Dejan Kupnik1
Nenasičene maščobne kisline, fetalni razvoj in ateroskleroza
Unsaturated Fatty Acids, Development of the Fetus and Atherosclerosis
IZVLEČEK
KLJUČNE BESEDE: ma{~obne kisline nenasi~ene, nose~nost, vegetarijanstvo, ateroskleroza, plodov razvoj
Večkrat nenasičene maščobne kisline so pomemben del fizioloških pa tudi patofizioloških procesov v telesu. Večkrat nenasičene dolgoverižne maščobne kisline, ki v telesu nastajajo iz njih, omogočajo normalen razvoj plodovih tkiv, še posebej osrednjega živčevja in očesne mrežnice. Zaradi v procesu hidrogeniranja izvedene vezave vodikovih atomov na maščobe se spremeni konfiguracija nenasičenih maščobnih kislin iz cis- v transobliko, ki v telesu nosečnice ovira nastanek dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Zaradi tega lahko prihaja do motenj razvoja prej omenjenih tkiv ploda. Ker nenasičene maščobne kisline družin omega-3 in omega-6 in njihove transnenasičene oblike tekmujejo za enake encimske sisteme, je pomembno, da je prehrana uravnotežena v količinah obeh omega družin ter ne vsebuje transnenasičenih oblik maščobnih kislin. Z upoštevanjem tega priporočila in izogibanjem nasičenim maščobam bi pri ljudeh lahko vplivali na zmanjšanje pojavnosti bolezni možganskega in srčnega ožilja. Članek tudi pojasnjuje, zakaj je za nosečnice vegetarijanke, ki ne jedo rib, laneno seme pomemben vir omega-3 maščobnih kislin.	3Q7~
ABSTRACT
KEY WORDS: fatty acids unsaturated, pregnancy, vegetarianism, atherosclerosis, fetal development
Polyunsaturated fatty acids are a vital part of physiological as well as patophysiological mechanisms in the human body. Their long chained products are a key stone for the development of all fetal tissues especially of the central nervous system and retinas. The process of bonding of hydrogen atoms to fat molecules (fat hydrogenation) is responsible for the structural change of unsaturated fatty acids from cis- into transforms which interfere with the development of long chained polyunsaturated fatty acids within the body of a pregnant woman. This can be a cause for maldevelopment of the prementioned fetal tissues. Omega-3 and omega-6 fatty acids and also their transforms compete for the same encyme systems in the body so it is the balanced intake of the former and avoidance of the later which could be a safety factor responsible for lowering the incidence of cerebrovascular and coronary artery disease amongst people. The following essay also explains why the flaxseed is an important source of omega-3 fatty acids for vegetarian pregnant women who do not eat fish.
1 Dejan Kupnik, dr. med., Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor.
308
UVOD
Maščobe služijo telesu kot energetska zaloga, omogočajo absorpcijo vitaminov A, D, E in K, soustvarjajo strukturo celičnih membran in so osnova za začetek sinteze žolčnih kislin ter nekaterih hormonov, kot so spolni hormoni in hormoni skorje nadledvične žleze. So sestavni del surfaktanta, snovi, ki preprečuje kolaps pljučnih mešičkov.
Pomemben gradnik maščob so maščobne kisline. Te so lahko nasičene, mononenasiče-ne ter polinenasičene. Izmed vseh maščobnih kislin sta dve takšni, ki ju telo ne zmore sin-tetizirati in ju je treba zaužiti s hrano. To sta polinenasičeni linolna in alfalinolenska kislina. Linolna kislina je podlaga za nastanek omega-6 družine polinenasičenih maščobnih kislin, kamor spadata arahidonska (AA) in gamalinolenska kislina. Alfalinolenska kislina pa je osnova za nastanek omega-3 družine poli-nenasičenih maščobnih kislin, kamor spadata docosaheksaenoična (DHA) in eikozapentae-noična kislina (EPA). Vse te podaljšane in večkrat nenasičene maščobne kisline imenujemo dolgoverižne polinenasičene maščobne kisline, ki so izrednega pomena za razvoj živčevja in očesne mrežnice pa tudi drugih tkiv (1).
