, s S S s s s s s S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S S y s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s s ^,^\\\\\\\\\\\\\\\ .'.SSSSSSSSSSSSSSSS ' '' ™ s/vfc ie ssssssssssssssssss sz. -S \ S 's X \ ■ ■■■ X .•• XXX % praktično jesenski prvak SAKieP^°a v X X X X X \X X X X X X _X X X X X I X X X x_ X X X X X X X X x_ V. X X X X X \ X X X X X doma aeuc,)” 7-a m ,aQa's 1 vV,6. tok° n0 ie \esensk> PrvaK'. večna stram \ aedeV\o zmaSa' s . \e 1 1P ■ XXX I X X X ■ x X X ■ X X X ■ x X X ■ X X X ■ x X X ■ X X X ■x X X ■ X X X ^x^x"' \y\y I S . j ^s\ M ■.W ^s X ■■■ ft xl sp^^r ra\n^ se P°m0 Z°C U'^ dUud'dan^ 9avtomob^ka lala • ■■•! yA X xl KdoWa^coV^S , stran'9- r** ^ \ X isŽrn^ X X X X X X X X XXX. XXX X X X X X X X X X X X X x’ X' X X X X X X X X X X X X X X . K zroer Svpro^ XXXXXX X XX XXXXXXXXXX X x' x’ x' X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXX uX XXXXXXXX X X X X X X X X X x x XXX' XXXXXXXX XXX x^x X X X X X X X X X X X X X X X X , XXXXXXXX XXXXXX XXXXXXXX X XXX %X X X , XXXXXXXXXXX X X X X ry x x X X X . X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X > X X X X X xxxxxxxxx XXX XXXXXX, X X X X X X X .■ XXXXXX X X X X X X X XXXXXXXX/ xxxxxxxxx DEMOKRATIZACIJA ZNOTRAJ SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI: Jehateri lioilo morali skočiti čez lastno senco!" naš tednik LETO XLIII. Številka 44 Cena 8,— šil. (10 din) četrtek, 31. oktobra 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Slovenski konzulat za Koroško - Na pogovoru z NSKS, EL in KKZ sta ta teden slovenski ministrski predsednik Lojze Peterle in minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular najavila, da bo Republika Slovenija v najkrajšem času v Celovcu odprla slovenski konzulat, katerega bo vodil novi generalni konzul. Na manjšinskem kongresu v Železni Kapli je diskusija med strokovnjaki potrdila, da je samostojno in demokratično izvoljeno zastopstvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem nuja in potreba časa. Tudi tisti člani narodne skupnosti, ki se še branijo demokratizacije, bodo morali „preskočiti lastno senco“. Mnogi se pač bojijo, da „bodo tudi v slovenski narodni skupnosti prišle do izraza večinske zahteve“, je komentiral predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc, ki se je kot eden izmed prvih izrekel za spremembo organizacijskih struktur koroških Slovencev. Več na straneh 2/3 Najstarejša založba Koroške je slavila 140-letnico Ob 140-letnici svoje-9a obstoja je vabita Mohorjeva na prosla-v°, povezano z dnevom odprtih vrat. Med številnimi gosti iz Kolške in Slovenije je mogel direktor mag. tir. Anton Koren pozdraviti tudi mariborskega škofa dr. Fran-ca Krambergerja in Protektorja Mohorjeva krškega škofa dr. Egona Kapellarija. Več na straneh 8/9. Manjšinski kongres Manjšinski kongres Sturm o interkulturnosti, Ogris za integracijo Na kongresu v Železni Kapli sta refe-rirala tudi dr. Marjan Sturm in Tomaž Ogris. Sturm je k temi Evropa Dr. Marjan Sturm re9ij> kultur in jezikov med nacionalizmom in interkultur-nostjo povedal, da bo družba z evropsko integracijo dobila multikulturni značaj. Migracijski tokovi bodo postavili nacionalno vprašanje v novo luč. Sturmu se zastavlja vprašanje, če bomo problem sožitja reševali z metodami 19. stoletja, ali pa bomo našli času odgovarjajoče modele. Na mesto etnično nacionalne identitete kot osnove razumevanja države bo moral stopiti ustavni patriotizem. Omejevanje na eno identiteto pa je menda posledica kolektivističnih ideologij; družba prihodnosti bo sprejela pluralne identitete. Identiteta po Sturmovem danes ni več pojem, ki bi bil vezan na narod, bolj je povezana z regijo, hkrati pa mora biti tudi del nadregional-ne kulture. Manjšinsko vprašanje je v bistvu jezikovno vprašanje, toda zaradi nevarnosti coca-colizacije našega vsakdana bo ohranitev vsake raznolikosti pridobila na pomenu. Perspektiva za prihodnost je razvoj regij, pri čemer bodo regije večjezične. Večina bo morala vsaj pasivno obvladati jezik manjšine, manjšina pa ima dolžnost ohraniti lastni jezik in kulturo in omogočati večini dostop do jezika in kulture brez prizna-valnega principa. Tomaž Tomaž Ogris Ogris je povedal, da je multikulti-sanjarje-nje mogoče pogosto najti v prejšnjih realsocialističnih strukturah. K človeškemu dostojanstvu pa ne sodi samo enakost, temveč v enaki meri tudi drugačnost. Slovenska narodna skupnost na Koroškem ima dovolj vzroka, da si dela skrbi za svoj jezik. S pojavljanjem bikulturnosti nastaja nevarnost, da se izgubi „domovina“; medkulturna koeksistenca ne sme biti cesta enosmernica. V resnici, trenutno samo narodna skupina živi in deluje inter-etično. Kar se tiče zastopstva narodne skupine Ogris meni, da bi se z novelizacijo Zakona o narodnih skupinah, zlasti določil o sosvetu, dalo marsikaj doseči, pri čemer bi bil Pern-thalerjev osnutek lahko uporabna osnova. Za udeležbo narodnih skupin v zakonodajnih telesih pa Ogris vidi najboljšo pot v kandidaturi na listah avstrijskih strank, pri čemer bi bilo seveda potrebno marsikaj izboljšati. Gradiščanski Hrvatje in Madžari jeseni dobijo gimnazijo! V petek, 25. 10. 1991, so se prosvetni minister Schölten, gradiščanski deželni glavar Stix ter njegov namestnik Sauer-zopf dogovorili, da se bodo s pričetkom naslednjega šolskega leta v Oberwartu odprla vrata gimnazije za gradiščanske Hrvate in Madžare. Tako so se uspešno zaključila večdeset-letna prizadevanja gradiščanskih Hrvatov in Madžarov glede ustanovitve lastne srednje šole. K temu uspehu so prispevala tudi dolgoletna prizadevanja Centra avstrijskih narodnih skupin na Dunaju. Podrobnosti o učnem načrtu še niso znane. RISKS nacelnoa Papalhalapjav mo _o V središču razprav drugega dneva kongresa „Narodne skupine v Evropi“ je bil Pernthalerjev model, ki govori o avtonomnem javnopravnem zastopstvu slovenske narodne skupine na Koroškem. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je model načelno pozdravil, tajnik ZSO dr. Marjan Sturm pa ga je ostro zavrnil. Prof. Pernthaler je v svojem referatu povedal, da samo društvena organiziranost vodi k razdvojenosti znotraj narodne skupine, težav pri ustvarjanju reprezentativnega stališča o manjšinski politiki in da pomeni tudi nevarnost izigravanja enega dela narodne skupine proti drugemu. Vendar bi društvena organiziranost morala ostati in voditi k pluralizmu znotraj avtonomnega zastopstva. Sosvet ne more nadomeščati avtonomnega zastopstva. Potrebno je tudi parlamentarno zastopstvo narodne skupine, ki pa tudi ne bi moglo izvajati vseh funkcij avtonomnega zastopstva in bi ga zato morali skušati doseči poleg avtonomnega zastopstva. Narodna skupina trenutno nima kolektivnih pravic, ki pa so po Pernthalerjevem mnenju za moderno manjšinsko zaščito potrebne in bi olajšale tudi uresničevanje individualnih manjšinskih pravic. Poleg zaščite po teritorialnem principu naj bi bila narodna skupina kot celota organizirana v obliki personalne korporacije in naj bi kot taka upravljala za narodno skupino pomembne zadeve v samoupravi. Naloge takega avtonomnega zastopstva naj bi bile zastopstvo narodne skupine napram Zvezi in Deželi, sodelovanje v zadevah državne uprave, pravica predlaganja oz. imenovanja pri zasedbi različnih upravnih mest, ustanavljanje ustanov za narodno skupino, pravica vlaganja tožb in zastopanja pripadnikov narodne skupine, pospeševanje v vseh zadevah narodne skupine itd. Člani te personalne korporacije naj bi bili vsi koroški Slovenci, volilno pravico naj bi imeli vsi pripadniki narodne skupine, ki jo imajo tudi pri deželnozborskih volitvah. Ker iz političnih in pravnih razlogov ugotavljanje pripadnosti k narodni skupini ni dopustno, bi volilno pravico imel vsak, ki se priznava k slovenski narodni skupini. Če nekdo pri tajnih volitvah manjšinskega zastopstva — ki bi bile istočasno z deželnozborskimi volitvami — odda svoj glas, bi se s tem priznal k slovenski narodni skupini. Ker objektivna kontrola narodne pripadnosti pri aktivni volilni pravici ni mogoča, bi morali biti kontrolni mehanizmi pri pasivni volilni pravici tem močnejši. Volilo naj bi se po listah. Predvsem kandidate naj bi kontrolirala posebna volilna komisija z instanco na upravno sodišče glede na narodno pripadnost — podobno kakor je Prof. Pernthaler predvideno za člane narodnostnega sosveta. Grilc: «Dober predlog . . . “ Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je menil, da je Pernthalerjev model dober predlog. Potreb- no bi bilo ustvariti organizacijske strukture za najboljši razvoj narodne skupine; trenutne strukture osrednjih organizacij so preživete. Skupna struktura je po Grilčevem mnenju za uresničitev ciljev narodne skupine boljša od več organizacij. Glavno vprašanje za Grilca pa je, koliko pristojnosti bo avtonomno zastopstvo dobilo. Sosvet bi bil ob uvedbi takega zastopstva preživet. Pri volitvah zastopstva narodne skupine bi prišle do izraza večinske razmere znotraj narodne skupine. „Nekateri bodo morali za uvedbo tega zastopstva skočiti čez lastno senco. Nihče ne more resno nasprotovati demokraciji!“ je rekel Grilc. Sturm ostro proti Ostro proti usresničitvi Pern-thalerjevega modela se je izrekel tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm. Menil je, da razen jezika ni bistvenih razlik med narodnima skupinama na Koroškem ter da je manjšinsko vprašanje v bistvu samo jezikovni problem. Pernthalerjev model je ocenil kot konzervativno-nacionalistični model, ker temelji na principu priznavanja k narodni skupini, kar je nacionalizem. „Pri celotni diskusiji gre samo za boj za oblast znotraj narodne skupine," je dejal Sturm in grajal, da manjka interkulturna koncepcija. Rudi Vouk Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm torej v bistvu meni, daje priznavanje k narodni skupini nacionalizem. V stilu ideološkega papeža je zato ocenil, da je Pernthalerjev model, ki tako priznavanje k slovenski narodni skupini zahteva, torej konzervativno-nacionalistični model. V nekem oziru ima Sturm seveda prav. Pripadniki narodnih skupin so per definitionem nacionalisti, ker pač vztrajajo na tem, da obdržijo narodnost, ki jo imajo, ker sami sebe opredeljujejo nasproti večinskemu narodu po od njegove različni narodnosti. Dokler se nacionalizmu ne pridruži šovinizem, ki hoče lasten narod postaviti nad druge, v tem tudi ni nič slabega, temveč samo za obstoj narodne skupine potrebna narodna zavest. In skrb za obstoj narodne skupine je konzervativno, ker želi ohraniti nekaj, kar že je. Konzervativno v slovenskem prevodu pomeni ohranjevalsko. Vendar Sturm s svojo oceno Pernthalerjevega modela ni ho- tel pohvaliti in tudi ne empirično oceniti, očitno je hotel s temi besedami povedati, da ta model iz vsega srca odklanja, ker on ni nacionalist, konzervativen paše manj. