Iz prakse javnega tožilstva O nekaterih slabostih v delu organov delavskega upravljanja Javno tožilslvo ima opravka z1 negativnimi elementi In pojavi. Na podlagi njegove prakse pa ne moremo so-diti o skupnih rezultatih na nobenem poclročju našega dmžbenega življpnja, pa tudi ne na podroeju razvoja or-ganov del&vskega upravljanja. Ce pa iberemo vse izkuS-nje o negativnih pojavih.menimo, da je koristno, ce jih skrčimo na nekoliko probleraov — kakor jih mj vidimo. Razvoj organov d«lavsikega upravljaiiija ne teie enakomer-nov vseh panogah gospodars.tva, ircti v vseh kirag.ih naše države. Njihov napredak je bistveno od-visen od mnogiih 6initeljev, v prvi vrsti pa od moči, zrelosti Jn sposotmosti delavcev v dol-o-6en<;h gospodarskih painogafo aJi pos-ameznih gospodarskili orga-nizacijah. Za uspežen nazvod oirganov de-lavskega upravljsinja ima veliik pamen odnos občinskriih inofcraj-mih orgamov obiasta in politidnih teles do teh »rganov. Raven de-Havskega upravljianja na, dolo-če.wm področju je dostiikrat od-Visna od tega, ali s« im koliko *e ljiudski odbari bore za zako-aitoot, za koristi sikupnosM in proti dok&lfetičirun in pairtikula-JiistiLdniim težnjann. Modopustne metode Je cela vrsta nadapusbnjh me-tod, od raznih oblik podkupova-Dja posaimeznih uslužbencev in clelavce-v pa do zasitraševainja in lepresalifl z nepravflnim odpu-Sčainijiem z dela in prem-eščaivjem na slabša mesta vsoh tisUfa, fci ee zapersiavljaijo nezaikonitemu 0eau. Bi^edsedaiik delavsikega sveta nekega g<»ti,nskega pcdjetja je na seiji sveta kriitiai,nal nftpravil-nosti v delu dLrektorja in njego-vega naimestnjika. Namesto da fei odstratiili odkrite nezakcmi-*oslti, so odstaivili predsednika detlavskega sveta! V ne.kateiiih pirlmerih je samo-volja množioni pojav. Inšpekcija dela v Piirotu je razvel.javila 43 nepravilnih odpustov jz službe v letu 1955. Niiti v enem primeru Bi inšpekcija ugotovila, da bl organi u^pnavljanja intervenirali proti nezakonitemu postopkiu dd-rektonja. Taika in podobna praiksa Jma toliiko hiniše posledace, ke-r pri-baja od ljudi, ki imajo moč In Bivtoriiteito, da posaimezne nepra-ViliUBitd lahko iz.vajiaj« z večjo vztrajjiostjo. V nekem pod.j-elja sredstev iz sklada za r«prezentanco iji raz-na nepotrebna potovanja, razna darila, kupovanje lastnega bla-ga po z.natno nižjih cenah aU celo brezpla^no, razdelitev ii-metno ustvairjenjh presežkov plačnega sklada, kl niso bili za-služeni itd. Neko podjetje v Stoku Je s pristajikom d-elavskega sveta in upravnega odbora za-čelo nena-mensko trošiti velfcke vsote de-narja za gradnjo stanovanjskih posilopoj, za nafcup upravniih po-alopij, avtomobilov, da«l in ob-lek za admmistratjivne in tehnii-ne uslužbence. Hazdeliii so tudi dvodni znesek plač. Na nekem državnem kmetij-skem posfisitvu se je priipetilo tudi to-le: Ko je deLavskd Svet »klenil, da bo prodal osnovna sredstva pirivatnim osebajn, sc sklenili m s« tudi vnesli v za-pismik, da fijiančna inšpekcija ne ame vedti za to prodajo, ker je nezafeoaata! Taike in podobne odJočbe pri-f.ado o niikii ra'\rai socialistične zavesti, o po.manjtainju smisla in barbe aa korist« celote. Take odločbe &krivajo v sebi zelo škodljive posledice za razvoj go-spodarstva \, ki so bile že poprej kaznovane za taka dejanja. Zna-Klno je, da je največ oseb ob-toiženih v sekio-rjju zunanje trgo-vine, čeprav je v veljavi to iz-recen predpis, da s€ ne smejo take os«be aaiposliiili na odgovor-ruih poiožajdh. Odpoklic članov delavskih svefov, upravnih odborov in odstavitve direktorjev v 1. 