Vloga nenasičenih maščobnih kislin v telesu je vzdrževanje celovitosti celičnih membran (2) in primerne ravni nenasičenosti v tkivnih maščobah (3). Udeležene so vimun-skih procesih, zato njihovo pomanjkanje poveča dojemljivost za okužbe (4). So predstopnja biološko aktivnih snovi eikozanoidov, kot na primer prostaglandinov, tromboksanov, lev-kotrienov in lipoksinov (4, 5), uravnavajo metabolizem holesterola, vzdržujejo epidermal-no bariero in imajo specifično vlogo v rasti ter razvoju možgan in mrežnice (4).
Z vzdrževanjem primerne viskoznosti in fluidnosti celičnih membran omogočajo normalen potek encimskih procesov na membranah celic (4), spremembe v fluidnosti pa lahko vodijo v spremembe aktivnosti membranskih encimov, kot so Na-K-ATP-aza, 5-nukleotidaza in adenilatciklaza (6). Razmerje med nasičenimi na eni strani ter mono- in polinenasičenimi maščobnimi kislinami na drugi strani v maščobah celičnih membran določa fizikalne značilnosti teh struktur, kar
je še posebej pomembno v živčnem tkivu, kjer je pravilna sestava in razporejenost tako nasičenih kot nenasičenih maščob izrednega pomena za ohranjanje visoke živčne aktivnosti in vzdrževanja fluidnosti živčnih struktur (7, 8).
ESENCIALNE MAŠČOBNE KISLINE IN FETALNI RAZVOJ
Približno 60 % možganskega tkiva predstavljajo maščobe, izmed katerih je največ polinenasičenih maščobnih kislin in holesterola (4). AA, ki nastane iz linolne, in DHA, ki nastane iz alfalinolenske, sta najpogostejši in najpomembnejši maščobni kislini v živčnem tkivu in izredno pomembni za razvoj osrednjega živčevja pri plodu in otroku (še posebej v zadnjem trimesečju nosečnosti, ko poteka hitra izgradnja možganskega tkiva, ter v prvih letih življenja (1, 9-12)) in očesne mrežnice. Največje količine DHA najdemo v membranah živčnih stikov in očesni mrežnici (13-15), plod pa je za dotok novih dolgoverižnih polinenasičenih maščobnih kislin odvisen od matere (1, 4).
Potrebe po dolgoverižnih polinenasičenih maščobnih kislinah, še posebej po DHA (10), so za razvijajoč se fetus velike. Nosečnost sama, posebno vsaka zaporedna in večplod-na (10, 16), je povezana z manjšo količino polinenasičenih maščobnih kislin pri materi. To spet najbolj velja za DHA (1,10) in kaže, da organizem nosečnice težko dohaja plodove potrebe po tej maščobni kislini (10).
Dodatne težave nakoplje dejstvo, da v prehrani nosečnice ponavadi prevladuje linolna nad alfalinolensko maščobno kislino. Vemo, da obe esencialni maščobni kislini tekmujeta vtelesu za enake encimske sisteme (1,10,17), iz česar sledi, da linolna kislina bolje izrabi skupne encimske procese od alfalinolen-ske (18). Tako v materinem telesu nastaja manj DHA iz alfalinolenske kisline (1), to pa po neki študiji (19) manjša količino DHA pri plodu, kar se lahko kaže z manjšim obsegom glave, nižjo porodno težo in velikostjo novorojenčka (1). Dodatno imajo transnenasičene maščobne kisline negativen vpliv na količino dolgoverižnih polinenasičenih maščobnih kislin, ki naj bodo na razpolago razvijajočemu se plodu. V procesu hidrogeniranja izvedena
vezava vodikovih atomov na maščobe poveča stabilnost polinenasičenih kislin (20) in spreminja njihovo obliko iz cis- vtranskonfiguracijo (21, 22); takšne spremenjene maščobne kisline zavirajo tvorbo dolgoverižnih polinenasičenih maščobnih kislin (4, 18, 21), ki sedaj v materi za lastne in plodove potrebe nastajajo v še manjših količinah. Nekatere druge študije (23, 24) kažejo, da je vnos transnenasičenih maščobnih kislin v nosečnosti povezan s povečano možnostjo srčno-žilnih zapletov kasneje v življenju, gledano s stališča plazem-skih lipoproteinov (23), tako, da so morda bodoči srčno-žilni zapleti programirani že v nosečnosti (24). Zato velja priporočilo, da naj se nosečnica izogiba uživanju hrane, ki vsebuje maščobe, na katere so bili dodatno vezani vodikovi atomi (1, 4).