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako more biti Sturm z mirno vestjo tajnik ZSO. ZSO je ena izmed organizacij zastopnic koroških Slovencev in se kot taka seveda priznava k temu, da je slovenska organizacija. Če je priznavanje nacionalizem, po- Tudi če Sturm govori o multi-plih identitetah, ima seveda prav. Vsakdo med nami ni samo Slovenec, temveč tudi Avstrijec, je žena ali mož, hetero ali homoseksualec, ima svoj delavski, kmečki, meščanski, študentski ali kakršenkoli stanovski ponos, zbira znamke ali tudi ne. Človeško bit vsakega posameznika bi lahko razčlenili na vrsto različnih identitet. Vendar Sturm spregleda, da je v primeru koroških Slovencev in vseh manjšin morfoza, toda v letih od čudežnega leta 1989 naprej smo doživeli že marsikatere vrtoglave zasuke. Problem je le, da bogastvo evropske kulture živi od mnogovrstnosti in bi bilo kulturno razbojništvo, to mnogovrstnost odpraviti. Vendar v resnici Vse to ni res, v ihti odklanjanja Pernthalerjevega modela je Sturm najbrž zgrešil samo cilj in se nehote preostro izrazil. V svojem referatu je sam povedal, da mora Konzervativno-nacionalisticni model ali strah pred demokracijo? tem je ZSO nacionalistična organizacija, kar Sturm odklanja. Toda šalo na stran! Če Sturm vidi v priznavanju k slovenski narodni skupini nekaj slabega, potem je zanj slab obstoj manjšine kot take, ker je volja priznavati se k temu, kar je, pogoj za njen obstoj. Tudi ..vindišarji" so objektivno gledano Slovenci, le da tega ne priznajo. Če bi vsi bili „vindišarji“, nas že zdavnaj ne bi bilo več. Če mislim po Sturmovi logiki naprej , je priznavanje k neki stranki ideološka zabitost, priznavanje k neki verski skupnosti verski fanatizem, priznavanje k svojemu poklicu stanovska opredeljenost. ter majhnih narodov narodnostna identiteta kot edina od vseh „multiplih“ identitet ogrožena. To je edina identiteta, h kateri se moram priznavati, če je nočem izgubiti, kar bi — kot Sturm dobro ve — bilo povezano z resnimi psihološkimi problemi. Tudi če hoče Sturm manjšinsko vprašanje zreducirati na jezikovni problem, ima načelno prav. Rešitev je enostavna: jeder Kärntner Slowene spricht auch deutsch. And in the future perhaps every European will speak English. S tem pač zagovarja ameriški koncept „melting pota“ — spajanja različnih kultur v novo, enotno ameriško. To je za Sturma sicer čudna meta- danes sicer vsak pridobiti identiteto, ki ni doma samo v neki regiji, temveč tudi v nadregionalni kulturi; identiteta, ki zgolj niha med kulturami, sploh ni identiteta, temveč sama sebe izgubi. Prvi del tega stavka je v času razvijajoče se svetovne kulture v bistvu samoumevna stvar, drugi del stavka pa ne pove nič drugega, kot da je za razvoj interkulturnosti slej ko prej potreben no-sitelj ene kulture, iz katere lahko interkulturnik črpa. Če se nihče ne bi priznaval k slovenskemu narodu, pač tudi dvojezična južnokoroška regionalna identiteta ne bi bila mogoča. Nastaja občutek, da nekateri kljub boljšemu vedenju zlorabljajo očitek Slovenija: manjšinska ureditev zgledna Pri predsedniku Skupščine Republike Slovenije in predsedniku Komisije Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja dr. Francetu Bučarju so bili danes predstavniki Slovenske skupnosti iz Trsta, NSKS, KKZ in EL iz Celovca. Pogovarjali so se o ureditvi položaja narodnosti v naši ustavi, s tem posredno pa seveda tudi o vprašanju odnosa Republike Slovenije do slovenske manjšine v sosednjih državah. Udeleženci pogovora so ugotovili, da je predložena ureditev položaja italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji lahko zgled manjšinske ureditve in da bo lahko služila kot vzorec za ureditev položaja drugih manjšin v sosednjih državah. Med pogovorom pa se je porodila tudi zamisel, da bi v slovensko ustavo vnesli pooblastilo za izdajo posebnega zakona, na osnovi katerega bi imeli Slovenci iz zamejstva, pa tudi od drugod po svetu, v Republiki Sloveniji enake možnosti, kot državljani Slovenije. Takšna ureditev naj bi bila podobna pravicam in ugodnostim Južnih Tirolcev v Avstriji. „etnocentrizma“, in sicer z argumenti, ki so sicer pravilni v oziru na splošni evropski migracijski problem in katerih brez dvoma nima težav podpisati noben koroški Slovenec; vendar ti konkretni argumetni ne dajejo odgovora manjšinskemu vprašanju na južnem Koroškem. Inter-kulturnost in zaščita narodnih manšjin imata mnogo skupne-' ga, mnogo pa je tudi razlik. Metati oboje v en koš je nedopustna poenostavitev. V enem primeru gre za ustvarjanje in dajanje skupne evropske domovine v obojestransko korist staroselcev in novoselcev, v drugem pa za ohranjanje bikultur-nega statusa neke regije. Turškega uradnega jezika ne zahteva nihče, slovenskega na Koroškem zahtevamo. Prepričan sem torej, da Sturm Pernthalerjevega modela ne odklanja zato, ker bi bil model konzervativen ali nacionalističen. Ni ne eno ne drugo; gre samo za učinkovito zastopstvo koroških Slovencev. Zakaj je proti, je Sturm sam povedal. Menil je, da gre za boj za oblast znotraj narodne skupine. Tudi to sicer ni res: gre samo za možnost demokratičnega odločanja znotraj narodne skupine. Tega se Sturm očitno boji. Da bi to preprečil, je očitno pripravljen staviti na igro celo narodno zavest. Problem je le, da demokracije z izjemo maoistič-ne Kitajske v preteklih dveh letih ni bilo nikjer mogoče zaustaviti. Tudi pri koroških Slovencih ne bo šlo! Občinska politika Gospodarstvo ROŽEK Slovenščina ne sme na božično drevo Prav sramotno je, da se občinski odborniki Rožeka sploh upajo govoriti o zamisli prostora Alpe-Jadran, kaj šele o Združeni Evropi. Svojo nezrelost — tudi kot zastopnice dvojezične občine — so rožeške frakcije ponovno pokazale na zadnji občinski seji, ko so odklonile predlog občinskega odbornika EL Mirka Oražeja, da bi občina letos zaželela občanom vesel božič in srečno novo leto z dvojezičnim napisom na občinskem božičnem drevesu. Kljub temu, da je Mirko Oraže v preteklosti spet dokazoval pripravljenost za konstruktivno sodelovanje v občini, odborniki drugih frakcij (z izjemo Fritzerja — VP), niso bili pripravljeni podpreti Oražejevega predloga. Nasprotno — slišati je bilo neutemeljenih izjav še in še. Na poziv Oražeja, da bi občinski odborniki odločali v evropskem duhu in pokazali pogum, je svobodnjaški odbornik Kaiser dejal, naj Slovenci sami pokažejo pogum in postavijo svojo tablo, na kateri občanom lahko voščijo za božič tudi v slovenščini. Svoje mnenje je Kaiser utemeljil, češ da tudi na Jesenicah ne najdemo dvojezičnih napisov. Podžupan Jerak (SP) pa je bil kot „politični diplomat“ mnenja, da je edini simbol božiča drevo, katerega je potrebno lepo okrasiti. Po njegovem mnenju je pravzaprav vsak napis odveč, kajti lahko bi prišli tudi Japonci in zahtevali voščila v japonščini. Očitno prizadet zaradi takih in podobnih izjav je Oraže ponovno poskusil razložiti občinskim odbornikom, da je pač dejstvo, da v tej občini ne živijo le nemško govoreči ljudje, ampak da je tu v vsakdanjem življenju prisotna tudi slovenščina. Toda časi, v katerih so oblasti skušale zabrisati vse sledove slovenskega naroda in zamolčati njihovo prisotnost, v Rožeku še ne spadajo v preteklost. Tu danes večina še vedno praznuje zmago nad manjšino in postavlja v občini živečo narodno skupnost na isto ravan kot Japonce ali Kitajce. Tu v Rožeku hočejo politiki z izredno omejenim obzorjem reševati probleme v Združeni Evropi in se nočejo zapreti le v prostor Alpe-Jadran (izjava Liegl, SP). „O Združeni Evropi govorimo lahko le, če bomo pri svojih napisih upoštevali angleščino, francoščino ali pa španščino," se je postavil Liegl, ki je ob tej priložnosti kot „intelektualni" politik povedal, da je politika pač trda, ker jo je potrebno delati za večino. Lepe govorice o dobrem sožitju, predvsem še v predvolilnem času, se že ob takih priložnostih izkažejo kot prazne fraze. Kot opazovalec takega početja se človek še čudi, da se slovenski občinski odborniki po takih grenkih izkušnjah sploh še trudijo za sožitje med obema narodnima skupnostima v občini. stih OBČINSKA SEJA V ŽELEZNI KAPLI: Kjer so največji dobički, so tudi najvočja tveganja! Sejmi odslej ob sobotah in nedeljah V ponedeljek, 28. oktobra, je občinski odbor v Železni Kapli zasedal in je sklepal o financiranju asfaltirane ceste k Obirskim jamam. Projekt stane 7 milijonov šilingov: odprtih pa je še okoli 3,5 milijonov šilingov; za to vsoto naj bi občina prevzela jamstvo, kar je bilo tudi sprejeto. Franc Jožef Smrtnik (EL) je v tej zvezi spomnil na avtobuse, ki prevažajo obiskovalce k Obirskim jamam. Le-ti so deloma že zastareli, tako da močno onesnažujejo okolje. Zato naj bi občina opomnila podjetnike, naj poskrbijo za novejše avtobuse. Občina je speljala tudi nove poti ter postavila kažipote. F. J. Smrtnik je v tej zvezi dejal, da je slišal s strani posestnikov pritožbe, češ da jih ni nihče vprašal za dovoljenje. Župan Haller je potrdil težave, sicer pa so bili to v glavnem nesporazumi. V ŽELEZNI KAPLI PREDAVANJE O MAMILIH Velike preglavice dela Kapel-čanom tudi problem mamil. Zato so občinski odborniki sklenili, da bodo priredili predavanje. Franc Jožef Smrtnik je pozdravil pobudo in predlagal, naj bo predavanje dvojezično. V zvezi z dvojezičnostjo je župan dr. Haller nato dejal, naj se z njo ne pretirava; za prevode je potrebno veliko časa, vrhu tega pa je pogostokrat potrebno poklicati na pomoč tudi prevajalca. Franc Jožef Smrtnik pa je omenil, da je on vedno pripravljen pomagati pri prevajanju. Na predlog EL so občinski odborniki sklenili, da bo občina prebivalce bolje seznanila z razvrščanjem odpadkov in da bodo v stranskih dolinah Železne Kaple postavili posebne zabojnike. Nadalje so občinski odborniki potrdili dodatni letni proračun, potrdili so predlog o izgradnji cestne osvetljave. Preglavice pa dela odbornikom tudi zdravilišče, ki gospodari s precejšnjo izgubo. Župan Haller je v tej zvezi dejal, da se bo moglo gmotno stanje izboljšati šele, ko bodo dogradili prostore in s tem izboljšali ponudbo terapij. OBČINSKI ODBORNIKI ODOBRILI PODPORO ZA ALTERNATIVNO KURJAVO Dnevni red občinske seje je obsegal tudi predlog EL, da občina podpira alternativno kurjavo. EL je tudi predlagala, da bi občina pavšalno podprla investitorje. To idejo so občinski odborniki zavrnili, odobrili pa so podporo. Nadalje so občinski odborniki razpravljali o sanaciji ceste na Rebrco. Ta predlog je Franc Jožef Smrtnik pozdravil, opozoril pa je, naj ne pozabijo tudi na ceste v Lepeni, na Remšenik, v Lobniku in v Obirskem, kajti tudi te so sanacije nujno potrebne. Občinski odborniki Železne Kaple pa so s protiglasovi EL sklenili, da že tradicionalne sejme preložijo na bližnjo