GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ RUDNIK • LETO XII. • ŠTEVILKA 10 + 7. OKTOBRA 1976 - OBČINSKA KONFERENCA ZSS O OCENI IN REZULTATIH JAVNE RAZPRAVE 0 OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU TER O BODOČIH NALOGAH NA TEM PODROČJU Občinska konferenca ZSS Ljubljana Vič Rudnik je dne 16. 9. 1976 povzela P0*^ in rezultate javne razprave o osnutku ZZD s tem, da je to zaključno de-tfnje za pripravo predloga zakona ZZD, ki ga bo sprejela skupščina SFRJ. Konferenca, ki je zasedala v frontni sestavi: delegati občinskega sveta ZZS, , ani sekretariata občinskega političnega aktiva za vodenje in organizacijo Javnc r“zprave, predsedniki OOS in KOOS, delegati družbeno političnih or-Sanizacij občine, člani predsedstva SOB Ljubljana Vič Rudnik, delegati SIS, ’ društev (vsi navedeni pa so v svojih sredinah že predhodno razpravljali o ^'eku in rezultatih javne razprave), je soglasno sprejela več zaključkov in ePpv' ki izhajajo iz podane sklepne politične ocene razprave, poročila o po- leku in rezultatih javne razprave ter na podlagi razprave na sami konferenci. J^lugati so ugotovili, da je bila javna razprava o tem zakonskem osnutku v občini uspešno opravljena in da so v njej množično sodelovali delovni ljudje in bčani s tem, da so se seznanjali z osnutkom, o njem razpravljali in postavljali P *sanja ter dajali pripombe in sprcminjevalne ali dopolnilne predloge ter 'zirali obstoječo samoupravno organiziranost ter tako s svojim pozitivnim '^josom pomembno prispevali k nadaljnjemu razvoju uresničevanja ustavne Čebine samoupravljanja in druge družbene preobrazbe. sni 3 znanje so bde sprejete vse predložene pripombe in predlogi (razen dveh v.|0Snib pripomb) in posredovane republiški konferenci ZSS, da jih le-ta luči v zbir slovenskih pripomb in predlogov k osnutku ZZD. ^ktivnosti za analiziranje in ocenjevanje stanja samoupravnih razmer in or-^'nrnja, ki so bile v času javne razprave, morajo prerasti v vseh OZD in 'Stih v stalno obliko dela njihovih političnih in samoupravnih dejavni- fkuPno: kov Z Praven'm l‘tmec* sk'ePov je konferenca obvezala vse organe DPO, samou-osnnit 'n Pos,ovne organe vseh tistih,OZD. KS in SIS, ki javne razprgve o nj u *akona ter ocene samoupravne organiziranosti še niso opravile, ali je tau . °'tončali v smislu sprejefih akcijskih programov in navodil, da to storijo J’ najkasneje pa do 15. oktobra 1976. v .... bi| sk'eP je bila podana tudi zahteva, da politični aktivi v OZD, v katerih ni an .. celoti ali pa je le formalno in nepopolno opravljena javna razprava in kj. a’ ugotove odgovornost za neizpolnitev te pomembne družbene naloge, 'h da * ne‘zvr^‘tev predstavlja neizpolnjevanje družbenih in delovnih dolžnosti Pfedlagajo samoupravnim organom konkretne ukrepe za posameznike. Oprave NA REFERENDUM V POLNEM RAZMAHU 21- NOVEMBRA -^A SAMOPRISPEVEK n' l)Ud'c 'n °bčani vseh ljubljanskih občin sc bomo v kratkem z refe-kradnj0 I /V drilg'č odločali za samoprispevek, s katerim bomo reševali iz-^ga Joj . Uz”eno pomembnih objektov za potrebe otroškega varstva, osnov-^Ijuh t' ' zdravstva in domov za upokojence. 'bh šol,,^. 11U’da j® bilo zlasti v zadnjih letih zgrajenih veliko vrtcev in osnov-vedn nU>rcrno pokriti vseh potreb, ki so iz dneva v dan večje. i ^bovanj. ^ vse Prevcč predšolskih otrok, ki so brez varstva in sami zaprti v 'raj^ni v" UrC 'n Ure ^akaj°' da se s,arS' vrnejo z dela. Kako so ti otroci pri-Vju i, !nlc'cktualnem, socialnem, čustvenem in dostikrat tudi v telesnem Jolaifl- ° T>ovedo tovarišice, ki te otroke sprejmejo v osnovne šole. Z no-vrtci želimo ustvariti kar najboljše pogoje za zdrav razvoj naših OBVESTILO BRALCEM! y otrok, za oblikovanje samostojnih, kritičnih, delovnih ljudi, ki bodo sposobni in pripravljeni nadalje razvijati našo socialistično samoupravno družbo in se vključevati v skupne napore za naš še lepši jutrišnji dan. Težave z zdravstvu so znane vsem. Čakanje na nujno potrebno posteljo v bolnišnici se lahko usodno zavleče, preredka mreža zdravstvenih domov in ambulant ustvarja gnečo v prenatrpanih čakalnicah, zdravstveno osebje pa dela v skrajno slabih pogojih. Domovi za upokojence in ostarele so redki. Mnogi zaman čakajo na miren, udoben kotiček, kjer bi bili varni, kjer bi jim nudili vso potrebno nego in pomoč, kjer bi dobili sebi primerno družbo in ne bi bili tako osamljeni. Vseh teh težav in potreb se zavedamo in jih skušamo reševati. Marsikaj smo že storili. Ponosni smo na številne nove prostorne in svetle šolske objekte in otroške vrtce, ki so bili zgrajeni s prvim samoprispevkom. V njih utripa življenje od zgodnjih jutranjih ur pa do poznih večernih ur, ko najmlajše zamenjajo mladinci in odrasli občani. Ti objekti postajajo kulturna in športna središča v kraju, še več — družbeni centri, kjer imajo poleg učencev možnost aktivnega delovanja vsi občani. Težko je opisati radostne občutke, navdušenje nad zmago in ponos, ki prežema vse ob slavnostnih otvoritvah. V trenutku, ko prerežemo trak in izročimo objekt v uporabo, so poplačani in pozabljeni vsi vloženi napori. Solidarnost delovnih ljudi in občanov je neštetokrat poudarjena. Prav v takih trenutkih so bile vedno izrečene pobude številnih občanov, da je treba s takim načinom zbiranja sredstev nadaljevati tudi v prihodnje. To je najbolj učinkovita, že večkrat preizkušena metoda. Tako so bili zgrajeni vsi zadružni domovi, marsikatera krajevna skupnost je tako dobila vodovod, elektriko, kanalizacijo, tako smo gradili kulturne domove, ceste in druge družbene