NENASIČENE MAŠČOBNE KISLINE IN ATEROSKLEROZA
Pomen omega-3 in omega-6 maščobnih kislin
Za omega-6 polinenasičene maščobne kisline je značilno, da nižajo raven serumskega holesterola, a le malo vplivajo na raven tri-gliceridov. Omega-3 kisline pa nekoliko nižajo raven serumskega holesterola, precej bolj pa znižujejo raven trigliceridov (8, 25-27). Olein-ska mononenasičena maščobna kislina naj bi izmed vseh maščobnih kislin najmanj oziroma sploh ne zniževala ravni serumskega holesterola HDL (8, 28). Ob tem še velja omeniti, da nasičene maščobne kisline zavirajo receptor-sko posredovan prevzem holesterolnih delcev LDL, s čimer večajo njihovo raven v krvi (8). Torej je za ohranjanje takšnih serumskih koncentracij holesterola LDL in HDL ter tri-gliceridov, ki ne predstavljajo povečanega tveganja za pojav zapletov na možganskem žilju in ožilju srca skupaj z izogibanjem preostalim dejavnikom tveganja, zelo pomembno tudi razmerje med nenasičenimi in nasičenimi maščobnimi kislinami v prehrani v čim večjo korist prvih. Čimbolj naj bo uravnoteženo tudi razmerje med omega-3 in omega-6 večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, pomembna je uporaba olj z mononenasiče-nimi maščobnimi kislinami ter uživanje hrane
z balastnimi snovmi, ki lahko vplivajo na znižanje holesterola v krvi (8).
Alfalinolenska kislina naj bi delovala zaščitno proti srčnim aritmijam (22) in s svojim protitrombotičnim delovanjem manjšala možnost trombemboličnih zapletov (29). Ta kislina in njen dolgoverižni derivat EPA namreč tekmujeta za enak encimski sistem, kot ga uporablja linolna kislina, zaviralno vplivata na podaljševanje in nenasičenje linolne v arahidonsko kislino, iz katere pod vplivom encima ciklooksigenaze v membrani trombocita nastaja tromboksan A2 (30-33). Ta, kot vemo, pospeši agregacijo trombocitov in pospešuje krčenje žil. Oba procesa pa sodelujeta v zapletih, povezanih z aterosklerotično leho, kar lahko vodi v nastanek akutne zapore arterije. Neka študija (34) je pokazala, da je skupina vegetarijancev, ki je uživala laneno olje (le-to velja za rastlinski vir z največjim deležem alfalinolenske kisline) in njegovo margarino, imela znatno višje količine omega-3 maščobnih kislin v membranskih fosfolipidih trombocitov kot pa skupini vegetarijancev, ki sta uživali druga rastlinska olja in njihove margarine. Ob tem so se morale vse skupine odreči uživanju rib. Predvidevamo lahko, da prehrana z uravnoteženimi količinami omega-3 in omega-6 kislin omogoča prisotnost večjih količin omega-3 maščobnih kislin v membrani trombocita, to pa bi lahko pomenilo tudi manjšo možnost nastanka tromboksana in njegovega negativnega delovanja pri raztrganju aterosklerotične lehe.
Pomen peroksidacijskih procesov
Nenasičene (še posebej polinenasičene) maš-čobne kisline (linolna, alfa-linolenska in njuni derivati) so izpostavljene peroksidacijskim procesom, ki imajo tako fiziološko pomembne kot tudi nezaželene posledice (8, 35). Fiziološko pomemben je, denimo, nastanek bioaktivnih snovi iz arahidonske kisline, ki sodelujejo v procesih vnetja, hemostaze, uravnavanja telesne temperature, žilnega tonusa in zaščite želodčne sluznice (35).