nedeljo. Župan dr. Haller je skušal to utemeljiti s tem, da imajo Ka-pelčani ob koncu tedna več prostega časa, vrhu tega pa ob koncu tedna tudi ni tranzita. Frakcija EL pa se je izrekla proti spremembi, kajti starih šeg in navad naj ne bi spremenili. E. O. Predsednik ZSZ Mihi Antonič je poročal, da je Zveza kljub težavam v poslovanju z Jugoslavijo končala poslovno leto 1990 pozitivno. Jam, kjer pričakujemo velike zaslužke, pretijo pač tudi hajvečja tveganja,“ je dejal predsednik, ki je glede na to najavil, da bo Zveza poskrbela za še večje lastne denarne rezerve. Tudi revizor Raiffeissenove zveze Tuschl se je — kakor že v Preteklih letih — ukvarjal z boniteto jugoslovanskih poslovnih Partnerjev. Dejal je, da je revizija vedno opozarjala na nevarnosti v Poslovanju z Jugoslavijo. Zveza irea gotovo do določene mere boljše informacije, vsekakor pa reanjka razdelitev rizika, ki je pač Pri Zvezi osredotočen na Jugoslavijo. „Revizija pa trenutno ni v stanju, da bi lahko ocenila dejanski politični riziko v Jugoslaviji’“ je izjavil revizor Tuschl. Drugače je Zveza v letu 1990 doživela porast na vseh področjih. Povišanje hranilnih vlog za 20 % priča o velikem zaupanju v domačo gospodarsko ustanovo. Povišala se je tudi bilančna vsota na 1,482.925 mrd. (1989: 1.433,022 mrd.). V primerjavi s Poslovnim letom 1984 se je bilančna vsota več kot podvojila. Kljub težavam v poslovanju z Jugoslavijo je Zveza slovenskih zadrug zaključila poslovno leto 1990 pozitivno. Napraviti pa bo morala vrednostne popravke; preventivno bo zdaj povečala svoje denarne rezerve. Predsednik nadzornega odbora inž. Fridl Kapun je predlagal pre-ustroj upravnega odbora na profesionalni bazi. Foto Fera Z leve: direktor dipl. trg. Joža Nabernik, predsednik NO inž. Fridl Kapun, predsednik UO Miha Antonič, podpredsednik UO Valentin Kumer in revizorka mag. Katarina Kropivnik. Foto Fera OBČINSKA SEJA V BILČOVSU Nakup zemljišč za zadpužnlška stanovanja Na svoji zadnji seji so občinski odborniki v Bilčovsu sklenili, da bodo nakupili zemljišče zraven že obstoječih stanovanjskih blokov v Kajzazah za nova zadruž-niška stanovanja, katera bo gradila družba Kärntner Heimstätte. Občina je od Franca Gasserja nakupila zemljišče v obsegu 3034 kvadratnih metrov za ceno šil. 200,-—/m2. Za četrti stanovanjski blok namerava občina kupiti leta 1992 še dodatno parcelo v obsegu 2000 kvadratnih metrov. Občinska odbornica EL Ingrid Zablatnik je bila mnenja, da je zemljišče v primerjavi s ceno zemljišča, ki ga je občina v centru prodala pošti (200,—/m2), predrago. Pod pogojem, da bo občina poskrbela, da bo Kärntner Heimstätte pri gradnji novih stanovanj upoštevala določene kriterije, je EL podprla občinski načrt za nakup zemljišča. Predvsem je potrebno upoštevati, da morajo biti za otroke predvidena primerna igrišča; vsaj del stanovanj pa je potrebno urediti tako, da bodo primerna tudi za invalide, kajti šele takrat je mogoče govoriti o socialnih stanovanjih. Nenazadnje pa je potrebno razmišljati tudi o možosti varčevanja z energijo, na primer postavitev solarnih naprav ali pa primerne centralne kurjave za stanovanja. Ingrid Zablatnik: „Zemljišče je predrago. “ Na Vzhudu danes naclonaizmi nadomesta) pronadalnče idealnglja ________■ _ ,v,ariti umetno enoto. Danes, ko na Diskusija o naciona' Vzfi0Cju komunjStjQne ideologije . uimajo več svoje veljavnosti, so lizmih na Rebrci Pj"av nacionalizmi nadomestek za ^ .. ž'ipoiogijo. Prav zaradi velikih kon- Zaradi upodobitve knežje!)1 Iiktov v Jugoslaviji je potrebno kamna na začasnih slovenski spo2na^ ^ je nujno reševanje plačNnih bonih je bil predsedn1 konfliktov v Evropi v zadovoljstvo koroškega Heimatdiensta dr. J^manjšin; le tako se je moč izogniti sef Feldnermnenja, da to dokaz večjim nesporazumom in proble-je teritorialno zahtevo SlovenU rnorn. Sploh pa se bo potrebno po koroškem ozemlju. Po mnenl sprija2niti z dejstvom da bo Feldnerja je potrebno zapreti ^ nacionalizme, ker imajo negatif' ne posledice tudi za sosednF države. „Krepiti je potrebno P3' triotizem, ne pa nacionalizem,“ i£ poudaril Feldner. Tajnik Narodnega sveta korO ških Slovencev mag. Marjan Pipf je bil mnenja, da je prav državi1 praznik dobra priložnost, da P° gledamo tudi preko meja. Vzroj za krizo v Jugoslaviji Pipp vi“ predvsem v dejstvu, da je ceF tralistična vlada desetletja dol9c zatirala posamezne nacionalizd1* v državi in je z vso silo skušala us1' večjezičnost ljudi v evropskem prostoru ne le prednost posameznika, ampak nuja. Glede teritorialnih zahtev Slovenije je Pipp opozoril, dajeslovenskavlada že večkrat zagotovila, da hoče Slovenija ostati v obstoječih mejah. Feldner očitno potrebuje ta konflikt, da lahko pri svojem delu preživi. Feldnerja je zato Pipp prosil, da prihrani mladim iracionalni strah, ki je povsem neutemeljen. Tudi višina kreditov se je znatno povečala. Leta 1989 je dala Zveza poslovnim partnerjem kredite v višini 636.695 mio., leta 1990 že 766.737 mio. Tudi Posojilnice poslujejo podobno uspešno. V letu 1990 so povišale bilančno vsoto za 14 % na 1.403 mrd. Tudi kreditov so Posojilnice lahko nudile več. Skupni znesek kreditov za 1989 je S 561.526 mio., leta 1990 pa znaša že 632.405 mio. O uspešnem nadaljevanju poslovanja tudi v letu 1991 je lahko poročal direktor dipl. trg. Joža Habernik. Tako se je bilančna vsota v primerjavi s prejšnjim letom povišala leta 1991 (do 30. 9.) kar za 40,62 %. Precejšen prirastek je tudi pri vlogah. Tudi Posojilnice so lahko v letošnjem letu izboljšale svojo bilanco za 16,78 %. Deloma zelo uspešno so poslovale tudi Zvezina izvozno-uvozna podjetja, med katerimi je lahko zaključila poslovno leto 1990 z največjim dobičkom firma Carimpex, medtem ko je moralo podjetje Sateko beležiti precejšnje vrednostne popravke, ki so nastali v poslovanju z Jugoslavijo. Nekoliko manj zadovoljivo je bilo leta 1990 poslovanje blagovnega oddelka Zveze, saj je znašala izguba 3,9 mio. šilingov. Sicer je polovica Zadrug na podeželju poslovala pozitivno; med njimi je prednjačila pliberška, ki je mogla najbolje izkoristiti kupno moč slovenskih državljanov in je imela prometa v višini 135.000 mio. šilingov. Tega izrednega po-rastka v letu 1991 seveda ni mogla zadržati; je pa kljub temu dosegla promet v višini 74.731 mio. šilingov, kar je znaten prirastek v primerjavi z letom 1989. Na blagovnem sektorju je Raif-feisenova revizija predlagala ukrepe za izboljšanje poslovanja, ki segajo od povišanja lastnega kapitala Zadrug do nadaljnjih združitev ali pa celo razpusta nekaterih. Za izboljšanje poslovanja celotne zadružne zveze je predlagal predsednik nadzornega odbora inž. Fridl Kapun novi ustroj upravnega odbora, ki naj bi bil sestavljen iz profesionalnih strokovnjakov; tak način poslovanja danes pozna sodobno avstrijsko bančništvo. Če bo šlo po želji predsednika, naj bi na naslednjem občnem zboru izpeljali to profesionalizacijo upravljanja Zveze. Ena bistvenih nalog Zveze bo v letu 1992 še gradnja poslopja v Paulitschevi ulici, saj že danes dnevno zahaja v Zvezino banko nad 700 strank. Silvo Kumer Rož — Podjuna — Zilja VSIM«. jiibesedL Gost je tokrat prišel z Nižje Avstrije. Predstavil se je MGV Bad Fischau. „Sosed" je tokrat prišel z Nižje Avstrije Preteklo soboto je bil na povabilo MoPZ Kralj Matjaž v Pliberku v gosteh MGV Bad Fischau z Nižje Avstrije. Matjaževe! že nekaj časa sodelujejo z Nižjeavstrijci, ki so z velikim navdušenjem prišli na Koroško. „Avstrija — domovina več kultur“ se je glasilo geslo tega koncerta na predvečer državnega praznika. Jurij Mandl je dejal, da naj bi bila ta prireditev prispevek k zbliževanju narodov. Slovenci smo pripravljeni ponuditi sosedu roko. Sicer najbližji sosed še ni čisto pripravljen, da bi jo sprejel, zato pa je prišel sosed iz druge zvezne dežele. Z Železne Kaple oz. Obirskega pa je prišel gostovat MoPZ „Valentin Polanšek", ki ga vodi prizadevni pevovodja Emanuel Polanšek. Nastop Obirčanov je bil nedvomno višek večera. Ž večernim zvonom so postavili pevci Emanuela Polanška nova merila v našem zborovskem petju, s katerimi gotovo spodbujajo tudi druge zbore. Večer sta oblikovala še domači MoPZ Kralj Matjaž in Trio Korenika. Med številnimi častnimi gosti so bili tudi župan mag. Raimund Grilc, ekonomski svetnik Eric Kumer, predsednik Enotne liste Andrej Wakounig in mestni svetnik Štefan Visotschnig. Izražena je bila želja, da bi bili možni takšni skupni večeri tudi z vsemi domačimi zbori. Kjer je volja, je tudi pot, ki so jo tokrat že nakazali. o v MoPZ „Valentin Polanšek" je navdušil s svojim nastopom. Foto: Fera Čestitamo V Galiciji obhaja 50. življenjski jubilej Valentin Gotthardt. Ob tem lepem življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva! V Podgradu je te dni praznovala svoj 74. rojstni dan Katarina Dovjak. Ob življenjskem prazniku ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogih zdravih in zadovoljnih let! Prav tako v Podgradu je obhajala dvojni praznik Brigita Dovjak. Iskreno čestitamo! V Ločah praznuje svoj 60. rojstni dan Šimej Triessnig. Slavljencu prisrčno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravja in veselja! * 35. obletnico skupnega življenja praznujeta Tončka in Franc Čeplak. Ob tem lepem jubileju iskreno čestitamo ter želimo mnogo sreče, zdravja in božjega blagoslova! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Karlu Komarju z Metlove, Justini Brežjak iz Žitare vasi in Andreju Wutteju s Pogrč. Vsem slavljencem iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! V Pogrčah je te dni praznovala svoj rojstni dan Marija Rupic. Tudi njej za življenjski praznik želimo vse najboljše! V Bilčovsu slavita svoj rojstni dan Irena Reichmann in Urška Kassl. Vse najboljše! 