ZUNANJA TRGOVINA
Letos bomo dosegli na pod-ročju prometa z inozemstoom pooojne rekordne zneske. V izoozu smo, če Dključimo prDih 10 dni nooembra, že presegli znesek 100 milijard dinarjev, pri uoozu pa 170 milijard.
Veliko pooečanje unoza je poDzročilo obcuten porast pa-sioe d trgovinski bilanci. Kljub pomembnemu uvozu iz kme-tijskih presežkoD ZDA, ki je dolgoročno kreditiran in ne obremenjuje rednih sredstev, bomo zaključili letošnje zuna-njetrgooinsko poslovanje z ne-kaj pooečano pasioo.
Ta razooj na področju zuna-nje trgovine pa je ugodno opli-t>al   na   področje   proizoodnje,
Izvoz FLRJ v milijardah dinarjev
posebno industrijske kakor tudi n& potrošnjo. Rešili smo problem redne preskrbe indu-strije s surooinami in poliz-delki, kar je prispevalo, da smo po planu določeno proiz-Dodnjo in potrošnjo presegli. Tržišče je bilo redno oskrbo-oann, izbira pa je bila ugod-nejša kakor lani.
V primerjaoi z lanskitn de-setmesečnim razdobjem je pri izvozu v zmanjšeoanju le iz-izvozn v zmanjševanju le iz-zaradi  nlabe  letine  o  l.   /956.
Hrane smo izooziii za pri-bliino 3 milijarde (UnarjeD več kakor lani- Do pooečanja je prišlo pri dsp/i proizoodih ra-zen pri žitu. Kolikor bomo do konca leta izvozili tudi dolo-čene količine koruze. bi hinsko realizacijo v nišini 25 milijard dinarjeo nekoliko presegti kljub omejHvam t> izoozu žioine in žiDinorejskih izdelkov, do ka-terih je prišlo zaradi zagoto-oitoe preskrbe notranjega trži-šča. *
Surooin smo izoozili za 2 mi-lijarde dinarjeD oeč, gorioa in mazioa za približno 800 mili-jonoo oeč, raznih kemičnih izdelkoo oečinoma za repro-dukcijo za 5-2 miHjarde peč. strojeo in prevoznih sredsfeo za približno ",3 milijarde oeč in raznih končnih izdelkoo za iiroko potrošnjp za 2,5 mili-jarde dinarjeo oeč kakor o enakem razdobju lanskega lei&.
Do porasta izooia je letos prišlo p#$ebno zaradi poveča-nega izooza raznih industrij-skih izdelkoo, čeprao bi mo-rala industrija, posebno glede na pooečani uooz reprodukcij-skega materiala, bolj sodelovati pri   izooznih   naporih   države.
Na prvetn mestn v desetme-sečnem izoozu je lialija s 13J& milijarde dinarjev, medtem ko je drugo mesto pripadlo Za-hodni Nemčiji z 125 milijarde, tretje pa ZSSR z 11,4 mili-jarde din. V ZDA smo izxx>-zili za 8,2 milijarde din. Na petem mesfu je Vdika Briia-nija. ki ji sledijo po vrsti: Aostrija, Poljska, Šoica, Egipt, Grčija, Madžarska, Francija Ud.
V udozu ima največjo po-staoko hrana s skoraj 40 mili-jardami dinarjeto in tako od-pade skoraj 24 odstotkoo skup-nega uvoza na razna iioila. Na drugem mentu ;? uvoz raz-ne opreme z nekaj r.ad 39 mili-jardami din o primerjaoi z 21,6 milijarde o er.akem raz-dobju lani. Ta pisiaoka je hkrati zaznamooala. najoečji porast. Sledijo pc pomenu: uvoz suroDln s 26.1 milijarde ali s 6 milijardami oeč kakor lani, nato udoz raznih izdel-koo za proizoodno pofrošnjo s 25/ milijarde ali za skoraj 12 milijard oeč, goriva in ma-ziva s 16,5 milijarde, raznih kemičnih izdelkoo z 12,9 mili-jarde itd.
Kakor doslcj so pri uoozu na prvem mestu ZDA z 49.? mi-lijarde din zaradi oelikih kpli-čin uooza iz kmetijskih. presež-koo. Drugo mesto je zasedla Italija z /9.5 milijarde, tretje Zahodna Scmčija s skoraj 19 milijard, četrto pa 2SSR s sko-raj 16 milijard din. Z //./ mi-lijarde je Velika Britanija za-sedla peto mesto. Veliko smo uoozili iz Aostrije. Čcškoslo-oaške, Madžarske. Voljske, Ni-zozcmske. Snice, Francije, Egipta. Kitajske itd
Uvoz FLRJ v milijardah dinarjev