V peroksidacijskih procesih nastajajo tudi snovi, ki imajo potencialno rakotvorne učinke. Oksidacija maščobnih kislin iz membranskih fosfolipidov lahko vodi v propad celičnih membran in s tem celic samih (35), saj vemo,
309
da so nenasičene maščobne kisline sestavni del membranskih fosfolipidov. Peroksida-cijski procesi zajamejo tudi v krvi krožeče lipoproteine, le-ti pa s seboj nosijo tudi lipi-dotopne vitamine, še posebej alfatokoferol, ki ima antioksidativne lastnosti (36, 37). Ce pride do znatnega porasta oksidacijskih procesov v polinenasičenih maščobnih kislinah iz fosfolipidne ovojnice lipoproteinov, potem tak oksidiran delec LDL ni več prepoznan s strani svojega receptorja (36), zato ostaja v krvi in tukaj zvišuje koncentracijo delcev LDL. Sčasoma se zaradi višajoče se koncentracije pričnejo delci LDL kopičiti v žilni intimi na mestih, kjer je le-ta poškodovana. Makrofagi s svojo 10-krat večjo afiniteto za oksidiran LDL prevzemajo le-tega in se spreminjajo v penaste celice, ki sčasoma razpadejo. Razpadni produkti privlačijo nove celice (monocite) ter uničujejo žilne endo-telijske celice. Sledi adherenca in agregacija trombocitov, ki sproščajo tudi rastni dejavnik za gladkomišične celice, ki sedaj migrirajo iz žilne medije v intimo. Celoten proces vodi v nastanek aterosklerotične žilne lehe, 310 kar v končni fazi pripelje do bolezni možganskega in srčnega žilja (38) oziroma do ishemičnih zapletov na preostalem arterijskem ožilju.
Zaradi podvrženosti nenasičenih maš-čobnih kislin oksidacijskim procesom se v proizvodnji olj in ostalih maščobnih živil poslužujejo procesa hidrogeniranja. To je, kot je bilo že omenjeno, vezava vodikovih atomov na maščobe. Ti procesi spremenijo konfiguracijo maščobnih kislin iz cis- v tran-sobliko (22), tako spremenjene maščobne kisline pa so v pozitivni vzročni povezavi s pojavnostjo koronarne bolezni (39-42), saj med drugim nižajo nivo holesterola HDL in višajo nivo holesterola LDL (43).
NENASIČENE MAŠCOBNE KISLINE IN PREHRANA
Za najboljšo izrabo nenasičenih maščobnih kislin in njihovih derivatov v fizioloških procesih je ključnega pomena že omenjen uravnotežen vnos obeh skupin polinenasiče-nih maščobnih kislin (skupine omega-6 in omega-3) in izogibanje hidrogeniranim maš-
čobam s svojimi transoblikami maščobnih kislin (1, 10,18,19, 44). To je vnosečnosti še pomembneje kot pa kaloričen delež zaužitih maščob (18).
Primerno razmerje med linolno in alfa-linolensko kislino je 4:1 ali še manj (44). Clovek se je namreč razvijal ob dietah, katerih razmerje med omega-6 in omega-3 kislinami je znašalo približno 1, danes pa to razmerje zaradi drugačnega načina prehranjevanja znaša 10: 1 ali celo 20-25: 1 v korist omega-6 maščobnih kislin. To pa se razlikuje od diete, ob kateri je potekala evolucija človeka in so se vzpostavljali določeni genetski vzorci (45).
Za najprimernejši rastlinski vir, uravnotežen po količinah omega-6 in omega-3 kislin, se je izkazalo laneno seme in njegovo olje. To seme vsebuje 41 % maščob, 70 % od tega odpade na polinenasičene maščobne kisline, več kot polovico teh pa predstavlja alfalinolenska kislina (46). Študije so pokazale, da uživanje lanenega olja v vsakodnevni prehrani prispeva k znatnemu porastu alfalinolenske kisline v plazmi (47, 48) in trombocitih (49, 50) ter da rastlinska olja, bogata z alfalinolensko kislino, dvignejo koncentracijo dolgoverižnih polinenasičenih maščobnih kislin v tkivih do vrednosti, ki so primerljive s tistimi ob uživanju ribjega olja (47). Še boljši učinek ima alfalinolenska kislina takrat, ko se sočasno z živili, ki jo vsebujejo, zaužijejo živila, bogata z vitaminom E, kar kaže na pomembnost prisotnosti tega naravnega antioksidanta za biološke učinke alfalinolenske kisline (22). Vse to bi lahko pomagalo nosečnici vegetarijanki vnesti v telo primerne in uravnotežene količine esencialnih maščobnih kislin, ki so potrebne za normalen razvoj ploda.