67. rojstni dan obhaja Marta Schellander iz Rožeka. Za osebni praznik ji iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta! V Selah praznujejo osebne praznike Katri Magek, pd. Voran-čeva, Franci Pegrin s Šajde in Franci Mak, pd. Žerjav. Vsem slavljencem iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! V Apačah je praznovala rojstni dan Petronella Rossmann. Ob njenem življenjskem prazniku ji želimo vse najboljše! Društvo upokojencev v Št. Jakobu čestita za osebne praznike Floriju Koschatu iz Podgorij, Micki Mischkulnik iz Velike vasi, Franciju Šušterju iz Rožeka, Jelici Steiner iz Leš in Nani Kraut- zer iz Rožeka. Vsem slavljencem iskreno čestitamo ter želimo mnogo sreče in zdravja. Lidiji Smrečnik in Lukeju Kor-deschu se je rodila hčerkica Jana Shira. Mladima staršema iskreno čestitamo, mali zemljanki pa želimo vse najboljše na življenjski poti! Vsem čestitkam Našega tednika se pridružujejo tudi Narodni svet koroških Slovencev, Enotna lista in Krščanska kulturna zveza. Drage bralke, dragi bralci! Če vaši sorodniki ali znanci praznujejo osebni praznik, lahko brezplačno čestitate tudi v Našem tedniku. Čestitko nam pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (0463) 512528-26. mnoga leta! Še na Na Letini pri Šmihelu je te dni praznovala Cecilija Lunder svoj 70. rojstni dan. Zvesti bralki Našega tednika iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! Tudi sosedje se pridružujejo dobrim željam. Spoznavali smo Sele Pod tem geslom je ob državnem prazniku vabil Odbor za družinske zadeve pod vodstvom Kristla Dovjaka, na družinski izlet. Namen izleta naj bi bil, da bi predvsem mladina točneje spoznala selske kraje. Na sporedu je bil tokrat večurni pohod po Srednjem in Zgornjem Kotu. Na žalost je bila udeležba izleta zelo slaba; pa tudi nobenemu od občinskih odbornikov ni bilo vredno, da bi bil prisoten pri tej prireditvi. Organizator Kristl Dovjak je bil temu primerno razočaran. Puške v koruzo pa gotovo ne bo vrgel, saj že kuje načrte za prihodnje leto. Mlad strojni tehnik IŠČE kakršnokoli delo. Telefon; 03062/ 22 19 69 (zvečer med 18. in 20. uro) Rož — Podjuna — Zilja Št. Janž v Rožu: Jožefa Hornböcka ni več V ranih jutranjih urah petkovega dneva, 18. oktobra, je ugasnilo zemeljsko življenje Jožefa Hornböcka, pd. Bov-čarja, iz Št. Janža. Zadnja leta je že vidno pešal, a je bila njegova nenadna smrt v našem vaškem krogu nepričakovana. Jožef Hornböck je izhajal iz znane Bavantove hiše in je bil brat znanega prelata dr. Janeza Hornböcka, župnika v Podgorjah, ki je umrl meseca februarja lansko leto. Bavantov Rep — tako smo ga klicali — se je izučil za kolarja, ljubil pa je kmečko delo in sreči na ljubo je doprinesel čas, da je še pred drugo svetovno vojno kupil Bovčarjevo kmetijo. Ko se je oženil, sta skupno z ženo Pavlo skrbno in z veliko ljubeznijo obdelovala polje in travnike, ne glede na druge, ki so ga večkrat prehiteli z delom. S kmečkimi pridelki je preživljaj sebe in družino dolga leta. Še zadnji dan svojega zemeljskega življenja je zaključil pri napornem poljskem delu. Bovčarjevega očeta, ki je dosegel lepo starost 77 let, smo v nedeljo, 20. tega meseca, ob zelo veliki udeležbi žalnih gostov pospremili na šentjanško pokopališče. Naš domači župnik Franc Hudi je pokopal rajnega; v lepih besedah krščanske vere se je med mašo zadušnico poslovil od farana, ki je zvesto opravljal svoje verske dolžnosti; saj ni bilo nedelje ali praznika, da bi rajnega Pepa ne videli v cerkvi. Pogreb in mašo zadušnico pa je s pesmimi žalostinkami olepšal — in to pohvale vredno — mnogoštevilni šentjanški mešani cerkveni zbor, pod vodstvom šolskega direktorja Eriha Užni-ka; na orgle pa je prav lepo zaigrala Danijela Gabriel. Ženi Pavli in otrokoma Mariji in Pepiju kakor tudi bratu Tonetu naše iskreno sožalje! M. Tudi tokrat bogata ponudba na Družinskem sejmu Štiri dni je bila družina v središču pozornosti. V času od 24. do 27. oktobra je bil namreč na celovškem sejmišču Družinski sejem, na katerem je bila ponudba zelo široka in raznolika, in sicer predvsem s področja zdravstva, prostega časa, konjičkov, mode, daril in bivanjske kulture. Zanimiva predavanja iz zdravstva so privabila mnogo obiskovalcev. Drugi dan sejma je bil posvečen upokojencem, ki imajo na tej prireditvi svoje že tradicionalno in obvezno mesto. Državni praznik je bil v znamenju mladine, katero je med drugim navdušil Boris Bu-kowsky. Zaključno je bila nedeljska ponudba prikrojena interesom otrok in družine. Otroke je navdušil klovn Enrico; navdušenim športnikom, ki že težko čakajo na prvi sneg, pa so učitelji smučarske šole Erika Schineggerja omogočili, da so se lahko smučali na umetni progi. Mnogo pobud so obiskovalci priljubljenega Družinskega sejma dobili tudi na razstavi amaterskih umetnostnih razstavljalcev. Svoje umetnine sta ob tej priložnosti na celovškem sejmišču med drugimi razstavljala tudi Toni Valentinitsch in Hanzi Andreasch iz Bilčovsa, ki je razstavljal svoje iz lipovega lesa izrezljane umetnine in portrete. 90 let gasilskega društva v Globasnici Pretekli petek so v Globasnici slavnostno obhajali 90-letnico domače požarne brambe. Obširni spored so oblikovali domači zbori MePZ Peca, Gemischter Chor Globasnitz, MoPZ Franc Leder-Lesičjak in folklorna skupina SKD Globasnica. Če bi se točno držali zgodovine, bi lahko 90-letnico Gasilskega društva praznovali tudi že pred tremi leti. Današnje Gasilsko društvo v Globasnici je namreč nastalo iz FF Klein-dorf/Mala vas, ki je bila ustanovljena leta 1901, in Požarne brambe Globasnica, ki je bila ustanovljena leta 1898. Leta 1936 sta bili razpuščeni obe gasilski društvi in tako je nato nastalo Gasilsko društvo Globasnica (FF Globasnitz). Globaško gasilsko kroniko je na proslavi predstavil BI Hubert Moser. Prvo motorno brizgalnico (Motorspritze) so dobili v Mali vasi leta 1933. Prvi gasilski dom so dobili v Globasnici leta 1932/33; še danes stoji zahodno od Šoštarja. Zemljišče za gasilski dom je dal na razpolago Peter Hutter, tedanji posestnik šoštarjeve hiše. Leta 1971 so v Globasnici zgradili nov gasilski dom, ki pa je danes že premajhen. Zato si gasilci prizadevajo za gradnjo novega poslopja, katerega je občina tudi pripravljena zgraditi. Župan Albert Šadjak je dejal, da namerava občina zgraditi novo poslopje, v katerem bi bil vključen tudi strojni park občine. Skupno z občino pa bodo gasilci nabavili nov gasilski tank, ki bo stal 3 mio. šil. Gasilski tank bodo predali gasilcem leta 1992. Poleg župana je izrekel čestitke tudi občinski gasilski komandant Robert Ersehen, ki se je še posebno zahvalil bivšemu komandantu Šimeju Harrichu st. V imenu dežele je spregovoril poslanec Haderlap. Na slavnosti je predal župan Albert Sadjak gasilskemu društvu tudi občinski Leta 1933 so v Globasnici, tam kjer je danes gostilna Šoštar, zgradili gasilski dom, ki je služil tedanjim globaškim gasilcem. Na sliki vidite, kako so gasilci gradili dom. Foto: arhiv Šoštar Reportaža STRAN q četrtek, O 31. oktobra 1991 Reportaža NAJSTAREJSA ZALOZBA KOROŠKE JE SLAVILA 140-LETNIC0 Povojni movitelj Mohorjeve dr. Hornbock žal ni dočakal velikega slavja Z leve: dr. Dieter Antoni, dr. Janez Dular, dr. Andrej Capuder, Valentin Oman, Herbert Schiller, Karin Achatz, prof. Lojze Peterle, dr. Christof Zernatto. Ob 140-letnici je vabila Mohorjeva v ponedeljek, 28. oktobra 1991, na proslavo in na dan odprtih vrat. Poleg številnih pozdravnih nagovorov je bila proslava priložnost za podelitev raznih priznanj; predstavila se jetudi Ustanova Valentina Omana, ki je najlepše darilo Mohorjevi ob tem visokem jubileju. Zastopstvo Slovencev v Deželnem zboru nadaljnji mejnik novega dialoga Na predvečer državnega praznika sta predsednik Enotne liste Andrej Wakounig in predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc zopet vabila na sprejem v Modestovem domu. V ospredju srečanja med obema narodnima skupinama je bilo samostojno zastopstvo manjšine v Deželnem zboru. Predsednik EL Andrej Wakounig je v slavnostnem govoru dejal, da sta glavni točki nadaljnjega razvoja slovenske narodne skupnosti zastopstvo v Državnem in Deželnem zboru. „Potrebno bo, da bomo prišli glede tega vprašanja čimprej do soglasja in s tem potrdili mir v deželi in poglobili dialog“, je opozoril Wakounig. Vabilu je sledilo veliko oseb iz javnega življenja obeh narodnih skupin, ki so s tem potrdili, da se začeti nov dialog uspešno razvija naprej. Kulturni spored je tokrat oblikovala družina Zwitter iz Zahomca. ' „ O. I\. Z leve: dr. Peter Ambrozy, dr Matevž Grilc, poslanec dr. Franz Grossmann in predsednik Enotne liste Andrej Wakounig. Z leve: predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, ravnatelj dr. Reginald Vospernik in župan Leopold Guggenberger. Na sprejemu sta se srečala tudi vikar Franc Krištof in evangeličanski Superintendent Herwig Sturm, slike: Fera Direktor Mohorjeve družbe mag. dr. Anton Koren je na proslavi mogel pozdraviti vrsto častnih gostov iz Koroške in Slovenije: med njimi pro-tektorja Mohorjeve krškega škofa dr. Egona Ka-pellarija, mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja, ministrskega predsednika Slovenije prof. Lojzeta Peterleta, deželnega glavarja dr. Christofa Zernatta, ministra za Slovence po svetu dr. Janeza Dularja, ministra za kulturo dr. Andreja Capudra, deželnega svetnika Herberta Schillerja, župana dv. sv. Leopolda Guggenbergerja, državnega poslanca dr. Dieterja Antonija, akademskega slikarja Valentina Omana, zastopnike Slovencev v Kanadi in Ameriki ter vrsto predstavnikov raznih koroških in slovenskih organizacij. V pozdravnem govoru je direktor Koren orisal pestro in usodno zgodovino ustanove. Poslanstvo družbe naj bi bilo vzgoja slovenskega naroda v duhu katoliških kulturnih načel, obenem pa tudi ustvarjanje sožitja narodov v današnjem prostoru Alpe-Ja-dran. Pred 140 leti so se zbrali na pobudo lavantinskega škofa Antona Martina Slomška vodilni koroški rodoljubi, profesor Andrej Einspieler, Anton Janežič in škof sam, ter ustanovili družbo. Koren: „Prva doba družbinega delovanja je bila tako uspešna, da je Mohorjeva postala simbol slovenske hiše. Vse to pa sta svetovni vojni uničili (Mohorjeva je bila prepovedana). Obnovitev družbe po drugi svetovni vojni pa je neizbrisna zasluga rajnega prelata dr. Janka Hornböcka, ki se je ob izredno težavnih pogojih (finančne težave, jugoslov.-komunistični ter nemškonacionalni vplivi na koroške Slovence) lotil obnavljanja. . .!“ Ob tej priliki se je Koren zahvalil vsem, ki so kot prijatelji in pomočniki prehodili to kamnito pot. Direktor dr. Janko Zerzer je ob priliki pozdravnega nagovora opozoril na pomembnost Mohorjeve pri povezovanju Slovencev po celem svetu. Prav tako je spregovoril tudi župan Guggenberger, ki se ni razveselil le petja otroškega zbora Mohorjeve ljudske šole (skupno z „Oktetom Suha" so oblikovali kulturni spored), temveč je 140-letnico obeležil tako, da bo v čast Hornböcku dal preimenovati Schüttovo ulico v Hornböckovo ulico. Pozdravni nagovor je imel tudi dež. svet Herbert Schiller. Deželni glavar Zernatto je v svojem govoru povedal, da se bodo morali na poti v Evropo večji kamni odstra- UreAništvu •sUa£eqa tednika Ceßvec ncsctiičn - —vtcmkr (ovenijo vdjniljaiiifly.SejlttMttjnX trrv^sć^nii^ Jivršneaa. sveta. žojze Jjcterte j'/, vZ- Na proslavi je uredništvo Našega tednika prejelo iz rok predsednika Peterleta posebno zahvalo Republike Slovenije za nesebično pomoč ob agresiji na Slovenijo. Zahvalo so prejele tudi druge ustanove, ki so se vključile v akcijo. niti, tako kot tako imenovani knežji kamen. Mohorjevi je v veselje prisotnih obljubil zaželeno podporo za ljudsko šolo s strani dežele in države v višini 2 mio. šilingov. Protektor Mohorjeve dr. Egon Kapellari se"je v slavnostnem govoru zahvalil Mohorjevi za mnogostransko apostolsko delo. Govoril pa je tudi o „pestri hiši Evrope“, ki bi kmalu zaradi nacionalnih nasprotij in gospodarske krize zašla na napačno pot. „Hiša Evrope mora biti prepojena s krščanstvom. . .