist HammerAmbossoyo, pazastonj, možjevolil narodno. Možje so stali kakor skala, ter so po nasvetu g. Jan. Pahernjka e. g. župnika volili v svojo in cele fare čast. Živili volilci! Živik domovina!