objekte. Odločitev za program, ki ga bomo uresničevali s samoprispevkom, je resnično odraz visoke zavesti in interesa velikega števila občanov za hitrejše reševanje teh vprašanj. Občinska konferenca SZDL je vse pobude občanov in Z' družbeno političnih organizacij analizirala ter pristopila skupno z MK SZDL k pripravam za neposredno glasovanje za samoprispevek H. Priprave za referendum so v naši občini že v polnem teku. Vsa aktivnost v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah, društvih in drugje poteka usklajeno in je podrobno načrtovana. Pričakujemo, da bodo vsi delovni ljudje in občani po svojih močeh prispevali, da bo referendum 21. novembra letos čim bolj manifestativen, odraz želja in zahtev po hitrejšem reševanju otroškega varstva, šolstva, zdravstva ter socialnega varstva. To je pomembna družbena akcija, o kateri mora resnično vsakdo razmišljati, se o njej pogovarjati in se zanjo odločiti. Gre za mobilizacijo velikih sredstev, ki zbrana in namensko porabljena pomenijo za območje ljubljanskih občin poleg 50 objektov iz I. samoprispevka še 49 novih. Kdor hoče, gotovo lahko tudi v takem načinu zbiranja sredstev vidi slabosti in mu oporeka. Vendar le tako stojimo na realnih tleh in lahko v kratkem času rešimo najbolj žgoče probleme. FRANC MALOVRH SAMOPRISPEVEK II Mestna skupščina je na 25. seji sprejela osnutek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občin Ljubljane. Po predlogu programa bomo na Viču dobili v naslednjih petih letih 13 objektov v vrednosti 294,544.000 din. Skupna investicijska vrednost vseh 49 objektov v Ljubljani znaša po cenah iz lanskega decembra 1,283.967.000 din, od tega bomo s samoprispevkom zbrali 879 milijonov din, preostali znesek pa bodo prispevale SIS otroškega varstva, zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in stanovanjske skupnosti. O predlogu sklepa bo skupščina mesta razpravljala 28. t.m. na 26. seji. S. D. OBČANI! V vseh krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah se vrstijo zbori občanov in delovnih ljudi, kjer razpravljamo o programu in pripravah na referendum o samoprispevku 11 v Ljubljani. NA OBISKU V POBRATENI OBČINI Tridcsetčlanska delegacija naše občine, v kateri so bili poleg predstavnikov občinske skupščine in izvršnega sveta ter družbenopolitičnih organizacij tudi pionirji osnovne šole Vlado Miklavc iz Vrhovcev in večja skupina kmetov-kooperantov ter predstavnikov delovnih organizacij, se je 17. septembra udeležila občinskega praznika pobratene občine Lajkovac. Ob tej priložnosti so se naši predstavniki pogovarjali tudi v nekaterih krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Tako so sklenili, da bi se pobratili dve krajevni skupnosti in sicer Turjak in Valjevska kamenica. V tem kraju se je namreč rodil narodni heroj Zdravko Jovanovič, ki je v času NOB padel v bližini Turjaka. Med svojim bivanjem so bili naši občani izredno lepo in prisrčno sprejeti. >a kar se svojim gostiteljem še posebej toplo zahvaljujemo, saj so jim omogočili tudi ogled številnih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. ZAČELA SE JE AKCIJA GOLO 1976 V prisotnosti številnih krajanov Golega, Skrilj in okoliških krajev, borcev Šercerjeve in Ljubljanske brigade, med katerimi sta bila tudi Bojan Polak-Stjenka — prvi komandant udarne brigade Ljubo Šercer, in prvoborec Hinko Bratuž-Oki, predstavnikov JLA ter občinskih in mestnih družbenopolitičnih organizacij, je poveljnik delovne brigade šolskega centra RSNZ Drago Papič 25. septembra podal raport predsedniku občinske skupščine Viliju Beliču, da se akcija Golo 1976 lahko prične. »Izgradnja vodovoda v tej krajevni skupnosti v dolžini 11 km predstavlja v tem trenutku ne samo obveznost Ljubljančanov, in še posebej občine Ljubljana Vič-Rudnik. temveč tudi moralno dolžnost do teh krajev in vasi, kjer so se v času NOB ustanavljale prve udarne brigade. Sama akcija, v kateri bodo sodelovali poleg gojencev šolskega centra RSNZ tudi pripadniki JLA ter mladinska delovna brigada naše OK SZDL ter krajani sami, je hkrati zopet eden izmed ponovnih dokazov solidarnosti in vzajemne pomoči naše družbene skupnosti.« S temi besedami in najboljšimi željami, da bo akcija resničen odraz požrtvovalnosti in tovarištva vseh brigadirjev, je Vili Belič otvoril akci-jo. Akcijo »Golo 1976«, so pravzaprav začeli kadeti, miličnice in miličniki pripravniki. Točno ob 9. uri zjutraj so ob žvižgu piščalke zamahnili s krampi. Teren sicer res ni bil lahek, je skalnat, pa vendar z dobro voljo in trdno pripravljenostjo se da premagati vsako oviro. Tako pravijo gojenci šolskega centra RSNZ, ki bodo izkopali traso v dolžini 2800 metrov. Z izgradnjo Sega vodovoda bo tako omogočena tudi krajanom Golega, Škrilj in šestih okoliških zaselkov preskrba s tekočo pitno vodo. POLOŽEN TEMEUNI KAMEN ZA NOVO SOSEKO TRNOVO Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti dr. Marko Vakselj je 21. septembra v prisotnosti številnih predstavnikov družbenopolitičnega življenja naše občine in krajanov Trnovega položil temeljni kamen za novo stanovanjsko sosesko Trnovo. Obsežen projekt obsega izgradnjo 1214 stanovanjskih enot ter številne spremljajoče objekte, kot so razdelilni transformator, družbenopreskrbovalni center, vzgojnovarstveni zavodi, osnovna šola, poslovno-tehnični lokali, rekreacijske površine in ostalo. Načrtovanje te soseske je zorelo domala enajst let in sama arhitektonska zasnova je sad dela ekipe Ljubljanskega urbanističnega zavoda pod vodstvom inž. Remsa ter oddelka za gradbene in komunalne