“ je dejal Kapellari. Predsednik Mohorjeve družbe d v. sv. dr. Pavle Za-blatnik je v okviru proslave podelil zaslužnim mo-horjanom, ki so gmotno, idejno in vzgojno pomagali ustanovi, Slomškove nagrade. Seznam nagrajencev (16 Korošcev in 12 po svetu živečih Slovencev) sega od Franca Rehsmanna iz Št. Jakoba pa tja do dr. Miloša Krofte iz Lenoxa v ZDA. Proslavo pa so izrabili tudi zdomski Slovenci in Mohorjeva, ki so izročili ministrskemu preds. Lojzetu Peterletu skupno nabirko v pomoč Sloveniji, in sicer v višini šil. 9,750.000,—. Pri nabirki so sodelovali „Slovenski sklad v Kanadi", pod vodstvom Viktorja Zenkovi-ča, Jožeta Slobodnika, dr. Avguština Kuka in drugih; „Slovenski ameriški sklad“, pod vodstvom dr. Mateja Roes-manna, dr. Jožeta Bernika in Staneta Kucharja; „Slovenski avstralski svet“, pod vodstvom Alfreda Brežnika, Petra Mandlja in Štefke Matkovič; Slovenci iz Nove Zelandije; poverjeniki iz Koroške in Slovenci iz drugih koncev Sveta. Dalje na strani 13. Otroci Mohorjeve ljudske šole so skupno z „Oktetom Suha" oblikovali kulturni spored. Zdomski Slovenci in Mohorjeva izročijo prof. Peterletu skupno nabirko v pomoč Sloveniji v višini 9,750.000,— šilingov. Dv. sv. dr Pavle Zablatnik podeljuje Slomškovo priznanje Francu Rehsmannu iz Št. Jakoba. Najlepše darilo Mohorjevi ob 140-letnici — „Ustanova Valentina Omana“. Kultura STRAN -j -4 četrtek, I 31. oktobra 1991 Kultura/Gospodarstvo Albert Sadjak razstavlja v Velikovcu Umetnik Albert Sadjak razstavlja svoja dela v prostorih Posojilnice-Bank Velikovec. Odprtje razstave 23. oktobra je lepo popestril domači velikovški zbor SPD Lipa. Albert Sadjak ima med razstavljenimi eksponati tudi novejša dela, ki so že v novem, nekoliko bolj abstraktnem stilu. Seveda so na ogled tudi eksponati njegove tradicionalne tehnike z žagovino in lakom. Dober večer ali Ithko noč, sosed? Že dvanajsto leto se slovenska kulturna društva trudijo za medkulturno srečanje ob državnem prazniku. Žal pogostokrat ostajajo lepe besede o zbliževanju narodnih skupin le prazne fraze, kajti ponekod društva še danes tožijo, da jim s takimi prireditvami ne uspe, da bi pritegnili k sodelovanju nemško govorečega soseda. Srečanje ob državnem prazniku v Bilčovsu. Oktet Suha z Barbaro Stromberger. Tem bolj razveseljivo je bilo, da je postala iniciativna Mlada socialna demokracija, ki je v Bilčovsu ob državnem prazniku vabila k srečanju z Barbaro Stromberger in oktetom Suha. Za umetniški okvir prireditve sta poskrbela Zorka Loiskandl-Weiss in Gustav Januš, ki sta razstavila ob tej priložnosti svoja dela. Umetnika sta v dobrodelni namen odstopila organizatorjem prireditve po eno sliko, kateri so dali na dražbo. Slika Gustava Januša je šla v posest Ingrid Gasser, akvarel Zorke Loiskandl-Weiss pa je kupil Robert Hede-nik. Čisti dobiček prireditve so organizatorji namenili nakupu hrane za hrvaške otroke. Kot že tradicionalno, je k prireditvi „Dober večer, sosed“ vabilo tudi šentjanško društvo, ki je na Bistrico v Rožu povabilo glasbe- no-kabaretistično skupino Wellküren iz Bavarske; kot predavatelj je bil gost etnolog in domači pesnik dr. Hans Haid, ki je govoril o regionalnem razvoju. V kratkem, impulzivnem predavanju je Haid nakazal probleme, ki jih je doživel v tirolskih Alpah, in sicer predvsem glede turizma (naprave za golf in podobni projekti). Haid je mnenja, da imajo od takih projektov dobiček le veliki koncerni, regiji sami pa ne ostane skoraj nič. Optimistično pa je predavatelj nakazal alternativne možnosti za pozitivni regionalni razvoj. Tako so na primer v Alpah, kjer so zelo neugodni pogoji, uspeli projekti, kot je pridelovanje specifičnih kmečkih pridelkov in pa razvijanje posebnih vrst rastlin. Ob tej priložnosti je Hans Haid pozval zastopnike Občine, da podpirajo kreativnost posameznih občanov, ki si upajo zastavljati nove gospodarske pobude. Če govorimo o razvoju vasi in regij, pri tem ne smemo misliti le na nove fasade, ampak predvsem na ustvarjanje nove zavesti. „Dober večer, sosed“ sta nadalje zaželela sosedu tudi kulturni društvi v Borovljah in na Radišah. V Borovljah je slovenskim kulturnikom uspelo pridobiti k sodelovanju nemško govorečega soseda, kar ni samo po sebi umevno. Poleg kvalitetnega petja Slovenskega okteta, nastopa dekliškega zbora iz Borovelj in MoPZ „Borovlje“ so obiskovalci prireditve lahko uživali tudi ob petju zbora „Stadtchor Ferlach“. Tipični primer, kako se zapira nemško govoreči sosed slovenskemu sodeželanu, pa lahko zasledujemo v vseh zadnjih letih na Radišah, kjer je moralo društvo za sodelovanje tudi letos „uvoziti“ nemško govorečega „soseda“ iz Štajerske. Kljub temu pa je uspelo društvenikom pripraviti za goste bogat spored, katerega so oblikovale pev- ske skupine SPD „Radiše", z branjem literarnih prispevkov pa je navdušil Bernhard C. Bünker. Državnozborska poslanka mag. Melitta Trunk pa je v — za koroškega politika neobičajnem — dvojezičnem govoru poudari- la, da ne moremo govoriti o sožitju, če se za to trudi vedno le ena stran. Zamisel dvojezičnosti je upravičena šele takrat, ko se trudijo tudi nemško govoreči, da bi govorili oziroma vsaj razumeli jezik soseda. Razstava slik Franca Ogrisa v Bilčovsu Minuli petek zvečer je bilo v prostorih bilčovške Posojilnice odprtje razstave domačina Franca Ogrisa, ki je v Ljubljani študiral slikarstvo in glasbo. Mladi umetnik je pri svojem delu opustil ikonografsko plat in na abstrakten, a kljub temu privlačen, način izraža, kar občuti, manj pa, kar vidi. Kot pravi umetnik sam, bi bil za realistično upodobitev tega, kar vidimo, bolj primeren medij fotografija. Franc Ogris je ob odprtju razstave pozval obiskovalce, naj poskušajo gledati slike bolj z dušo. Slikarstvo je podobno glasbi, v njem ni nič realističnega in je neoprijemljivo. Kljub temu, da se občutja ne dajo vedno izpovedati z besedami in tudi nimajo realne vsebine, lahko najdemo ključ za branje teh slik v kontrastih. Umetnik je pri svojem delu iskal najbolj izrazit kontrast, podobno kot je v glasbi disonanca; za slike našega umetnika so značilni močni kontrasti, ki si sicer nasprotujejo, a kljub temu kažejo v svoji komplementarnosti zanimivo enoto. Hoher večer, sosed! siten Alien«!. Nachbar „Dober večer, sosed!“ v Borovljah „Dober večer, sosed!“ — prireditev, ki povezuje obe narodni skupnosti, je bila letos v Borovljah že desetič. Predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Borovlje“ Mel-hijor Verdel je v svojem nagovoru dejal, da prav ta prireditev dokazuje, da sosedstvo ni prazna fraza. Skupna prireditev dveh narodov pred skupnim prazni- kom hoče prispevati svoje k odpravi predsodkov ter pripraviti ljudi, da bi se srečevali na kvalitetnejši ravni. 'Kulturni spored tega večera so oblikovali Slovenski oktet, Dekliški zbor (vodi Edi Oraže), Moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva Borovlje (vodi Roman Verdel) in Stadt-chor Ferlach (vodi Helmut Ebner). Železna Kapla: „Zamisel M Med društvi, ki redno prirejajo srečanja ob državnem prazniku „Dober večer, sosed“, je SPD „Zarja“ iz Železne Kaple, kjer se je pred dvanajstimi leti prvič porodila misel o teh prireditvah. Obisk, povezan s slavnostnim govorom deželnega poslanca mag. Petra Kaiserja, je bil višek tokratne prireditve „Dober večer, sosed — Guten Abend, Nachbar“ v farni dvorani v Železni Kapli. Predsednik SPD „Zarja“ Pepej Blajs je smel pozdraviti poleg častnega gosta Kaiserja tudi župana Hallerja in nekatere občinske odbornike. Opozoril je tudi na pomen in potrebo teh prireditev, ki imajo namen ostranje-vanja zidov. Blajs: „To je danes še bolj aktualno, ker se v naši bližini sosedje prav nič ne razumejo, celo sovražijo. Vsakega človeka je potrebno upoštevati in spoštovati . . . !“ Slavnostni govor deželnega poslanca se je v prvi vrsti nanašal na položaj na Hrvaškem. V govoru je menil, da tiči vzrok L. Kinga naj bo zgled!“ agresij, bitk in nesporazumov v izrazitem nacionalizmu; prav tako je tudi ostro obsodil način nasilnega ustvarjanja mej ... Za zaključek je citiral M. L. Kinga „I have a dream“ ter želel s tem povedati, da bi morala Kingova ideja in pot nekaka vzorna zamisel za mirno sožitje ne le med Koroškima narodnima skupinama, temveč predvsem v „Jugoslaviji“. Dvojezični kulturni spored so potem oblikovali MePZ „Zarja“, MoPZ „Valentin Polanšek“ z Obirskega, Volksmusikquintett Manfred Schüller iz Klein St. Veita in dvojezična recitarska skupina (vodi Poldej Zunder) pod geslom „Odprte meje — odprta srca“. Na žalost se je pestrega in zanimivega kulturnega srečanja udeležilo le skromno število nemško govorečih Kapelčanov. Tisti, ki so bili tam, pa so bili ob nastopih navdušeni. Prireditev, namenjena vsem sosedom, je bila doživetje in spobuda za vse prisotne. F. S. Kmečkozborske volitve 1991 — kdo ima volilno pravico? Za volitve v kmetijsko zbornico, ki bodo 1. decembra 1991, imajo volilno pravico sledeče osebe: 1. Posestniki zemljišč v obsegu najmanj 1 ha, ki so dovršili 19. leto starosti; avstrijsko državljanstvo ni predpogoj. 2. Zakupniki (Pächter) zemljišč v obsegu najmanj 2 ha. 3. Osebe, ki glavnopoklicno upravljajo kmetijski obrat in niso zajete pod točko 1 ali 2 (npr. glavnopoklicni čebelarji, glavnopoklicni rejci piščancev, itd.) 4. Člani družine (to so soprog/soproga, tovariš/ica v življenju (Lebensgefährte/in), otroci vključno posinovljen-cev, vnuki, zet in snaha), če so pretežno zaposleni v kmetijskem obratu in živijo v skupnem gospodinjstvu. POJASNILO: Člani družine so lahko zaposleni tudi v drugi stroki, merodajno je le, da so pretežni del skupnega delovnega časa zaposleni na kmetiji. Predvsem učitelji in drugi poldnevno zaposleni. 5. Vodilni nameščenci, ki samostojno vodijo kmetijski obrat. 6. Pravne osebe (župnišča, Zadruge, Posojilnice, društva, skladi itd.), ki so posestniki zemljišč v obsegu najmanj 1 ha. 7. Pravne osebe (glej točka 6), ki so zakupniki (Pächter) zemljišč v obsegu najmanj 2 ha. 8. Pravne osebe, ki niso zajete pod točko 6 ali 7. 9. Volilni imenik je na vpogled na Vašem občinskem uradu od 29. oktobra do 6. novembra 1991. Izključno v tem roku je možen tudi priziv zoper volilni imenik. Za vsako podrobnejšo informacijo Vam je na razpolago pisarna SJK. Tel: 0463 / 51 25 28. Radio/Prireditve T PETEK, 1. novembra A ■op 06.30—07.00 „Iščem te, človek!" (P. Zunder). 18.10—18.30 „Človekovo življenje je potovanje — toda kam? (P. Zunder). T E SOBOTA, 2. nov. Od pesmi do pesmi — od srca do srca. D NEDELJA, 3. nov. E N 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. F. Zergoi). 