Po nekaterih podatkih (9, 51-54) ima tudi sojino olje dobro razmerje med obema esen-cialnima maščobnima kislinama in izboljšuje stanje alfalinolenske kisline v telesu, temu pa se v manjši meri pridružujejo še stročnice in žitarice (54), alge (52, 55), olje črnega ribeza (34) ter orehi. Linolna kislina je v večjem deležu zastopana v sončničnem in koruznem olju (imata malo alfalinolenske kisline (55)) ter margarinah, olju bombažnih semen in sojinem olju (44).
ZAKLJUČEK
Nenasičene maščobne kisline so pomemben sodejavnik fizioloških in patofizioloških procesov v telesu. V nosečnosti, še posebej v zadnjem trimesečju, igrajo v procesu razvoja plodovega centralnega živčnega sistema in mrežnice nepogrešljivo vlogo. Pomembno pa
je, da so predstavniki tako omega-3 kot ome-ga-6 nenasičenih maščobnih kislin zaužiti v uravnoteženih količinah in v nehidrogeni-ranih netransoblikah. Slednji priporočili tvorita skupaj z majhnim vnosom nasičenih maščob pomembno osnovo za zmanjšanje pojavnosti aterosklerotičnih zapletov na možganskem, srčnem in drugem arterijskem ožilju.
LITERATURA
1.	Hornstra G. Essential fatty acids in mothers and their neonates. Am J Clin Nutr 2000; 71: 1262-69.
2.	Hansen HS, Jensen B. Essential function of linoleic acid esterified in acylglucosylceramide and acylceramide in maintaining the epidermal water permeability barrier. Evidence from feeding studies with oleate, linolea-te, arachidonate, columbinate and alfa-linolenate. Biochim Biophys Acta 1985; 834: 357-63.
3.	Bailey JM, Dunbar LM. Essential fatty acid requirements of cells in tissue culture. A review. Exp Molecul Path 1973; 18:142-61.
4.	Ballabriga A. Which is the role of long chain polyunsaturated fatty acids in infant nutrition? In: Ghraf R, Falkner F, Kleinman R, Koletzko B, Moran J, eds. New perspectives in infant nutrition-International Symposium. Madrid: Ergon; 1994. pp. 237-47.
5.	Kohn G, Sawatzki G, Van Biervliet JP, Rosseneu M. Dietetic effects on the essential fatty acid status of term infants after birth. In: Ghraf R, Falkner F, Kleinman R, Koletzko B, Moran J, eds. New perspectives in infant nutrition -International Symposium. Madrid: Ergon; 1994. pp. 249-58.
6.	Murphy MG. Dietary factors and membrane protein function. J Nutr Biochim 1990; 1: 68-79.
7.	Sardesai VM. The essential fatty acids. Nutr Clin Pract 1992; 7:179-86.
8.	Devlin TM, ed. Textbook of biochemistry with clinical correlations. New York: Wiley-Liss; 1997.
9.	Connor WE. Importance of n-3 fatty acids in health and disease. Am J Clin Nutr 2000; 71:171-175.
10.	Al MDM, Van Houwelingen AC, Hornstra G. Long chain polyunsaturated fatty acids, pregnancy and pregnancy outcome. Am J Clin Nutr 2000; 71: 285-291.
11.	Clandinin MT, Chappell JE, Heim T, Swyer PR, Chance GW. Fatty acids accretion in fetal and neonatal liver: implications for fatty acid requirements. Early Hum Dev 1980; 5:1-6.
12.	Martinez M. Tissue levels of polyunsaturated fatty acids during early human development.JPediatr 1992; 120:129-38.
13.	Fliesler SJ, Anderson RE. Chemistry and metabolism of lipids in the vertebrate retina. Prog Lipid Res 1983; 22:79-131.
14.	Sastri PS. Lipids of nervous tissue: composition and metabolism. Prog Lipid Res 1985; 24: 69-176.
15.	Svennerholm L. Distribution and fatty acid composition of phosphoglycerides in normal human brain. J Lipid Res 1968; 9: 570-9.