zadeve naše občine. Objekte bo gradilo gradbeno podjetje Tehnika. Prav sedaj pa je v pripravi poseben samoupravni sporazum o gradnji te soseske z vsemi družbenimi in strokovnimi dejavniki, ki bodo pri gradnji »novega Trnovega« sodelovali Temeljni kamen za novo sosesko je položen POMOČ POSOČJU SOLIDARNI TUDI OB PONOVNI NESREČI Kot vsi delovni ljudje v Sloveniji smo se tudi v naši občini odzvali pozivu RK SZDL za solidarnostno pomoč prizadetim v Posočju. Poleg pomoči v materialu, ki je bil poslan v Posočje takoj po potresu, smo sprejeli tudi pobudo RS ZSS, da namenimo enodnevni zaslužek kot solidarnostno pomoč prizadetim ob potresu v Posočju. Enodnevni zaslužek vseh zaposlenih v naši občini znaša 3,103.826,00 din, zbrano pa je bilo 3,393.414,00 din ali za 9 % več od predvidene vsote. Skupaj zbranih sredstev pa je bilo 4,233,765,30 din. Tudi ponovni katastrofalni sunki 11. in 13. septembra 1976 so pokazali, kako globoko je zakoreninjena v nas ideja solidarnosti. Ze takoj po potresu 14. septembra so začela prihajati na OS ZSS Ljubljana Vič-Rudnik obvestila, da so se delovni ljudje na zborih odločili za dodatno solidarnostno pomoč Posočju. Delovne organizacije, ki so sklenile dodatno pomagati prizadetim v Posočju in so o tem obvestile OO ZSS Ljubljana Vič-Rudnik, so: TO /IL, OS Bičevje, Center za socialno delo, Slovenijales TOZD lesni in gradbeni materiali, Tobačna tovarna, Iskra commerce-servis Rožna dolina, GG TOZD Mehanizacija, Pedagoški inštitut. Zavod za slepo in slabovidno mladino, Utensilia, KIP, IGO, Čevljarstvo Zmaga, Tapetništvo in mizarstvo Ig, Uprava SOb Lj. Vič-Rudnik, Hoja. Naštete delovne organizacije so prispevale enodnevni zaslužek. Dvodnevni zaslužek so prispevali: Komunalno podjetje Vič, Angora in delavci, zaposleni v družbenopolitičnih organizacijah občine Ljubljana Vič-Rudnik. Metalurški inštitut je poleg enodnevnega zaslužka prispeval še nagrado, ki jo je kolektiv prejel ob dnevu samoupravljavcev. Sredstva, namenjena za izlet, so namenile za Posočje naslednje delovne organizacije: Lj. mlekarne TOZD Trgovina, Iskra Horjul (in še polovico dnevnega zaslužka). Inštitut Milan Vidmar. Pomoč v materialu pa so prizadetim ob potresu nakazali: BF TOZD Veterinarstvo, Inštitut za celulozo in papir in ZKGP Kočevje Velike Lašče. Srede va, zbrana v dodatni solidarnostni akciji, znašajo 925.472,35 din. Smatramo pa, da ta vsota še ni dokončna, saj ve. jetno v-e OZD še niso poslale obvestil o dodatni solidarnostni pomoči prizadetim v Posočju. OBIJAMO RAVNANJE AVSTRIJSKIH OBLASTI PROTESTNO PISMO r--------------------------------------n Delavci združenega dela kovinske industrije Ig pri Ljubljani, kolektiv kazensko poboljševalnega zavoda Ig ter obrtne delavnice Golovec-Ig, zbrani na protestnem zborovanju dne 15. 9. 1976 obsojamo avstrijske oblasti, da 21 let po tem, ko smo podpisali državno pogodbo, ne uresničujejo člena 7 in hočejo s preštevanjem razna-roditi slovensko manjšino na Koroškem in ugotoviti, kje na Koroškem Slovencev ni več. Delavci Kovinske industrije Ig, kazensko poboljševalnega zavoda Ig ter obrtnih delavnic Golovec-Ig podpiramo in stojimo na strani naše manjšine v njenih pravičnih zahtevah za priz-navo njene pravice iz člena 7 državne pogodbe. Za delavec kolektiva »KIG« pri Ljubljani, KPD Ig ter obrtne delavnice Golovec-Ig Predsednik izvršnega odbora sindikata: Vinko Kcršmanc ________________Marija Moškrič ^ Tako kot delavci Kovinske industrije Ig, Kazensko poboljševalnega zavoda Ig ter obrtne delavnice Golovec-Ig naši delovni ljudje in občani s številnih zborovanj in sestankov pošiljajo na veleposlaništvo republike Avstrije pisma, v katerih izražajo ogorčenje nad odločitvijo avstrijske vlade o preštevanju slovenske manjšine. Poslali so jih med drugim delegati, zbrani na problemski konferenci, posvečeni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, mladinci, zbrani na svoji volivni konferenci, učenci in kolektivi osnovnih šol Vič in Horjul... Na Turjaku so odkrili spominsko ploščo padlim borcem Prešernove brigade TURJAK 19. SEPTEMBRA Odkrita spominska plošča v spomin padlim borcem Prešernove brigade V počastitev krajevnega praznika in ob 33. obletnici zmagovite bitke Prešernove brigade na Turjaku so krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije Turjak, Velike Lašče in Rob ter odbor Prešernove brigade pripravile spominsko proslavo. Proslave na Turjaku so se udeležili nekdanji borci Prešernove brigade, teritorialne enote, mladinska pohodna enota »Ljubo Šercer« občine Ljubljana Vič-Rudnik in enote civilne zaščite. Gost na proslavi je bil poveljnik za splošni ljudski odpor SRS, general-polkovnik Rudolf Hribernik-Svarun. Slavnostni govornik pa je bil nekdanji komisar Prešernove brigade Ivan Franko-Iztok, ki je prisotnim orisal razvoj in rast brigade, kot tudi vojaško-politični položaj v Sloveniji jeseni 1943. leta. Med drugim je tudi dejal: »Prešernova brigada je bila ustanovljena 12. julija 1943 v Davči. Kmalu po ustanovitvi je na Zirovskem vrhu doživela hud poraz. Po tem porazu se je premaknila na Dolenjsko, kjer se je skupaj z drugimi slovenskimi narodnoosvobodilnimi brigadami borila proti Italijanom in domačim kvislinškim izdajalcem. Dne 13. 9. 1943 se je spopadla z belogardisti, utrjenimi v Turjaškem gradu. Ta pomembna zmaga je pomenila odločilni preobrat za brigado tako v materialnem, še bolj pa v moralno-političnem smislu. Ob tej priložnosti se je tudi preimenovala v 7. slovensko narodnoosvobodilno udarno brigado Franceta Prešerna.