18.10—18.30: Dogodki in odmevi. V P0NED., 4. nov. Gorski kmetje. R TOREK, 5. nov. Partnerski magazin. A D I SREDA, 6. nov. Glasbena sreda: Božo Hartmann iz Klopinja. 21.05-22.00 Osrednji koncert SPZ 28. 9. 91 v Celovcu. 1 U ČETRTEK, 7. nov. Rož — Podjuna — Žila. IŠČEM TE, ČLOVEK Na dan vseh svetih praznujemo množico brezimenskih ljudi, svetnikov, ki so doživeli božjo ljubezen, odpuščanje, odkrili božjo bližino v tem svetu. Te dni posebej razmišljamo o sebi in drugih zraven nas — gledamo nazaj, se spominjamo — in se morda tudi sprašujemo, kakšna bo bodočnost. Mnoga vprašanja nas vznemirjajo. Pod geslom „Jaz sem tudi Ti“ za praznični dan prvega novembra župnik Leopold Zunder pripravlja jutranjo in večerno oddajo v slovenskem radijskem sporedu. Božji sin, tako glavna izpoved, je dal življenje za človeka. Človek je bil in bo vedno predmet neskončne ljubezni Boga: „Jaz sem življenje in vstajenje. Kdor vame veruje, bo živel, četudi umrje.“ Skupnost južnokoroških kmetov vabi na KMEČKI PLES 16. novembra 1991, ob 20. uri pri ŠOŠTARJU v Globasnici Spored: ob 20. uri koncert ob 21. uri ples 23. novembra 1991, ob 20. uri pri KORENU v Bilčovsu Spored: ob 20. uri koncert ob 21. uri ples ZA PLES IGRAJO: ANSAMBEL SLAK in fantje S PRAPROTNA CELOVEC KULTURNO DRUŠTVO PRI JOKLNU AGRICANTUS — pesmi sicilskega ljudstva Čas: v četrtek, 7. 11., ob 20. uri MATJAŽ VIPOTNIK Grafike, likovna oprema knjig založbe Wieser Čas: v petek, 8. 11., ob 20. uri ŠMIHEL Premiera lutkovne igrice „PEKARNA MIŠMAŠ“ (Svetlana Makarovič) Čas: v nedeljo, 10. 11., ob 11. uri tpo maši) Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Nastopa: Lutkovna skupina KPD „Šmihel“ RADIŠE „ČRNA KOMEDIJA“ (Peter Shaffer) Čas: v nedeljo, 3. 11., ob 10. uri (po maši) Kraj: v kulturnem domu na Radišah Nastopa: gledališka skupina SPD „Radiše" z Brnce Prireditelj: SPD „Radiše“ Režija: Iztok Valič KOTMARA VAS Premiera igre „POSLEDNJA VOJNA NJEGOVEGA VELIČANSTVA“ (Žarko Petan) Čas: v nedeljo, 3. 11., ob 14.30 in ob 19. uri Kraj: v stari šoli v Kotmari vasi Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD „Gorjanci" Režija: Jože Vozny KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO „DRAVA“ ZVABEK LJUDSKA ŠOLA ŽVABEK OKU (projekt podpira |/UT 'vezno ministrstvo za pouk) 8. novembra, ob 16. uri 11. novembra, ob 17. uri OTROŠKI PRAZNIK FILM MARTINOVANJE 10. novembra, po maši OBHOD S SVETILKAMI RAZSTAVA MLADINSKA MAŠA KULTURNI SPORED DRUŽABNO SREČANJE V GOSTILNI LUKNER BMW — DIESEL letnik 1987 v zelo dobrem stanju naprodaj! Javite se po telefonu: 0463/57987 (čez dan) ali 04212/71186 (zvečer) ALPETOUR Špedicijsko-transportna družba z o. j. Lastenstr. 6, A-9150 Bleiburg/Pliberk IŠČEMO dinamičnega transportnega di-sponenta za takojšnjo nastavitev; znanje obeh deželnih jezikov je obvezno; praksa je zaželena, ni pa pogoj. Prijave pismeno ali po telefonu: 04235/3131 (gosp. Ding. Konzilia) SODALITAS / Dom v . Tinjah ' Vy'/f Telefon; > M (04239)2642 ------m 9121 Tinje od ponedeljka, 4. novembra, od 18. ure do ponedeljka, 25. novembra, do 12. ure TRITEDENSKI DOPUSTNIŠKI DNEVI V TINJAH Spremlja: Majdi Blüml v ponedeljek, 4, nov., ob 19.30 LIKI NAŠE ZGODOVINE „Anton Martin Slomšek“ Predavatelj: dv. sv. dr. Valentin Inzko v torek, 5. nov., ob 9.30 Diapredavanje: NARAVA SLAVI BOGA Predavatelj: Niko Karner v sredo, 6. novembra, ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE KIPARSKIH DEL ALOJZA POGOREVCA v sredo, 6. nov. 1991, ob 19.30 Predavanje z diskusijo: ČLOVEK V HOJI ZA SMISLOM ŽIVLJENJA Predavatelj: dr. Anton Trstenjak, psiholog in teolog, Ljubljana v sredo, 6. nov., ob 19.30 JOGA ZA ZAČETNIKE Vodi: Krista Demšar v četrtek, 7. nov., ob 19.30 Univerza gre na podeželje: Predavanje z dia-slikami: POVZETEK IZ KULTURNE ZGO-DOVINESTAREGA EGIPTA, nem. Predavatelj: dr. Gottfried Hamer-nik, Institut za zgodovino v petek, 8. nov., ob 19.30 Forum za zdravstvena vprašanja: MOŽGANSKA KAP Predavateljica: dr. Ruža Ačimo-vič-Janežič v soboto, 9. nov., od 9. do 16. ure Seminar: GEN-IALNA PRIHODNOST, nem. Predavateljici: Elisabeth Sornig in dipl. inž. Doris Lassnig v ponedeljek, 11. nov., ob 19.30 LIKI NAŠE ZGODOVINE: „Andrej Einspieler (1813—1888)“ Predavatelj: dv. sv. dr. Valentin Inzko GALERIJA TINJE Razstava slik BARE REMEC iz Argentine. Razstava je odprta do5. nov. 1991 NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika: Marijan Fera in Franc Sadjak, 9020 Celovec. Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8. 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil . Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.). Pisma bralcev PISMA BRALCEV Povojni obnovitelj Mohorjeve... Nadaljevanje s strani 9 Predsednik Mohorjeve družbe dv. sv. dr. Pavle Zablatnik je podelil „Slomškova priznanja“ Nabirka je namenjena odpravi posledic vojne in humanitarnim akcijam. Peterle se je iz srca zahvalil ter obljubil, da bo izročil denar tistim, ki so ga najbolj potrebni. Peterle je dejal: „To se ne da izraziti z besedami, kar je Mohorjeva nudila nam vsem!“ Uradni Koroški pa je povedal: „Spoštujemo meje, kakor so, vojsko pa imamo samo za obrambo . . . !“ Zaslužnim podpornikom Slovenije v času vojne pa je predal priznanja slovenske vlade. „Ustanova Valentina Omana pa je najlepše darilo ob 140. rojstnem dnevu Mohorjeve,“ je dejal direktor Koren. Akademskega slikarja Valentina Omana in Mohorjevo povezuje dolgoletno prijateljsko sodelovanje. Umetnik ni oblikoval le številnih knjig za založbo, temveč jih je tudi opremil s svojimi deli. Dobri odnosi z Mohorjevo so bili za umetnika odločilni, da ji je prepustil 120 originalnih del za ustanovo s svojim imenom. Dela ustanove dokumentira tudi knjiga, ki je tiskan dokument retrospektive pomembnega dela do-slejšnjega opusa. Prvi predsednik ustanove je msgr. dr. Andrej Kajžnik. Mohorjeva razstavlja dela pretežno v prostorih na svojem sedežu, tako da so dostopna javnosti, s katero je Mohorjeva povezana. Koren: „Umetniku se zahvaljujemo za njegovo velikodušno potezo, s katero je dokazal veliko zaupanje v Mohorjevo!“ Najstarejša založba na Koroškem je praznovala 140-letnico. Čas delovanja sega od Av-stroogrske monarhije pa tja do nove Evrope. Mohorjeva je bogato razvila svojo dejavnost v svobodnem demokratičnem ozračju; izdajala je knjige za vse Slovence, knjige, ki so si po čudnih poteh utirale pot tudi čez mejo ter utrjevale upanje v novi čas. Sehr geehrter Herr Dr. Peter Ambrozy, verschiedenen Ankündigungen entnehme ich, daß Sie für die Hans-Steinacher-Gedenkfeier vom 22. September 1991 auf dem Hochobir den Ehrenschutz übernommen haben. Ohne die Berechtigung von Feiern anzweifeln zu wollen, die dem Kärntner Abwehrkampf gewidmet sind, gehe ich doch davon aus, daß ihnen die Person Hans Steinachers fremd sein muß. Anders kann ich mir nicht erklären, daß Sie als prominenter Vertreter des Landes Kärnten den Ehrenschutz über eine solche Feier übernommen haben. Steinacher war einer der führenden Nationalsozialisten des Landes Kärnten. Seine Einstellung zum Abwehrkampf machte er selbst im Jahre 1943 deutlich. Er schrieb: „Nicht nur falsch, sondern auch lächerlich sind alle Versuche einer , österreichischen Nachkriegszeit' gewesen, den Erfolg Kärntens im zweijährigen Kampf von 1918 bis 1920 als einen .Sieg des österreichischen Staatsgedankens‘ darstellen zu wollen. Kärntens Kampf konnte nur als deutscher Kampf, in Selbstverantwortung für das geschaute Reich und für Volkstum und Heimat geführt werden . . . Hingegen spielte ein Bekenntnis zu Österreich in unserem Abwehrkampf so gut wie keine Rolle . . . Die Stimmen für Österreich sollten die Anwartschaft auf die Heimkehr ins Reich wahren. Weil wir wegen der auf alldeutsche Umtriebe lauernden Interalliierten, vor allem der Franzosen, nicht in der Lage waren, Deutschland zu rufen, wir Österreich nicht sagen wollten, so wurde unser Kampfruf Kärnten. Und wir sahen in Kärnten das alte Herzogtum des Reiches.“ (Zitiert nach Bernhard Perchinig, Wir sind Kärntner und damit hat sich’s . . . , Klagenfurt 1989, S. 96.) Steinachers 1943 publiziertes Buch „Sieg in deutscher Nacht. Ein Buch vom Kärntner Freiheitskampf“ gilt in der wissenschaftlichen Forschung heute als ein Musterbeispiel für die Instrumentierung des Kärntner Abwehrkampfes zugunsten nationalsozialistischer Propaganda. Da ich annehme, daß Sie sich nicht bewußt in den Dienst einer solchen, den Nationalsozialismus zumindest verharmlosenden Propagandatätigkeit stellen wollen, bitte ich Sie, sehr geehrter Herr Landeshauptmann, um ein Zeichen der Distanzierung von allen Hans Steinacher verherrlichenden Aktivitäten. Mit den besten Grüßen und Empfehlungen bin ich Ihr o. Univ. Prof. Dr. Anton Pelinka Als Vorsitzender der Gesellschaft für politische Aufklärung KHD-propaganda Vsa povojna leta, od ponovne ustanovitve, Koroški Heimatdienst na različne načine in proti raznim ose- bam slovenskega naroda, še posebej pa proti udeležencem NOB, nastopa z neresnicami, hoče razdvajati slovensko narodno skupnost, sebe pa oprati nemškega nacionalizma in njegove doktrine. Kljub temu, da je v zadnjih 40 letih zaradi tendenciozne pisarije in omadeževanja borbe proti nacizmu izgubil vrsto sodnih procesov, se ne izuči; najbrž ima dosti denarja, da si lahko privošči ta umazan posel. Na vsako neresnično Pustovo in Stichaunerjevo pisarijo niti ne reagiramo več. Zdaj, ko pa zahtevajo odstranitev partizanskih spomenikov, je naša dolžnost, da te gospode prebudimo iz poapnenega spanja. Najbrž so že zadosti stari, da bi morali bolje poznati polpreteklo zgodovino koroških Slovencev in vseh avstrijskih antifašistov, sploh pa celotnega evropskega odporniškega gibanja, ki je delovalo od Atlantika do Urala in od Narvika do Tripolisa. Veliko demokratično prežetih nekdanjih vojakov se je proti fašizmu borilo tam, kamor jih je zanesla usoda; samo pri nas na Koroškem so se borili borci iz osmih držav, a ne za Jugoslavijo in tudi ne za komunizem, temveč skupno proti skupnemu sovražniku — nacifašizmu, zatiralcu svobodnih evropskih narodov. Politična usmerjenost posameznikov je bila tudi takrat, kot danes, različna. Sovražnikom mednarodnih spomenikov borcem proti fašizmu in nacizmu je potrebno povedati, da, če se imajo za avstrijske patriote, stojijo na napačni strani; mi pa iz prakse vemo, kje stojijo in kakšen je njihov cilj. Pri odkritju mednarodnega partizanskega spomenika v Šentrupertu pri Velikovcu leta 1946 so bile prisotne vse aliirane zasedbene sile v Avstriji in takratna Zvezna vlada. V avstrijski državni pogodbi so vsi spomeniki antifašističnim borcem pod zaščito avstrijske vlade in mednarodnih aliira-nih sil. Za vsako skrunitev in poškodbo spominskih obeležij je odgovorna avstrijska država. Kar se tiče vojnih žrtev, gospodje v KHD dobro vedo, kdo je na smrt obsodil avstrijske demokrate, koroške Slovence, Žide in jih v gestapovskih ječah in koncentracijskih taboriščih na nečloveški način masovno mučil in moril. Tem pisunom, ki pridno razširjajo neresnično propagando proti partizanskemu gibanju, bi priporočali, da končno začno pisati o vzrokih antifašističnega gibanja pri nas na Koroškem kakor tudi po vsej Evropi. Mogoče bi potem res postali takšni demokrati, za kakršne se imajo. Zveza koroških partizanov Zamujene možnosti Kot znano, selski občinski odbor s potrebno večino ni odobril predlogov EL Sele, naj v občinskem uradu takoj nastavijo 3. nastavljencaoz. naj zapisujejo zapisnike sej v obeh deželnih jezikih. Nekaj misli k posameznim predlogom EL in k neresni utemeljitvi odbornikov, ki so se izrekli proti pred- logoma: 1. Nastavitev 3. nastavljenca v občinskem uradu: — Možnost nastavitve 3. nastavljenca ima selska občina že 10 letiII Samo do nastavitve še do danes ni prišlo! — Predlagali smo, naj se nastavi 3. nastavljenec takoj. Če se mesto za 3. nastavljenca jasno objavi in razpiše, traja do nastavitve pribl. Smešeče. Če bi podprli odborniki SPÖ in odbornik ÖVP predlog EL, bi s 1. 