Trldcsd lcl zadrnZncga <Jcla. V dobi raznih jubilejev, ki se dandanes praznujejo več ali manj svečano, ne smemo iti brez zanimanja mimo jubileja ki se je slavil ali vsaj se bi moral slaviti 19. decembra leta 1929. Tega dne je namreč preteklo 30 let, odkar je bila ustanovljena Zadružna zveza v Ljubljani. V proslavo njene tridesetletnice bodi posvečeno vsaj nekaj besed. Pomen zadružništva. Gospodarstvo stavi na CJoveka toliko zahtev, da jim posameznik ni kos; treba je organično zbrati in združiti moči večjega števila ali mnoštva ljudi, da se morejo vse te zahteve izpolniti. Iz te potrebe so se rodile zadruge, ki se od drugih gospodarskih organizacij razlikujejo v tem, da so člani zadrug zvezani med seboj ne samo gmotno, to je 8 skupnimi gospodarskimi interesi, marvefi tudi idejno, to je z istimi soci alnimi in moralnimi življenjskimi vred notami. Njihov namen je dajati poedincem gospodarsko oporo in podlago, obenem pa tudi vzbujati v njih stanovsko zavest, vzgojevati jih za vzajemno mišljcnje in delovanje v njihovem stanu. Tu se dotika in krije zadružna misel z mislijo krščanskega solidarizma — (misli skupnosti) med posamezniki in stanovi človeške družbe. Ta misel skupnosti in vzajemnosti se najbolj kaže v kreditnih zadrugah, osobito o rajfajzenskih posojilnicah z neomejeno zavezo. Krščansko načelo vzajemnosti: »Vsi za enega in eden za vse,« ni v nobeni drugi socialni in gospodarski ustanovi tako lepo izvedeno, kakor v rajfajzenskih posojilnicah. — Samo tukaj je omogočeno, da se daje kredit po nizkih obrestih malim ljudem, kmetom, obrtnikom in delavcem na zboljšanje gospodarstva ali za po moč v gospodarski stiski in bcdi. Tukaj je tudi omogočeno, da se zbirajo nabirajo in upravljajo tisočaki in milijoni ljudskih pribrankov od preprostih zanesljivih In pobtenih mož iz Ijudstva za korist in napredek Ijudskega gospodarstva, ne pa za dobiček. Če se zadruge vodijo po pravih načelih, so šole in vzgajališča reda, točnosti, gospodarstvenosti, trcznosti in varčnosti. To je odvisno od naPcl t;=tib. kiyo'H?o "~ 'nige, od njihovesra eocioTnRTs ln od njihove liub*?.n* Hn v družna zveza v Ljubljani in vse njene članice so prešinjene s tem duhom. Zadružna zveza v LJabljanl. Dne 19. decembra leta 1899 je bila Zadružna zveza v Ljubljani vpisana v zadružni register. Takrat se je imenovala Gospodarska zveza, leta 1903 pa je prevzela naslov Zadružna zveza. Kot svoj cilj si je stavila, da poleg izvrševanja zakonite revizije in varstva interesov posameznih zadrug vzdržuje tudi poslovne odnošaje med njimi ter da zlasti oskrbuje denarno izravnavo za vse pridružene ji članice. Ustanovila se je nova Gospodarska zveza, kl si je stavila kot nalogo, da kot centrala za nakup in prodajo oskrbuje blagovni promet za blagovne zadruge. Koncem leta 1904 je štela Zadružna zveza že 224 članic, med njimi 131 posojilnic. Število članic je naraščalo od leta do leta tudi na Štajerskem; vsled tega je bil 1. 1907 za štajerske Clanice ustanovljen pododbor v Mariboru, kl §e vedno živahno in uspešno deluje. Ob desetletnici Zveze je na občnem zboru leta 1910 predsednik dr. Krek mogel ugotoviti: »Sedaj nas je veliko, mogočna je naša armada, od nemške meje do Kotora se razteza moč našega zadružništva.« Koncem leta 1910 je Zveza štela 608 Clanic, med njimi 387 kreditnih. Leta 1913 je z dnem 31. oktobra ustavila svoje delovanje v Dalmaciji, kjer je ondotne njene Clanice prevzel dalmatinski Zadružni savez. Kljub izstopu dalmatinskih zadrug je koncem leta 1915 imela Zveza 585 Clanic, med njimi 356 kreditnih, 65 konsumnih, 39 mlekarskih, 62 živinorejskih, 31 kmetiJBko-strojnih, 5 vinarskih. 