« Slavnostni govornik je tudi poudaril, da je samoupravni socializem postal nespremenljiva in končna realnost, utrjena v zakonih in ustavah SFRJ in SRS, ki omogoča delovnim ljudem in občanom enakopravno in tvorno sodelovanje pri upravljanju gospodarskih in družbenih zadev. Predsednik zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Niko Valjavec, je poleg slavne in težke poti Prešernove brigade poudaril potrebo po hitrejšem ekonomskem in družbenem napredku krajevnih skupnosti tega dela občine. Komisar mladinske pohodne enote prvega bataljona slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade »Ljubo Šercer« je podal poročilo o njenih opravljenih nalogah, poveljnik enote pa je podelil priznanja zaslužnim pohodnikom irf organizatorjem pohoda. S prireditve 33. obletnice pomembne zmage Prešernove brigade so poslali predsedniku republike tovarišu Titu pozdravno pismo, v katerem med drugim piše, da smo trdno odločeni braniti pridobitve naše samoupravne socialistične skupnosti in nadaljevati pot, ki je začrtana v novi ustavi. Protestno pismo zoper narodnostno zatiranje koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov so poslali na ambasado republike Avstrije v Beograd. V spomin borcem Prešernove brigade pa je predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič odkril spominsko ploščo. F. PREŠEREN NESEBIČNA IN UČINKOVITA POMOČ OB HUDI NESREČI V PRESERJU Neprevidnost, nepremišljenost in v trenutku so v hudi nesreči ob trčenju dveh potniških vlakov v neposredni bližini postaje Preserje ugasnila življenja ljudi, ki so tistega ponedeljkovega jutra 20. septembra odhiteli novemu delovnemu tednu naproti. In vendar so v teh nemilih pretresljivih trenutkih naši občani in številne službe izkazale ne samo svojo učinkovitost ob premagovanju posledic nesreče, dokazali so več, in sicer ponovno so potrdili, da je pomoč sočloveku naša nesebična obveznost. KS Podpeč-Preserje o železniški prometni nesreči, ki se je pripetila dne 20. 9. 1976, ob 5.53 v neposredni bližini železniške postaje v Preserju. Izjavo o sodelovanju in angažiranju naših krajanov pri blažitvi in odstranjevanju posledic — posreduje predsednik sveta KS Ludvik Baša, ki je bil ves dan prisoten na kraju nesreče zaradi sodelovanja z ostalimi službami: POROČILO Kmalu po nesreči je bil vodja tchnično-gasilske ekipe tov. Ivan Možek obveščen od strani vodje štaba CZ tov. Franca Kocijana o veliki železniški nesreči. Vodja štaba CZ mu je dal nalogo, da aktivira v uniformah člane gasil-sko-tehnične ekipe in da nemudoma odidejo na kraj nesreče. To so tudi storili in odšli naslednji tovariši: 1. Ivan Možek, 2. Jože Kogovšek, 3. Stane Smole, 4. Alojz Šinkovec, 5. Janez Rupar, 6. Pavel Pristavec, 7. Janez Šlebinger, 8, Ivan Suhadolnik, 9. Franc Mazi, 10. Matija Zalar, 11. Janez Pristavec, 12. Franc Petelin. Omenjena ekipa je delovala od jutranjih ur nepretrgoma do 15.30 ure. Najprej so po prihodu na kraj nesreče pomagali težjim ranjencem, nato pa so pod vodstvom zdravnikov sodne medicine odnašali smrtno ponesrečene. V nadaljevanju pa so pod vodstvom predstavnika Poklicne gasilske brigade iz Ljubljane in predstavnikov ZIP pomagali odstranjevati poškodovane vagone. Skratka, bili so na razpolago tudi pomočniku komandirja PLM VIČ Stanetu Ciglariču, ki je ves dan vodil zavarovanje kraja nesreče. Na kraj nesreče je takoj v jutranjih urah prišla iz tukajšnje ambulante Podpeč dr. Olga Pclan, ki je ravno tako aktivno delovala in pomagala ponesrečenim potnikom. Naj omenimo, da je prispela na kraj nesreče tudi ekipa prve pomoči šestih žena iz Lesne galanterije Podpeč s torbicami prve pomoči. Nadalje so tudi ostali občani našega kraja spontano pohiteli na kraj nesreče in pomagali pri reševanju, predvsem delavci iz lesnega skladišča GG Ljubljana v Preserju in kamnoloma Slovenija ceste, ki imajo delovišča v neposredni bližini nesreče. Zaradi hitrega in dobrega sodelovanja ter posredovanja pri ublažitvi posledic nesreče so nam predstavniki služb notranjih zadev in predstavniki ŽTP izrekli posebno zahvalo. Dne 22. 9. 1976 pa smo na seji sveta KS opravili krajšo analizo našega posredovanja in v tej zvezi sprejeli predlog oziroma sklep, da se ob tej priliki podeli od strani naše KS pismena priznanja naslednjim neposredno angažiranim na kraju nesreče: 1. dr. Olgi Pelan iz ambulante Podpeč, 2. Stanetu Cigla-rič — pomočniku komandirja PLM Vič, 3. Ivanu Možek — vodji gasilsko-tehnične ekipe pri štabu CZ, 4. Jožetu Kogovšek — GD Podpeč, 5. Stanetu Smole — GD Podpeč, 6. Alojzu Šinkovec — GD Podpeč, -. Janezu Šlebinger — GD Podpeč, 8. Pavletu Pristavec — GD Podpeč, 9. Ivanu Suhadolnik — GD Podpeč, 10. Francu Mazi — GD Jezero, 11. Matiji Zalar—-GD Jezero, 12. Janezu Pristavec — GD Jezero, 13. Francu Petelin — GD Jezero, 14. Janezu Rupar — GD Kamnik pod Krimom Priznanja nameravamo podeliti v začetku meseca oktobra na KS Podpeč-Preserje v prisotnosti predstavnikov občine in drugih. Predsednik sveta KS: LUDVIK BAŠA Skupščina občine Ljubljana Šiška je posredovala skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik ob tragični nesreči so-žalno brzojavko skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Kavadarci iz SR Makedonije, ki je pobratena s to ljubljansko občino. ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA KRAJEVNA SKUPNOST PRESERJE V najtežjih trenutkih, ko se je v ponedeljek zjutraj pripetila železniška nesreča v Preserju, so občani vaše krajevne skupnosti prvi nudili pomoč. Na žalost se ne moremo zahvaliti vsakemu od številnih krajanov Preserja, ki so tako učinkovito in nesebično pomagali v prvih, najhujših trenutkih po nesreči, zato prosiva, da v najinem imenu in imenu slovenskih ter istrskih železničarjev prenesete krajanom Preserja iskreno zahvalo za njihovo pomoč. V Ljubljani, dne 24. 