16.	Al MDM, Van Houwelingen AC, Hornstra G. Relation between birth order and the maternal and neonatal doco-sahexaenoic acid status. Eur J Clin Nutr 1997; 51: 548-53.
17.	Emken EA, Adlof RO, Gulley RM. Dietary linoleic acid influences desaturation and acylation of deuterium-labelled linoleic and linolenic acids in young adult males. Biochim Biophys Acta 1994; 1213: 277-88.
18.	Sanjurjo P, Perteagudo L, Matorras R, Rodriguez-Alarcon J. Omega 3 fatty acid consumption during pregnancy and fetus / maternal levels. In: Ghraf R, Falkner F, Kleinman R, Koletzko B, Moran J, eds. New perspectives in infant nutrition - International Symposium. Madrid: Ergon; 1994. pp. 213-25.
19.	Al MDM, Van Houwelingen AC, Badart-Smook A, Hornstra G. Some aspects of neonatal essential fatty acid status are altered by linoleic acid supplementation of women during pregnancy. J Nutr 1995; 125: 2822-30.
20.	Emken EA. Trans fatty acids and coronary heart disease risk: physiochemical properties, intake, and metabolism. Am J Clin Nutr 1995; 62: 659-69.
21.	Sugano M, Ikeda I. Metabolic interactions between essential and trans-fatty acids. Curr Opin Lipidol 1996; 7:38-42.
22.	Hu FB, Stampfer MJ, Manson JE, Rimm EB, Wolk A, Colditz GA, et al. Dietary intake of alpha-linolenic acid and risk of fatal ischemic heart disease among women. Am J Clin Nutr 1999; 69: 890-97.
23.	Mensink RP, Temme EHM, Hornstra G. Dietary saturated and trans fatty acids and lipoprotein metabolism. Ann Med 1994; 26:461-4.
24.	Barker DJP. Mothers, babies and disease in later life. London: BMJ Books; 1994.
25.	Hallberg L. Bioavailability of dietary iron in man. Ann Rev Nutr 1981; 1:123-47.
26.	Holub BJ. Dietary fish oils containing eicosapentaenoic acid and the prevention of atherosclerosis and thrombosis. Can Med Assoc J1988; 139: 377.
27.	Gapinski JP, Van Ruiswyk JV, Heudebert GR, Schectman GS. Preventing restenosis with fish-oils following coronary angioplasty. A meta-analysis. Arch Intern Med 1993; 153:1595.
28.	Coulston AM. The role of dietary fats in plant-based diets. Am J Clin Nutr 1999; 70: 512-515.
29.	Owren PA. Coronary thrombosis. Its mechanisms and possible prevention by linolenic acid. Ann Intern Med 1965; 63:167-84.
30.	Kang JX, Leaf A. Antiarrhytmic effects of polyunsaturated fatty acids: recent studies. Circulation 1996; 94:1774-80.
31.	Kinsella JE. Effects of polyunsaturated fatty acids on factors related to cardiovascular disease. Am J Cardiol 1987; 60: 23-32.
32.	Nair SSD, Leitch JW, Falconer J, Garg ML. Prevention of cardiac arrhytmia by dietary (n-3) polyunsaturated fatty acids and their mechanism of action. J Nutr 1997; 127: 383-93.
33.	Renaud S, Nordoy A. »Small is beautiful«: alpha-linolenic acid and eicosapentaenoic acid in man (letter). Lancet 1983; 1:1169.
34.	Li D, Sinclair A, Wilson A, Nakkote S, Kelly F, Abedin L, et al. Effect of dietary alpha-linolenic acid on thrombotic risk factors in vegetarian men. Am J Clin Nutr 1999; 69: 872-82.
35.	Suput D, Kamaric L. Prosti radikali. In: Izbrana poglavja iz patološke fiziologije. 8th ed. Ljubljana: Inštitut za patološko fiziologijo; 1996. pp. 36-7.
36.	Goulet O, De Potter S, Antebi H, Driss F, Colomb V, Bereziat G, et al. Long-term efficacy and safety of a new olive oil-based intravenous fat emulsion in pediatric patients: a double-blind randomized study. Am J Clin Nutr 1999; 70: 338-45.