1955 Anketa, ki so jo izvedli v 582 podjetjib t industriji, kmetij-stvu, gradbeništvu, prometu, tr-govini na drobno in na debelo in v gostinstvn, je dala nasled-nje podatke o odpoklicu članov delavskih svetov in upravnib odborov ter odstavitvi direktor-jev: Člani delavskih svetov Skupaj odpoklicano 4S3 Od tega: zaradi nemarnosti 163 zaradi gospod. kriminala 97 iz drugih vzrokov 193 Na predlog: organov oblastl 27 dragih 426 Člani upravnib odborov Skupaj odpoklicano 192 Od tega: zaradi nemarnosti 61 zaradi gospodar. kriminala 51 iz drusih vzrokov M Na predlo«: organov oblasti 14 drugih 178 Odstavitev direktorjev Odstavljenih skupaj 54 Od tega: zaradi nemarnostl 7 zaradi gospodr. krimin&lk 1S iz drugih vzrokov 35 Na predlog: organov »blasti 38 drugih 16 Ti podatki kažejo, da je po-rastlo zanimanje dclovnih kolek-tivov za upravljanje podjetij in za povečanje odgovornosti de-lavskih svetov in upravnib od-borov pred delovnim kolekti-vom. Sistem odpoklica članov organov upravljanja daje ˇ glavnem dobre rczultate, zato je vedno manj neaktivnosti in sla-bega dela v delavskih svetih in npravnih odborih. Kako malo ponekod upošteva- Jo priporočila in obveznosti, pri-čaijo podatki te kumar.ovakega okraja. Do nedavnega so imeli v tem okraiju zaposlenah v gospo-darrstvu 114 ka«aovan'I> ot.eb, med njimi 30 poslovod j, 19 knji-govodij, 11 bia^ajnikov, 11 skla-diščniikov io "¦! prodajalcev. Koko pomogati orgnnom delavskega sveta Na direktorskih in drugih bolj odgovornih položagih so bolj pazviti kadri, ka imajo lunk-cije tudi v odborih. Ta okolišfii-na precej vpliva aa to, da so cdbori usmerj^enl na feiižijd stik z direktarji in uslužbfen^kini ka-dro.m gospodairskih orgamazacij, medtem ko crgani delavskega upravljanja stoje bolj ob strani. PoJitični organl pogoslo posne-majo odbore. I>ostikj-ait čakajo na razne nepravilnosti s prekri-zanimi rakami. Ob raznih opo-zorilih o nepravilnastih io ne-zakoniiitem poslovanju ne storc m6esar, doklar se ne začne kazenaki poetope-k. Ko pa pršde do tega, čakajo kakšen bo izid. To deijstvo, da namreč odbori ni-&o bolj tesno povezani z organl delavskega upravljanja in da ničesar ne utorepajo (disciplinskl in političnii ukrepi), kar bi bilo lahko bolj učinkovito kakor pa kazensko zasledovaoje, je po-vzročilo že dostn škode. Zato bi bilo nirjno, da se ljudski odborj in poJd.tična telesa bolj krepko povežejo z argani delavskega upravljanja, da j.i.m daijejo bolj učinkovito pomnoč va da pravo-časno posežejo vmes, ko pride do nepravihiosti. KonbrolrU in kazenski crgaini bd moraii prav tako v mnogih priimerih bitd boJJ učinkoviti in bolj občutljivi na-sproti eJementom, ki kršijo predpise v detevskem upravlja-nju. MijuSko Sibalič pomofnik jav. tožilca FLRJ