1. 1992 lahko začel uradovati še en domačin v svojem kraju. Dvig roke je in ostane odločitev za ali proti! DA je DA, NE pa NE! — Prostorska stiska. Nekaj večerov na leto je zasedena sejna soba. Kaj nasprotuje temu, da bi tam čez dan uradoval tretji nastavljenec? Županova soba — obenem matični urad in pošta — je razen nekaj ur tedensko tudi na razpolago. Tudi v tem prostoru je možna takojšnja namestitev dodatnega nastavljenca. — Nastavitev 3. nastavljenca je potrebno predvideti v proračunu za naslednje leto. Ker so se odborniki SPÖ in ÖVP izrekli proti nastavitvi, je ta možnost neizkoriščena oz. preložena najmanj za 1 leto, če ne za dalje! Kako se da takšno ravnanje istovetiti s § 27 splošnega obč. reda, ki v zaobljubi govori o prizadevanju posameznega odbornika v prid občine in občanov? — Že večkrat je bila izražena želja, da bi bil Občinski urad odprt vsaj 1x ali 2x tedensko tudi zvečer, da bi lahko tisti, ki so zaposleni cel dan, opravili svoje posle zvečer. Nov dodatni servis selske občine. S tremi nastavljene! vsekakor takoj izvedljivo. Toda škoda — zamujena možnost! 2. „Dvojezični zapisniki — od današnje seje naprej“: Veliko se je v zadnjih letih doseglo —- dvojezični napisi, uradni žig, pisemski papir in ovoj niče, dvojezična krajevna imena, dvojezična obvestila, napisi na javnih objektih itd. Manjkajo nam dvojezični zapisniki sej obč. predstavništva, občinskega odbora in pododborov. V poslovniku selske občine ima slovenščina kot pogovorni jezik isto vrednost kot nemščina. Zakaj bi ne zapisovali tudi zapisnikov odborov v tem jeziku, v katerem se na sejah dejansko razpravlja, torej v slovenščini? Preobremenjenost nastavljencev: — Če sta dva nastavljenca preobremenjena z delom, zakaj potem glasujejo odborniki SPÖ in ÖVP proti nastavitvi tretjega? To je vendar popolno protislovje! — Upravičeni zahtevi po zapisovanju zapisnikov v obeh jezikih bi se lahko posvetil treji nastavljenec. Toda proti temu se je, kot znano, izrekla večina odbornikov. — Če bi se izrekli poleg odbornikov EL tudi še drugi odborniki za dvojezični zapisnik, bi se za nastavitev 3. nastavljenca našla tudi možnost za prevajanja. Kjer je volja, tam je tudi pot! Kjer pa ni enega, tudi drugega ni! Zamujena možnost? Upam, da samo preložena do čimprejšnje („takojšnje") uresničitve! Za EL Sele Nanti Olip Šport KRATKE ŠPORTNE NOVICE • ŠAH SŠZ Carimpex — BSV Bad Bleiberg 6:2 Ponovna zmaga slovenskih šahistov! Tokrat so premagali BSV Bad Bleiberg prsenetljivo visoko s 6:2; presenetljivo zato, ker so Bleiberčani v lanski sezoni zasedli 2, mesto na tabeli. Po dveh kolih je SŠZ Carimpex I v spodnji ligi zahod z enajstimi točkami v zgornjem delu lestvice. Naslednji nasprotnik je ekipa od Marije na Zilji (3. 11. 91 pri Korenu) • ODBOJKA Prvi poraz Dobljanov v regionalni ligi Kljub prvemu porazu v regionalni ligi, proti MÖ-ma II (3:1), zasedajo Dobljani 1. mesto na tabeli. V soboto so še zanesljivo s 3: 0 premagali Voralpen, čeprav se je kar ob začetku tekme poškodoval pomembni igralec Lojz Opetnik (slika zgoraj), ki pa je ekipi na vseh koncih in krajih manjkal. Prepričan pa je, da bo poškodbo (nategnjene vezi) do naslednje tekme nekako prebolel. V soboto Dobljani gostujejo namreč pri ekipi iz SOdstadta, kjer želijo zmagati. Na vsak način je nastop Dobljanov v regionalni ligi povsem presenetljiv. Regionalna liga zahod 1. SK Aich/Dob 6 5 1 16- 6 10 2. DU Wien 6 5 1 16- 7 10 3. SVS Mčmall 6 5 1 15- 7 10 4. WATAspem 6 4 2 15-10 8 5. Südstadt/CA 6 2 4 10-12 4 6. UVC Voralpen 6 15 8-16 2 7. Mürzzuschlag 6 15 5-15 2 8. UVC Graz 6 15 5-17 2 Igra naraščaja SAK SAK (pod 12) — Galicija 8:0 (4:0) Strelci: Aleksander Nußbaumer 3, Roman Oraže 3, Igor Wo-schitz 2 Ekipa SAK je na 1. mestu in istočasno že tudi jesenski prvak. Končno so Kapelčani prekinili serijo porazov Železna Kapla — Št. Lenart 4:0 (2:0) Železna Kapla: Rus 5, Kukoviča 3, Rozman 4, Ošina 5, Köck 5, Baloh 5, Reinwald 5, Germadnik 5, Šporn 3, Jenschatz 3, Kuchar 4 (72. Wicher 0) Železna Kapla: 150 gledalcev Sodnik: Kienzl (povprečen) Strelci: Köck (45. in 68.), Kuchar (44.), Germadnik (60.) Trener Fera: .S točko proti Bilčovsu bi bil zadovoljen!“ Pet tekem zapovrstjo so bili Kapelčani poraženi. V soboto pa so „negativno serijo" silovito prekinili. Sicer nasprotnik iz Št. Lenarta ne sodi med najboljše ekipe v podligi, kljub temu so tokrat Kapelčani zaigrali kot na začetku prvenstva. Domačini so pravzaprav tekmo tik pred koncem 1. polčasa predčasno odločili (Kuchar in Köck sta v eni minuti povedla na 2:0). V drugem polčasu so Kapelčani rezultat še zvišali na 4:0, kar ni razveselilo le domačih navijačev, temveč je predvsem trenerju Feri „padel kamen s srca". Po dolgi podaji je žoga zašla v gol Bilčovs — Oberglan 1:0 (0:0) Bilčovs: Katnik 4, Partl 4, Rauter 3, Schellander 4, J. Kuess 4, Ogris 3, W. Kuess 4, Ramusch 3 (67. G. Schaunig 0), Schlemitz 3, Hartl 3 (60. Krainer 3), Ouantschnig 3 Bilčovs: 150 gledalcev Sodnik: Janesch Strelec: Schlemitz (57) Nasprotnik iz Oberglana se je v zadnjih tekmah izkazal kot zelo nevarno in tudi uspešno moštvo. Vendar so tokrat Bilčovščani prekinili uspešno serijo gostov. Tekma sicer ni dosegla visoke nogometne ravni, kljub temu so si Bilčovščani zapovrstjo priigrali nekaj dobrih priložnosti, ki pa jih niso znali izrabiti. Temu primerno je bil zmagoviti gol Schlemitza v 57. minuti veliko presenečenje. Dolga podaja, namenjena v kazenski prostor, je za vse presenetljivo zašla v gol. S to zmago so se Bilčovščani povzepli na tabeli na 6. mesto. Trener Hobel: . Na našem igrišču smo mi gospodar!" Naslednje kolo: BILČOVS — ŽELEZNA KAPLA Prvi derbi se je v Železni Kapli končal neodločeno (0:0). Takrat je potekala igra zelo borbeno in razburljivo. Ker pa se sedaj 'ekipi bolje poznata, pričakujejo gledalci še mnogo dodatnih „taktičnih" navodil obeh trenerjev, tako da se obeta izredno napeta tekma. Trener Kapelčanov Jože Fera prihaja precej navdušen v Bilčovs s svojo ekipo, kajti po petih porazih je njegova ekipa zopet zmagala. Prav tako je tudi trener Bilčovščanov Sigi Hobel kar precej prepričan o moči svoje ekipe. Oba trenerja pa bi bila tudi s točko zadovoljna. Šmihelčani v zadnjih minntah prejeli zadetke St. Michael/L. — Šmihel 2:1 (0:1) Šmihel: Leitgeb 3, Juri 5, Schein 4, Buchwald 5, Wriesnik 3, Lutnik 3, Eberwein 3, Rup 2, W. Berch-told 3 (46. Figoutz 2, 75. Gros 0), Klačnik 5, Mot-schilnik 3 Šmihel/L.: 100 gledalcev Sodnik: Glanz (slab) Strelec: Klančnik (20.) Rdeči karton: Lutnik (89.) Šmihelčani so tekmo začeli „taktično" zelo disciplinirano. V 20. minuti je tokrat odlični legionar Klančnik povedel na 1:0 za Šmihel. Gostje so nato zaigrali lep nogomet, vendar so zapravili nekaj dobrih priložnosti. Po odmoru so gledalci videli zelo napeto tekmo, kajti tudi domačini so zaigrali bolje. Bolj pa se je bližal konec tekme, Ali Globašani ne znajo več zmagati? Globasnica — Št. Pavel 0:1 (0:0) Globasnica: Preitenegger 3, Fera 2, Wautsche 2, Zanki 2, G. Sadjak 2, P. Sadjak 2, Hren 3, Ch. Mi-cheu 2, Silan 2, Kordesch 2 (63. Pleschgatternig 2), Schatz 2 Globasnica: 100 gledalcev Sodnik: J. Ebner (povprečen) Globašanom je manjkal E. Pajančič, ki zaradi rdečega kartona tri tekme ne sme igrati. Tekma proti Št. Pavlu je potekala v 1. polčasu zelo odprto. Obe ekipi sta si priigrali nekaj lepih priložnosti za zadetke, katerih pa nista znali izkoristiti. Tako je Zanki v 23. min. lezalaszglavo zgrešil gol. V drugem delu tekme so Globašani kljub številnim osebnim napakam kar dvakrat zadeli vratnico. Gostje iz Št. Pavla pa so v hitrem protinapadu zadeli edini in odločilni gol (po nerazumljivih napakah globaških branilcev). Nato so domačini zaigrali precej „ofenzivno", vendar brez zadetka. „Proti zadnjemu moramo zmagati“ je dejal trener Djurič, ki je po tekmi precej jezen zapustil igrišče. V naslednjem kolu gostuje v Globasnici moštvo iz Labota, ki letos še ni zmagalo. Za Globašane je ta tekma zelo velikega pomena, kajti v primeru zmage bi se le nekoliko oddaljili odzadnjih mest na tabeli. bolj nervozni in razburljivi so postajali Šmihelčani. K temu je veliko prispeval tudi slab sodnik Glanz, ki ni piskal enajstmetrovke za Šmihel in je vrhu tega pri vsakem dvoboju piskal v prid domačinom. Domačini so v 84. minuti izenačili in ko so se vsi že spoprijaznili z remijem, je domačinom v 89. minuti uspel še zmagoviti gol. Poraz prepovedan V naslednji tekmi morajo Šmihelčani nastopiti zopet na tujem. Zavedajo se, da v Frantschachu ne sme več spodleteti, kajti drugače se bodo znašli na zadnjih mestih lestvice. Nepotreben poraz Selanov Donau — Sele 2:1 (1:1) Sele: E. Oraže 2, Jug 2 (60. Božič 0), P. Čertov 2, Fl. Oraže 2, Radosavljevič 2, M. Mak 3, Zdr. Oraže 2, K. Hribernik 2, Travnik 2, M. Oraže 2, A. Oraže 3 Donau: 50 gledalcev Sodnik: Teppan (izredno slab) Strelec: A. Oraže (32.) Rdeča kartona: Božič (72.), A. Oraže (85.) Brez A. Maka (poškodovan) in N. Hribernika so začeli Selani tekmo zelo močno, vendar neštetih možnosti niso znali izkoristiti. V 32. minuti je A. Oraže po lepi akciji povedel z 1:0 za Selane, toda kmalu navrh so domačini po vratarjevi napaki izenačili. Tudi v 2. polovici so se Selani izkazali kot mojstri v zapravljanju in so iz klasičnega protinapada prejeli še drugi gol. Najslabši mož na igrišču je bil sodnik Teppan, ki ni samo izključil dveh Selanov, marveč je goste v 85. minuti prikrajšal tudi za enajstmetrovko. Proti Welzeneggu samo zmaga! Selani upajo, da njihov najnevarnejši napadalec Ahim Oraže, ki je bil na zadnji tekmi izključen, ne bo zaprt. Selani na lestvici zasedajo le 