37.	Gutcher GL, Lax AA, Farrell PM. Tocopherol isomers in intravenous lipid emulsions and resultant plasma concentrations. J Parenter Enteral Nutr 1984; 8: 269-73.
38.	Pavlin R, Suput D. Ateroskleroza. In: Izbrana poglavja iz patološke fiziologije. 8th ed. Ljubljana: Inštitut za patološko fiziologijo; 1996. pp. 229-44.
39.	Hu FB, Stampfer MJ, Manson JE, et al. Dietary fat intake and risk of coronary heart disease in women. N Eng J Med 1997; 337:1491-9.
40.	Ascherio A, Rimm EB, Giovannucci EL, Spiegelman D, Stampfer MJ, Willett WC. Dietary fat and risk of coronary heart disease in men: cohort follow up study in the United States. BMJ1996; 313:84-90.
41.	Pietinen P, Ascherio A, Korhonen P, et al. Intake of fatty acids and risk of coronary heart disease in a cohort of Finnish men: The alpha-tocopherol, Beta-carotene Cancer Prevention Study. Am J Epidemiol 1997; 145:876- 87.
42.	Willett WC, Stampfer MJ, Manson JE, et al. Trans-fatty acid intake in relation to risk of coronary heart disease among women. Lancet 1993; 341: 581-5.
43.	Mensink RPM, Katan MB. Effect of dietary trans fatty acids on high-density and low-density lipoprotein cholesterol levels in healthy subjects. N Engl J Med 1990; 323: 439-45.
44.	Simopoulos AP. Essential fatty acids in health and chronic disease. Am J Clin Nutr 1999; 70: 560-569.
45.	Simopoulos AP. Omega-3 fatty acids in health and disease and in growth and development (abstract). Am J Clin Nutr 1991; 54:438-63.
46.	Bhatty RS. Nutrient composition of whole flaxseed and flaxseed meal. In: Cunnane SC, Thompson LU, eds. Flaxseed in human nutrition. Champaign, IL: AOSC Press; 1995. pp. 22-42.
47.	Mantzioris E, James MJ, Gibson RA, Cleland LG. Dietary substitution with an alpha-linolenic acid rich-vegetable oil increases eicosapentaenoic acid concentrations in tissues (abstract). Am J Clin Nutr 1994; 59: 1304-9.
48.	Cunnane SC, Stitt PA, Gangoli S, Armstrong JK. Raised omega-3 fatty acid levels in pigs fed flax. Dept of Nutr Sci, Fac. of Med., Univ. of Toronto, Toronto, Ont. M5S 1A8, Canada. Canadian Journal of Animal Science 1990; 70:251-54.
49.	Chan JK, McDonald BE, Gerrard JM, Bruce VM, Weaver BJ, Holub BJ. Effect of dietary alpha-linolenic acid and its ratio to linoleic acid on platelet and plasma fatty acids and thrombogenesis. Lipids 1993; 28: 811-7.
50.	Allman MA, Pena MM, Peng D. Supplementation with flaxseed oil versus sunflowerseed oil in healthy young men consuming a low fat diet: effects on platelet composition and function. Eur J Clin Nutr 1995; 49:169-78.
51.	Dolecek TA. Epidemiological evidence of relationships between dietary polyunsaturated fatty acids and mortality in the Multiple Risk Factor Intervention Trial. Proc Soc Exp Biol Med 1992; 200:177-82.
52.	Conquer JA, Holub BL. Supplementation with an algae source of docosahexaenoic acid increases (n-3) fatty acid status and alters selected risk factors for heart disease in vegetarian subjects. J Nutr 1996; 126: 3032-9.
53.	De Logeril M, Renaud S, Mamelle N, et al. Mediterranean alpha-linolenic acid-rich diet in secondary prevention of coronary heart disease. Lancet 1994; 343: 1454-9.
54.	Sugano M, Hirahara F. Polyunsaturated fatty acids in the food chain in Japan. Am J Clin Nutr 2000; 71:189-96.
55.	Giovannini M, Agostoni C, Trojan S. Recommendations for lipid intake during the first months of life. In: Ghraf R, Falkner F, Kleinman R, Koletzko B, Moran J, eds. New perspectives in infant nutrition - International Symposium. Madrid: Ergon; 1994. pp. 227-35.
Prispelo 1.9.2001.