9. 1976 Predsednik Poslovodnega odbora ŽG Ljubljana dipl. ing. Jože SLOKAR Predsednik DS ŽG Ljubljana ing. Franc HOČEVAR Obup, groza, jok in trpljenje med razbitinami vlakov NOVO MLADINSKO VODSTVO 0B JUBILEJU MILANA VRTAČNIKA »ČLOVEK NI SAM SEBI NAMEN« Tudi to je bilo eno izmed načel, ki so usmerjevala in vodila bogato, vsestransko družbenopolitično delo pedagoga in aktivista Milana Vrtačnika. Ob njegovem življenjskem jubileju 70.-letnici smo ga prosili za kratek razgovor: ČEMU JE BILO V TEM OBDOBJU POSVEČENO j VAŠE DELO? »Poleg svojega pedagoškega dela sem se v svojem življenju posvečal pravzaprav delu med mladimi za mladiflOi če s tem lahko označim moje dolgoletno delo v Zvezi prijateljev mladine ter borbi proti alkoholizmu in narkomaniji. Na obeh področjih v okviru svojih možnosti in kolikor mi dopuščajo moči, še vedno aktivno in tvorno delujem.« KDAJ STE SE PRAVZAPRAV DOLOČILI ZA PEDAGOŠKI POKLIC? »To je zelo zanimivo. Kot gimnazi jec sem skupaj z nekaterimi svojimi sošolci ves čas doživljali pedagoško nerazumevanje in družbeno zapostavljanje, ker pač nisem izviral iz meščanskega življa. V nas je naraščala jeza in naše mladostno maščevanje je naraščalo tako močno, da smo se odločili zapustiti gimnazijo in se vpisali na učiteljišče. Odločili smo se pač zato. ker smo želeli in to je bilo v nas vkoreninjeno, da vzgo jizno mladino na tak način, da ne bo nikoli več občutila kratnega mišljenja in zapostavljanja tiste družbe.« KAKO STE TO SVOJO NAMERO OZIROMA ODLOČITEV URESNIČEVAL'0 Ni bilo lahko. Lahko rečem, daje bilo v času mojega šolanja ljubljansko učiteljišče »šola uporniškega duha*l Imeli smo težave, bili smo celo nezaželjen^vendar v*tru-jali smo. Mnogo mojih sošolcev oziroma vsi moji somišljeniki so svoje revolucionarno delo razvijali v NOB-* KJE STE DOŽIVLJALI PRVE TRENUTKE DRUGe svetovne VOJNE? »Po prvih siuzuemn mescem na Blokah in potem 1jose v Zagrebu doštudiral višjo pedagoško šolo, sem bil lel 1937 nameščen na meščansko šolo v Črnomelj. Motam reči, da sem tu srečal napredne učitelje in tako smo w nemalokrat trn v peti oblasti. Tu na tej šoli sem e— . , prve dneve okupacijc^skupaj s svojimi kolegi sem se tak I i vključil v Osvobodilno fronto in tudi naša šola je post«1 javka za vse zveze z OF.« MED NOB JE BILA VAŠA ŽIVLJENJSKA POT TEŽKA? »Tako je. Leta 1942 sem bil aretiran in odpeljan v taNJ rišče v Severni Italiji in nato kot talec odpeljan v ljubijo ske zapore odkoder so me odvedli v Gonars in tam s ,| dočakal razpad Italije. Izmučen in bolan sem se nato um j preko Primorske v Belo krajino, kjer sem postal ravna prve partizanske gimnazije na svobodnem ozemlju. Bo zen se je slabšala in tako sem bil skupaj s še drugimi toV , riši bolniki odpeljan septembra 1944 v južno Italijo *n tam sem se z zadnjo prekomorsko brigado vrnil v Jugo?1 PEDAGOŠKEGA DELA NISTE ZANEMARJA1' »Kolikor so mi pogoji in možnosti dopuščali, sef) zmišljal in pripravljal razvojne načrte šolstva v svoho L vlle m družbi. Kmalu po vojni sem bil na mestu uprav cialrio politične šole in ko se je ta šola razdvojila še v za vzgojitelje, sem mnogo deloval tudi na področjih d«' pionirji in podobno. Kasneje sem bil dalj časa nače . inšpektorata za šolstvo in nato vse do upokojitve opra strokovno delo v Zavodu za šolstvo.« KOT PEDAGOG STE DOBILI LANI TUDI NAJ VIŠJO NAGRADO NA TEM PODROČJU -r CARJEVO? ;'ili Vprašali bi vas ob tem, ko ste vse življenje na taj)^; drugačen način z mladimi,kako na njihov današnji »S gledate vi? Vsekakor so mladinski problemi danes P0^, Delegati iz stotih osnovnih mladinskih organizacij, kolikor jih deluje v naši občini, so se udeležili programsko volivne konference občinske konference ZSMS le 64-od-stotno, pri akcijah pa so mnogo bolj številčni in zagnani, kar dokazuje med drugim tudi obsežno poročilo in kritična ocena dela v prvem mandatnem obdobju po 9. kongresu ZSMS in skoraj trikratni porast števila članov v tem času. Novi predsednik občinske konference ZSMS je postal 19-letni Marko Golobič, ki je sicer študent Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, sekretar pa Mladen Sumina, strojni ključavničar, do sedaj namestnik sekretarja OK ZSMS. Sklenili so, da se bodo v prihodnjem obdobju še posebej aktivno vključili v akcijo za samoprispevek II. Že maja so namreč sklenili, da bodo to akcijo vsestransko podpirali. Zato se bodo mladi aktivno vključili v štabe za izvedbo samoprispevka, prav tako pa morajo tako posamezniki kakor celotne osnovne organizacije sprejeti konkretne zadolžitve. Združiti bodo skušali vse mlade v kulturnih in telesnokulturnih organizacijah, v TOZD pa bodo organizirali razgovore z mladimi volivci. V sodelovanju z univerzitetno konferenco ZSMS bodo pritegnili volivce v vrstah dijakov in študentov. V vseh krajevnih skupnostih naj bi bili prav mladi tisti, ki bodo skrbeli za raznašanje propagandnega materiala, kajti zavedati se morajo, da ni organizacije brez akcije. Seveda pa se morajo pri svojem delu tesno povezati z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, še posebej pa SZDL. Samoprispevek je prav gotovo najzanimivejši prav za mlade, saj so ali pa bodo največji uporabniki objektov, zgrajenih z na ta način zbranimi sredstvi. Na večer pred voljvnim dnevom naj bi zagoreli kresovi, naslednji