5. mesto, toda zaostanek za vodečo Pošto znaša le pičlo točko. Proti zadnjemu na lestvici pa brezdvomno morajo zmagati! Podliga vzhod: 1. Velikovec 13 8 3 2 17:8 19 2. Žrelec 13 6 5 2 22:9 17 3. Vetrinj 12 6 4 2 17:11 16 4. Št. Andraž 13 5 4 4 17:12 14 5. Borovlje 13 6 2 5 21:17 14 6. Bilčovs 12 5 4 3 14:15 14 7. Železna K. 13 5 3 5 22:14 13 8. Mostič 13 4 5 4 18:16 13 9. Kotmara vas 13 5 2 6 21:19 12 10. Oberglan 13 3 4 6 13:19 10 11. Žitara vas 13 3 4 6 12:18 10 12. ASV 13 2 6 5 20:28 10 13. Št. Lenart 13 3 4- 6 11:24 10 14. Liebenfels 13 2 4 7 9:24 8 Naslednje kolo: Bilčovs — Železna Kapla 1. razred D: 1. Metlova 13 9 3 1 36:9 21 2. St. Michael/L.13 7 4 2 29:10 18 3. Ruda 13 7 3 3 22:11 17 4. Dobrla vas 13 6 5 2 28:18 17 5. Šmarjeta 13 6 5 2 19:14 17 6. Št. Pavel 13 5 5 3 18:17 15 7. Šmihel 13 5 4 4 24:23 14 8. St. Stefan/L. 12 4 5 3 18:14 13 9. Frantschach 13 4 4 5 21:21 12 10. Grebinj 12 2 6 4 18:24 10 11. Globasnica 13 3 3 7 15:24 9 12. Galicija 13 1 5 7 10:19 7 13. Reichenfels 13 1 4 8 13:34 6 14. Labot 13 0 4 9 13:46 4 Naslednje kolo: Frantschach — Šmihel Globasnica — Labot Šmarjeta — Dobrla vas 2. razred E: 1. Post-SV 13 9 1 3 36:14 19 2. Žihpolje 13 8 3 2 24:13 19 3. Kriva Vrba 13 7 4 2 27:12 18 4. Borovlje 13 7 4 2 23:11 18 5. Sele 13 7 4 2 27:17 18 6. H SV 13 6 3 4 24:16 15 7. Wölfnitz 13 4 5 4 18:14 13 8. Poreče 12 4 4 4 21:15 12 9. Donau 12 5 2 5 23:25 12 10. Techelsberg 13 4 2 7 15:23 10 11. Ulrichsberg 13 2 6 5 19:30 10 12. Bistrica 13 2 4 7 17:21 8 13. Grafenstein 13 2 2 9 13:31 6 14. Welzenegg 13 0 2 11 10:55 2 Naslednje kolo: Welzenegg Sele Šport Ognjemet na igrišču SAK — 7:1! SAK ima tekmo manj, a kljub temu vodi z dvema točkama prednosti. Praktično je že jesenski prvak; zdaj ga čaka še kaka krona zimskega prvaka. Erwin Gala je bil režiser v igri SAK in je dal tudi lep zadetek SAK — FC Mölltal 7:1 (1:1) SAK: Preschern 5, Savič 5, Kreutz 5, F. Sadjak 5, Pappler 4, dr. Ramšak 5, Galo 5, M. Sadjak 5, Hober 5, Urschitz 5, Lippusch 5 Annabichl, 350 gledalcev Sodnik: Joas (brez napak) Strelci: Lippusch (20., 60.), Ramšak (70., 88.), Galo (56.), Hober (75.), Urschitz (83.) oz. Pacher (45.) Šele ko je FC Mölltal tik pred polčasom izenačil, se je SAK zbudil. V drugem polčasu pa je kar „povozil“ nasprotnika, ki se je branil, kolikor se je pač mogel. Čeprav v sredini ni igral legionar Brdjanovič, je igra SAK tekla izredno hitro in učinkovito. Tako Mölltal skorajda ni prišel do žoge. Izkupiček te igre: 7 zadetkov, ki so bili eden lepši od drugega; vsak igralec je zmožen dati gol. In to je trenutno očitno tista velikanska moč SAK. Po tekmi je dejal trener gostov Franz Pacher (lani je igral že za Spittal), da je SAK trenutno najboljša ekipa na Koroškem, pred Spittalom in Austrio, in zaradi tega ga ni sram, da so podlegli s tolikšno razliko. Nedvomno je to velik kompliment za Slovenske atletike, ki pa tudi vedo, da lahko že kmalu pridejo slabši časi in so ravno zato previdni v svojih izjavah. V Št. Vidu je tudi točka že dovolj SAK igra ta konec tedna v Št. Vidu, kjer je moral v preteklih letih vedno puščati točke. Tokrat bo tekma na novem stadionu, kar je za SAK bolje, saj se na stari „njivi“ ni nikoli znašel. Tokrat bo_ smel zopet igrati Aleksander Čertov; cilj SAK pa je vsaj točka. S tem bi bil SAK dokončno jesenski prvak, kar pa je sicer že itak, saj ima od vseh klubov zdaleč najboljšo razliko v zadetkih. Koroška liga: 1. SAK 13 7 6 0 33:8 20 2. Wietersdorf 14 8 2 4 25:18 18 3. Treibach 14 7 4 3 22:17 18 4. WAC 14 6 4 4 25:13 16 5. Pliberk 13 6 4 3 '19:14 16 6. Lienz 13 7 2 4 17:14 16 7. Trg 14 6 4 4 15:12 16 8. Št. Vid 14 6 2 6 18:16 14 9. Breže 13 6 1 6 29:23 13 10. Matrei 13 3 7 3 14:14 13 11. Wolfsberg 14 3 6 5 18:24 12 12. Lendorf 14 5 1 8 18:29 11 13. Mölltal 14 4 3 7 13:24 11 14. ASK 14 2 6 6 11:20 10 15. VSV 14 3 3 8 10:24 9 16. Klopinj 13 0 5 8 8:25 5 FC Št. Vid — SAK V soboto, 2. nov., ob 14. uri na novem stadionu v Št. Vidu Trener Wegscheider je odložil mesto trenerja Frantschach — Dobrla vas 3:0 Dobrla vas: Hofstätter 4, Jörg 1, Wegscheider 2, Mišic 3, Nemetz 3, Schirnik 3, Sturm 3 (70. Rudi Marin 0), Schippel 3, Appe 2, Robert Marin 3, Štucin 3 Frantschach: 100 gledalcev Sodnik: Maier (slab) Dobrolčani so tekmo začeli z veli-kim upanjem, kajti pričakovali so najmanj točko. Vendar nasprotnik iz Frantschacha se je tokrat izkazal kot izredno močan nasprotnik. Kljub temu so si gostje v 1. polčasu priigrali vrsto lepih priložnosti za gol, a jih niso izrabili. To se jim je v 2. polčasu takoj maščevalo, kajti domačini so po hudih napakah bra- nilcev povedli z 2:0. Preden so prejeli še tretji gol, je legionar Štucin zapravil še 11 -metrovko. Po tekmi zamenjava trenerja Po porazu v Frantschachu je trener Wegscheider prostovoljno odložil funkcijo trenerja. Njegov korak je bil za vse presenetljiv, kajti moštvo je letos kar uspešno tekmovalo na prvenstvu (trenutno so četrti na tabeli; zaostanek za prvim znaša 4 točke). Že dan navrh je odbor določil novega trenerja Wolfganga Pichlerja, ki ima celo trenersko licenco „A". Z njim želijo Dobrolčani, predvsem vigredi, seči po 1. mestu. Trener Mölltala Franz Pacher: „SAK je trenutno najboljša ekipa na Koroškem“. ... da je dal SAK letos že več golov kot v celi lanski sezoni. Lani so Sakovci zadeli v celi sezoni 28-krat, letos pa v 13 tekmah že 33-krat. ... da so bili tokrat na igrišču skorajda izključno domači navijači in da je eden med njimi v šali dejal: „ Igre SAK pa počasi že ni več fajn gledat, saj vedno pade toliko golov . . * ... da je SAK fan klub poimenoval igralca Marijana Sad jaka za „slovenskega terminatorja“. Eden izmed navijačev je celo poslal Marijanovo sliko tudi na Ö3, kjer so iskali avstrijskega „terminatorja“. Marijan je nato dobil povabilo na Dunaj, k sreči pa je ostal doma in pripravil v nedeljo dva krasna gola .. . ... da je SAK igral preteklo nedeljo z žogo, ki jo je darovala Mohorjeva družba ob svoji 140-letnici. Ker je bila žoga tako „uspešna“, pri SAK ne bi bili nič žalostni, če bi lahko vedno igrali z novimi Mohorjevimi žogami. . . . . . da je posebno navihan navijač po sedmem zadetku ugotovil, da je bila žoga prej gotovo „žegna-na“, ker je tudi v Svetem pismu vedno govor o številki sedem. Minulo nedeljo je bilčovška farna mladina po stari tradiciji pripravila za starejše občane srečanje, na katerega so povabili vse farane, ki so starejši od 70 let. Na dan starih je prišlo kar lepo število občanov, ki so se to popoldne po sv. maši na prijetnem srečanju pri Miklavžu razvedrili ob pozornosti mladih in petju domačih pevcev. Na dan starih se bilčovška mladina vsako leto zahvali starejšim letnikom in jih poziva, da bi notranje sprejeli starost in da bi se ne pustili poriniti na rob družbe. Vsak človek, naj bo star ali mlad, ima DAN STARI H V BI LCOVSU ' • ' '1 y. - -k— ■ - Tudi stari naj se dobro počutijo v naši družbi! svoje mesto v naši družbi, ena najbolj pomembnih nalog pa je, da se dnevno borimo proti uničevalni osamljenosti predvsem starejših ljudi. Pri srečanju starejših letnikov je bilo tokrat opaziti, da ima bilčovška mladina še posebej prijeten odnos do starejše generacije. Mladi se radi obrnejo na starejše ljudi, z njimi spregovorijo nekaj besed, so hvaležni za nasmeh, dobrotno besedo in tudi za posredovanje izkušenj. Pomen tega srečanja je s svojim obiskom potrdila tudi županja Šteti Quantschnig, ki je v svojih pozdravnih besedah poudarila, da naj bi starejši ljudje notranje sprejeli starost in se vključili v življenje naše družbe. V imenu farne mladine je prisotne pozdravila Katja Gasser. Globaški časopis in hranilno društvo „Klub 26“ VABIJO NA MARDNOVHNJE ki bo 9. in 10. novembra 1991 na GORIŠKEM (Goriška Brda) Ogled znamenitosti Goriške CENA: šil. Prijave možne do 5. nov. 1991 na uredništvu Našega tednika Sobota, 9. novembra 1991 O Ob 10.00 prihod v Kanal ob Soči po dolini Soče, potem ko so koroški gostje prestopili italijansko-slovensko mejo na Predilu nađTrbižem. Sprejem vodiča ali v Bovcu ali že na Predilu po dogovoru. V Kanalu bo krajši postanek za ogled Gotske hiše, galerije Rika Debenjaka, manjši aperitiv. 0 Ob 11. uri odhod iz Kanala proti Goriškim Brdam. 1 I Prihod v Goriška Brda — v Gonjače. Kosilo (enolončnica-mineštra-se- sekljana pečenka, piščanec, krompir, solata, pecivo, kava). I I Ob 13.30 odhod v Šmartno (Goriška Brda) in ogled znamenitosti tega zaščitenega kraja, v katerem je del uredila tudi Celovška občina. □ Ob 15. uri prihod v grad Dobrovo — ogled Mušičeve razstave. □ Ob 17. uri odhod iz Goriških Brd preko Osimske ceste v Ajdovščino. C] Ob 18. uri prihod v Ajdovščino — namestitev v hotelu Planika in depa- dansi Adria v Vipavi. Ö Od 19. do 20. ure individualni ogled Ajdovščine. □ Od 20.30 dalje Martinova večerja, s plesom in Martinovim hramom (pokušnja mošta). Nedelja, 10. novembra 1991 O Po zajtrku ob 8.30—9.00 odhod na Sveto goro. Sodelovanje pri eni od sv. maš. Ogled muzeja I. svetovne vojne. □ Ob 12. do 12.30 odhod s Svete gore na kosilo v Vitovlje na kmetij i Stojana Remeca: aperitiv, juha z domačimi rezanci, goveja pečenka, kloba-sa-domača-pečenica, tenstan krompir z ocvirki, solata, pecivo, kava, pokušnja vin in mošta v kleti in če bo čas ter lepo vreme, pečenje kostanja; možnost nakupa vina za domov po ca. 34,— SLT za liter. O Ob 15.30—16.00 odhod proti Novi Gorici. Možnost ogleda mesta. Odhod na mednarodni mejni prehod Vrtojba. O Vrnitev na Koroško. Otroci in mladina pridno varčujejo Tradicionalni svetovni teden varčevanja ima slej ko prej svoj aktualni pomen. Predvsem za otroke in mladino je varčevanje s hranilno knjižico zelo pomembno, kar dokazujejo tudi visoke hranilne vloge. Zamisel varčevanja skušajo posredovati mladim tudi učitelji v šolah, ko so te dni z učenci svojih razredov obiskali razne bančne ustanove. Tako so na primer dobili učenci in učenke Mohorjeve ljudske šole poučne in koristne nasvete o varčevanju ter vpogled v delovanje banke pri celovški ZVEZI in pri Posojilnici v Celovcu. Pod vodstvom ravnateljice Marije Woschitz in učiteljice Mirjam Mlinar so prvošolci na ZVEZI od strokovnjakov izvedeli mnogo novega in zanimivega s področja bančništva. Z velikim navdušenjem pa so si otroci ostalih razredov ogledali delovanje celovške Posojilnice. Najbolj veseli pa so bili seveda daril, predvsem še hranilne knjižice, ki bo otroke spodbujala k varčevanju. Prav tako velik je bil živ-žav otrok v tednu varčevanja tudi na Posojilnicah na podeželju, kar dokazuje tudi slika iz Bilčovsa, saj sta imela poslovodja Franci Krištof in Ani Boštjančič polne roke dela. Katra Jugoslovanski generalni konzul v Celovcu je zahteval, naj Avstrija takoj vrne vojaško letalo MIG Jugoslaviji (Srbiji). Menda ga bodo zdaj skupno z letalom poslali v Beograd . . .