5 stavbinskih, 10 obrtnih in 9 raznih drugih. Po vojni so Zvezo čakale velike naloge, zlasti je Zveza uvidela petrebo Siriti in poglobiti zadružno misel, ki so 'i dogodki med in po vojni vsekali globoke rane. Ko se je sprožila misel, naj se osnuje za vso državo glavna zadružna zveza, je Zadružna zveza v obilni meri pospeševala tozadevna dela. in ko se je ta organizacija 14. junija 1919 osnovala, je bil za načelnika glavne zafimžne zveze irbrpn predsednik ljtib!.ianske Zve^e dr. A. Korcšec. Lct.a 1920 i'h'kro- •'<5f|riT*ni^vo priSlo vila ae je Zadružna gospodarska banka. Leta 1921 je število Članic Zveze precej padlo (leta 1920 članic 537, leta 1921 pa 480), ker so odpadle zadruge v tistih krajih, ki so prišli pod Italijo; odpadla e tudi večina koroških članic. Potem pa je število članic zopet začelo rasti er je leta 1929 znašalo 578 članic z 1,519.060 Din deležev, vloge Clanic so znašale 172,771.942 Din, krediti pa 53,675.651 Din. Iz tega bežnega, kratkega pregleda se vidi, kako uspešno je delovala Zadružna zveza. Ona je največ pripomogla k ustanovitvi široke mreže naših posojilnic, kreditne organizacije našega kmetijstva, ki je sedaj najtrdnejša zaslomba kmetijskega gospodarstva. Ona si je prizadevala ter si prizadeva, da ustvarja predpogoje za gospodarsko povzdigo važne panoge v našera gospodarstvu, to je domače obrti. Ona posveča svojo pozornost in podporo konsumnim zadrugam, ki imajo namen, da našemu delavstvu olajšajo njegov življonjski boj ter mu skušajo zadobiti vpliv in soodlofievanje v go?podarstvu. Slovenska duhovšina in zadražm^tvtK »Kmetski list« Med najodliCnejše in najbolj požrtvovalne zadružne delavce spadajo slovenski duhovniki. Od njih izhajajo idej^ in izpodbude, oni so gonilna si!a zadružnega dela, oni so razumni in požrtvovalni delavci v posameznih zadrugah. Brez njih naše zadružništvo ne fti bilo na tisti višini, na kateri je in s ka» tero se dviga nad vse druge delc države. Brez njih bi ne bilo mogočnega gospodarskega preporoda našega naroda. — S Častnimi pismenkami je v zgodovinl našega ljudstva zapisano ime dr. Janoza Ev. Kreka, ki spada tudi med največje organizatorje našega ljudstva na gospodarskem in zadružnem polju. Dne 29. decembra 1902 je stopil na čelo Zadružne zveze ter je ostal njen predsednik do svoje smrti 8. oktobra 1917. Na prvem oMnem zboru, ki mu je predsedoval, to je bilo 6. aprila 1903, je svoje stališCe določil tako-le: »Naše stališče je, da je zadružništvo edino sredstvo za gospodarsko osvobojenje in napredovanje slovenskcga Ijudstva. Zadružništvo uredi naše kreditne razmere in tako olajšuje bremena, ko.ia je našemu ljudstvu naložil kapitalizem. Zadružništvo čuva tudi pravice producenta. Nikakor pa ni naš namen koga izpodrinlti. ki se ooštenn živi, tiidi ni naS namen aničiti kak stan; uničiti pa hočemo oderuštvo, ft..eru_i je edini, ki ga hočemo tn moiamo izpodriniti in uničiti, kjer^oli ga zasačimo.« Dr. Krek je neumorbo deloval na polju zadružništva: usta¦avljal je zadruge, prirejal podučne telaje, dajal vedno nove izpodbude, vedno zanašul novo, čilo življcnje v vrste zadružnil. sotrudnikov. Po njegovi »mrti je bi) 25. oktobra 1917 za predsedn.ka Zveze izbran dr. Korošec, ki še Kiaj zavzema to mesto. Srričo teh velikih, zgodovinsko sprilanih zaslug duliovščine za gospodart'.o in kulturno povzdigo našega ljudsiva jc čudno, kako je mogel »Kmetski list« v svojem članku v številki z dne 29. jarmarja 1930 zapisati te besede: »Pri tem (narnreč zmagovitem boju zoper slovenski liberalizem) so si zmagoviti oficirji tega boja prilastili diktaturo nad vsem slovenskim javnim, gospodarskim in kulturnim življenjem: slovenska duhovščina ima odločilen vpliv v vseh vprašanjih gospodarstva in politike. Ne proti krščanstvu in veri, kvečjemu za pravo krščanstvo in cer- kev se borimo, ko hočemo v interesu slovenskcga naroda, slovenskega kmeta — slovenske kulture — napraviti tej nekrščanski, gospodarsko in socialno škodljivi diktaturi konec« Bobneče so te besede, pa tudi votle. Kako votle so, dokazuje med drugim tudi zgodovina tridesetletnega delovania Zadružne zveze in njenih zaslug za slovensko ljudstvo. Saj so te zasluge v veliki meri — to je prav skromno izraženo — zasluge slovenskih duhovnikov. Pred intenzivnim (močnim in razsežnim) gospodarskim in zadru_.nim delovanjem slovenskega duhovništva — v zadnjih desetletjih preteklega stoletja — je vladala v Sloveniji gospodarska diktatura: bila je to, kakor je to dr. Krek prav lepo izrazil v zgoraj. navedenih besedah na občnem zboru Zadružne zveze leta 1903, diktatura kapitalizma in oderuštva. Da pa je ta strahovita diktatura med slovenskim ljudstvom zlomljena, za to gre največja zahvala slovenskenui duhovniku: sinu slovenskega kmeta in slovenskega delavca.