dan pa bodo mladi slavnostno prišli na volišča. V naši občini je okoli 18 odstotkov vsega mladinskega prestopništva v Sloveniji. Skupaj s specializiranimi ustanovami bodo skušali čimprej poskrbeti za zmanjšanje mladinskega kriminala in zato morajo zaživeti mladinski klubi, ki naj postanejo prostor za organizirano preživljanje prostega časa in tako izpolnjujejo svojo vzgojnoizo-braževalno nalogo. Mladi sc morajo v prihodnje, veliko bolj kot doslej, vključevati v vse samoupravne organe v sredinah, v katerih živijo in delajo, vendar pa naj bo to sodelovanje aktivno in ne le formalno. Z delovnimi akcijami se bodo tudi z dejanji in ne le z besedami vključili v uresničevanje družbenega plana razvoja občine. Seveda bodo nadaljevali vse že doslej uspešno začete akcije. Konference, ki je bila prva v Ljubljani in med prvimi v Sloveniji, se je udeležil tudi predsednik skupščine občine Vili Belič ter predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij ter mladinskih vodstev na mestni in republiški ravni. IVO BERČIČ noma drugačni in v danem trenutku mladina nekje § j in postaja ogledalo svojih starejših vzgojiteljev. S to ^. poenostavljeno ugotovitvijo želim povedati to, ®yjj znamo pravilno usmerjati mladim^lahko njeno del° - j pravilno vrednotimo. Pavšalno ocenjevanje ozirontf-Ep tiziranje mladine pa je zelo škodljivo. Mladina mofa j. vztrajna in prav tako vsi njeni vzgojitelji, saj skupa)r pravljamo življenje neki novi družbi. KAJ LAHKO KOT DOLGOLETNI ČLAN SEDSTVA OBČINSKEGA ODBORA ZZB P' STE O RAZVIJANJU TRADICIJ NOB? fvf ila^ sedaj, venuar moramo poisnati nove odukc -- ^ tudi nove metode dela z pionirji oziroma mladinci. ^$1 našo revolucijo predstavljamo na tak način, ua Milanu Vrtačniku so ob njegovem jubilej« ^ tudi gojenci Zavoda za slepo in slabovidno ^ no, saj je jubilant dolgoletni in aktivni član vega zavoda. /'■ Glasilo občinske konference SZDL Ljubija • Vič-Rudnik. Urejata izdajateljski svet — ča* j predsednik dr. Josin Vidmar — in uredni’, Čemažar, Milovan Dirm*^ predsednik dr. Josip Vidmar odbor: inž. Janez Čemažar, V.... |fll Janja Domitrovič (odgovorna urednica). Alojz. Habjan, Janez Jagodic, Stane FlorjaUj. Ivo Zalar. Tehnični urednik Franc Anžel L (e| ništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 23-381, int. 26. tekoči račun 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. ' tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani, tj afi0 dobijo vsa gospodinjstva v občini brezp'8 S SKUPNE SEJE VSEH TREH ZBOROV POSLOVNI REZULTATI V PRVEM POLLETJU SO ZASKRBLJUJOČI, VENDAR SE JIH DA POPRAVITI Terjatve v preteklem letu so se zmanjšale skoraj na tretjino, kar kaže na to, a, je v kratkem času stekel proces odpravljanja osnovnih vzrokov nelikvidno-T*-.Prehod na nov način obračunavanja pa je bil vzrok, da je morala skoraj po-ovica delovnih organizacij v polletnem obračunu prikazati izgubo, ki izvira največkrat iz neplačane realizacije. To so ugotovili delegati v poročilu, ki so ga sprejeli na skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine 21. septembra. 85 delovnih organizacij, ki so predložile poročilo in ki predstavljajo večino, ^ v letošnjem prvem polletju ustvarilo 3.600.103 dinarjev celotnega dohodka. 0 predstavlja 6 odstotkov več kakor v istem obdobju lani, kar je visoko nad republiškim povprečjem. Letošnje leto je zaradi novih zakonskih določil mnogo bolj specifično, kakor Pa Pretekla leta. Rast dohodka ni več tako visoka, porabljena sredstva pa ra-|,ejo hitreje kot celotni dohodek, kar zmanjšuje ekonomičnost poslovanja, ki e Padla za okoli štiri odstotke. Vedno bolj tudi občutimo krizno obdobje v poteznih industrijskih panogah, še posebej pa tekstilni industriji. Kljub temu, * smo lahko realno pričakovali, da se bodo zaloge zaradi novih predpisov manjšale, se je zgodilo ravno nasprotno. Povečale so se kar za 14 odstotkov, din alC°r ^ot*° rnorali v prihodnje gospodarstveniki pospešiti obračanje arja v korist tako industrijske proizvodnje kot potrošnikov. Denar namreč vedno ostaja na žiro računih. sebni dohodki so sicer dokaj porastli, vendar pa zaradi vzporednega rasta tas J|en^s'4ih s,r°škov večjih razlik ni opaziti. V razdeljenem dohodku pa so na-v *a Prcdvsem sredstva, ki so namenjena stanovanjskemu prispevku, saj so se' mi povečala za 31 odstotkov. Žal v izvozu vse preveč zaostajamo, saj so r ”Vne or8an'zacije dosegle le 33 odstotkov planiranega letnega izvoza. Le Zei organizacije so vzele resno napore za povečanje izvoza, ki pa so lahko v ? UsPešni. Tako so v Iskri Elektrooptika povečali izvoz za 232 odstotkov. Še n° pa vse premalo izvažamo v dežele tretjega sveta. ajugodnejše so letošnjo prvo polovico leta zaključili v Iskri TOZD. Ve .r.0CCsna tehnika. Hoja TOZD Veku in Galanterija, Tehnična založba Slo-nj ‘Je’ Gozdno gospodarstvo — obrat za kooperacijo v Škofljici in Ljublja- lra^!avn‘ vzroki so predvsem v slabi organiziranosti tehničnega procesa in no-^organiziranosti, zaradi česar bo potrebno zaostriti odnose do odgo-ije, os,i predvsem vo"dilnih delavcev. Pospešiti moramo tudi nekatere že za-integracijske procese, ki bodo zanesljivo vplivali na izboljšanje položaja, Ccnier pa moramo energično odstraniti vse morebitne kadrovske ovire. I0. moramo tudi odstraniti vse izgovore vodilnih kadrov, da so delavci o po-tu.te11 ’it;,k Že obvešženi«- Prav tako ne sme viseti vsa teža le na ZK in sindika-od vorf?^ 'maj° t11 tli delegati pravico postavljati vprašanja in terjati odgovore Po ' n'b c*e*avcev ° delovnih rezultatih. 'ako d<>Vn' rezul,ati Prvega polletja so sicer resda zaskrbljujoči, vendar pa ne a jih ne bi mogli do konca leta uspešno popraviti. IVO BREČIČ zamujenega ne bo moč nadoknaditi?! C^mom družbenega razvoja Ljubljane za leto 1976 smo si zastavili na-rioStj’ .a zag°tovimo dinamično gospodarsko rast ob bistveno večji produktiv-tojn: e a in na ta način prispevamo k stabilizaciji. Kar zadeva prvo polletje le-8tr l'1 e,a’ z gotovostjo trdimo, da tega nismo uresničili. '^eltt °Vn^aki vedo povedati, da so bila gospodarska gibanja v Ljubljani janje , P01* vpHvom recesije na mednarodnem trgu«, kjer je že prisotno oživl-«kQn’Kl Pa se v našem gospodarstvu še ni odrazilo, »delno pa tudi pod vplivom bilo ”n'ske politike«. Prav tako lahko poslušamo trditve, da gospodarstvo ni tiVoZn ‘zadostni meri pripravljeno na nove dolžniškoupniške odnose, na gosp0. rcstrikcije in na nekatere druge ukrepe«. In še nekaj pravijo poznavalci na(loknarStVa’t0 narnrc) oceni niso bistveno nagnili. Uspeli 1 I ,%,ma zaustaviti prehitro zaposlovanje, stopnja rasti cen je relativno ! kvidn nlsrno uvažali in več izvažali, prav tako pa smo zabeležili tudi dobro ! gospodarstva. ^drugir' mc‘s,nega zavoda za plan, statistiko in cene ter SDK Ljubljana | a Plačan,, r' opozarjajo, da so novi dolžniško-upniški odnosi s prehodom p() .C‘I 'zavijo na eni strani povzročili odpravo nelikvidnosti, istočasno /lej prikjvl6 'zgube, ki izvirajo iz premajhnega dohodka ter iz izkazanih in '^»e v 'zgub, ki v sistemu obračuna po fakturirani realizaciji niso bile ^^forniul nj b'tUiei»to ^)V,rokovnjaki menijo, da lahko ob koncu tega leta vendarle pri-50 Pov/ )St'czultate. Trdijo namreč, da se neugodni pogoji gospodar jen-post,'"1'1' V Ivošnjcm polletju zastoj proizvodnje in slabe finančne re-Vj'v|j«njc 0rna Izboljšujejo. Kot dokaz za takšno trditev navajajo delno <>t' 'n zuianiš'-'^ • C l,r‘zv‘H*ni‘;’ P°r“st količinskega obsega prodaje v trgo-jt^blzacij n,)C'Unic ^le^a neplačane realizacije spričo prilagajanja delovnih Svinskem'011111 °bra^unskemu sistemu. Poleg tega menijo, da so v zunan-poslovanju že znani instrumenti zavarovanja plačil, zaradi česar naj bi se bistveno zmanjšala izguba, ki je posredno nastajal;yJokler instrumenti niso bili znani. Prav tako se zmanjšujejo zaloge v industriji, cene se gibljejo v mejah dogovora, zaposlovanje pa ne bo preseglo načrtovanih okvirov. Ta, rekli bi,zmerni optimizem, navaja strokovnjake na trditev, da bomo do konca tega leta izboljšali polletne rezultate, nikakor pa ne bomo izvedli programa razvoja za letošnje leto. Čarobnih formul v gospodarstvu žal, ali pa na srečo, ni. K boljšim finančnim uspehom lahko največ pripomorejo TOZD same, ki bodo morale izpopolniti obstoječo samoupravno organiziranost in izpeljati dohodkovne odnose ter poiskati možnosti za čim boljše poslovanje. Povsod tam, kjer so imeli v prvih šestih mesecih izgubo(pa naj dajo svoje poslovanje pod lupo in izdelajo sanacijske programe. S. D. NA SEJI ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN ZBORA ZDRUŽENEGA DELA (NE) REALNI PROGRAMI PORABE SREDSTEV Za čimprejšnje zadovoljevanje potreb in interesov je odbor (podpisnikov izvedel 70-odstotno akontacijo že zbranih sredstev za financiranje iz združenih sredstev v krajevnih skupnostih. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa sta na zadnji seji v drugi polovici septembra sprejela program prioritetnih nalog, ki jih bodo solidarnostno financirali v manj razvitih krajevnih skupnostih. Sredstva so namenjena predvsem za urejanje in gradnjo vodovodov v krajevnih skupnostih Golo, Ig, Škofljica, Notranje gorice, Želimlje, Rob, Velike Lašče, Krim-Rudnik in Turjak. Ker pa v delitvi zbranih sredstev dobita krajevni skupnosti Rakitna in Črni vrh tako malo sredstev, da ne moreta izvrševati niti minimalnega programa, bo o tem razpravljal občinski izvršni svet in skušal zagotoviti sredstva zanje iz prvega rebalansa. Na Rakitni so namreč planirali za gradnjo osnovne šole do prve plošče in rekonstrukcijo križišča Krim Preserje 600.000 dinarjev, dobili pa jih bodo le 7341 din. Tudi na Črnem vrhu ne morejo rekonstruirati cest Rovt, Srednji vrh, Božno, Petačev graben. Reku in Črni vrh, za katere potrebujejo skoraj dvanajst starih milijonov, s sedemsto starimi tisočaki. Za vrstni red prioritetnih nalog so se odločili glede na pomembnost posameznega vodovoda, pripravljenost sodelovanja občanov s samoprispevkom in prostovoljnim delom ter stanje tehnične dokumentacije, ki mora omogočati takojšnji pričetek del. Sredstva, ki so jih v sedanji akontaciji prejele krajevne skupnosti,predstavljajo 35 odstotkov letno zbranih sredstev. Žal se v mnogih krajevnih skupnostih kakor kaže ne zavedajo, koliko sredstev imajo na voljo, temveč predstavljajo njihovi plani mnogo bolj le tihe želje, kakor pa realne potrebe glede na dane možnosti. Planirana sredstva v globalu za letošnje leto so mnogokrat precej večja, kakor pa bodo znašala sredstva zbrana iz združenih sredstev. Le krajevna skupnost Malči Belič je zaenkrat predvidela le popravila v vrednosti 103 000 din, že v prvi akontaciji pa bo prejela 231 164 dinarjev. Prav gotovo je tak plan mnogo realnejši od onih, ki presegajo možne okvire tudi za nekajkrat. IVO BREČIČ NAJVEČ PREUŽITKARJEV Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana obsega 18 občin s 518.356 prebivalci in 595.374 zavarovanimi osebami. Od tega je v ljubljanskih občinah 289.966 prebivalcev in 369.396 zavarovanih oseb, v naši občini pa 73.004 prebivalci in 45.006 zavarovanih oseb. Od skupnega števila viških zavarovancev je 27.081 zavarovancev, 17.502 družinskih članov, 252 uživalcev priznavalnin in stalnih denarnih pomoči ter 91 preužitkarjev in uživalcev kmečkih preživnin. Za viško občino velja, da je druga po številu prebivalcev (več jih ima samo Šiška — 78.270). da pa ima najmanj zavarovancev (Center, ki ima 37.914 prebivalcev, ima kar 140.115 zavarovancev). Zato pa je v naši občini največ uživalcev priznavalnin in stalnih denarnih pomoči — v Centru jih je 211, za Bežigradom pa samo 104. Prav tako je v naši občini tudi največ preužitkarjev in uživalcev kmečkih preživnin, za Bežigradom so denimo štirje, v Centru pa jih sploh ni. MAJHNA UMRUIV0ST DOJENČKOV V ljubljanski regiji znaša rodnost 16,28 na tisoč prebivalcev (podatki so iz leta 1974), splošna umrljivost 8,79, umrljivost dojenčkov na 1000 živorojenih je 20,00, naravni prirastek pa 7,50 na tisoč prebivalcev. Kakšna je situacija na Viču? V naši občini je rodnost največja od vseh ljubljanskih in sicer 18,05, Center ima 14,10, ostale tri občine pa nekaj nad 16. Kar zadeva splošno umrljivost, se na Viču ne moremo ravno jiohvaliti. Smo nad umrljivost v regiji in sicer znaša 9,50 na tisoč prebivalcev, v Centru je celo 11.43, v ostalih treh občinah pa pod 7, za Bežigradom celo pod 6. Zato pa je umrljivost dojenčkov na Viču daleč pod regijskim povprečjem, znaša 18,2, v Mostah je 19,2, v Šiški 20,7, za Bežigradom 21,3, v Centru pa celo 21,9. Torej je umrljivost dojenčkov pod regijskim povprečjem le v naši občini in v Mostah, drugod pa jo krepko presega. Naravni prirastek na Viču je nad regijskim (8.54, čeprav je naša občina predzadnja med ljubljanskimi. Najslabše je v Centru, kjer beležijo 2,67, v Mostah 9,94, za Bežigradom 10,23 in v Šiški 10,25. MERCATOR SE BO ORGANIZIRAL V SOZD Razpravo o osnutku zakona o združenem delu so pričeli v Mercatorju na ravni celotne delovne organizacije z razširjenim političnim aktivom 25. maja, na katerem je bilo prisotnih 165 nosilcev najodgovornejših družbenopolitičnih. samoupravnih in poslovodnih funkcij, O pomenu in vsebini osnutka zakona je govoril tovariš Roman ALBREHT, podpredsednik IS SR Slovenije. Zatem so se sestali delegati skupnega delavskega sveta, izvršilni organi družbenopolitičnih organizacij in vodilni in vodstveni delavci TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. Na zasedanju so obravnavali analizo samoupravnih odnosov glede na osnutek zakona o združenem delu. Podal jo je generalni direktor Mercatorja, tovariš Miran GOSLAR. Iz. njegovega poročila, ki obravnava samoupravno organiziranost in samoupravne odnose v Mercatorju, je jasno nakazana usmeritev na uresničevanje, oceno sposobnosti in pripravljenosti vnašanja določil osnutka zakona v življenje kolektiva Mercator. Bodoča samoupravna organiziranost Mercatorja Mercator je danes delovna organizacija z 29 TOZD in sicer 23 trgovskimi, dvema proizvodnima, dvema uslužnostnima in dvema gostinskima. Po osnutku zakona o združenem delu se lahko nekatere TOZD v bodoče organizirajo v delovno organizacijo, glede na značaj in razvejanost poslovanja in različne dejavnosti pa se bo Mercator organiziral v SOZD. Kako se bodo v novih razmerah organizirale sedanje TOZD obstaja več variant. TOZD, ki imajo enovito dejavnost,imajo možnost, da se bodisi same organizirajo v enovite DO, ali pa se združijo v delovne organizacije pa načelu regionalne zaokroženosti oziroma po vodilu obstoječih blagovnih in poslovnih tokov. TOZD s kombinirano grosistično-detajlistično in proizvodno dejavnostjo pa se bodo morale razbiti v več TOZD. Predvsem se kaže potreba po ustanovitvi sposobne preskrbovalne DO, ki bi v ljubljanskem bazenu združila preskrbovalne-proizvodne organizacije ter servisne dejavnosti. Kot drugo bi morali ustanoviti DO trgovine na drobno, ki bi združila sedanje TOZD trgovine na drobno v ožjem in širšem ljubljanskem bazenu. Vključevala bi tudi obe gostinski TOZD (Kavarna Evropa in Kavar-na-bar Nebotičnik), kolikor se ne bi le-ti organizirali skupaj s planiranimi novimi integracijami na področju gostinstva v gostinsko DO. Sedanja organizacija TOZD maloprodaje v ožjem ljubljanskem področju je izrazito neracionalna in predstavlja ostanek nekdanje razcepljenosti ljubljanske trgovine, s prepletenostjo mreže poslovalnic brez vsake logike in TOZD kakršne so, so v bistvu zlepljenke neke v preteklosti podedovane mreže. To pa se nato odraža v položaju celoletnega Mercatorja, v njegovi prevladujoči drobni marži in nesposobnosti za večje in modernejše koncepte razvoja blagovnega prometa. Pri ustanovitvi take DO na drobno je več možnosti: združitev vseh teh TOZD takšnCjkakršne so/v DO, oblikovanje TOZD na načelu ena TOZD in ena občina ali pa oblikovanje približno ekonomsko enako močnih TOZD v širše zaokroženih regijah, ki bi tudi glede načina distribucije in oskrbe z blagom predstavljale zaokrožene celote. Najboljša varianta jc vsekakor tretja, ker zagotavlja bolj uspešno zadovoljevanje potreb potrošnikov po novih prodajnih mestih v sčdanjih občinskih središčih, kjer je za to potreba, v Ljubljani pa orientacijo na večje moderne preskrbovalne centre. Seveda pa je pri tem jasno, da za TOZD, ki bi presegale področje več občin, še vedno ostane obveza neposrednega odnosu do vseh občin in krajevnih skupnosti. Dohodkovne povezave in integracije Organiziranost v SOZD Mercator ustvarja nadaljnje možnosti za vrste integracij. Pri proizvodnih organizacijah je treba dajati prednost dohodkovnim povezavam na osnovi samoupravnega sporazuma o samoupravni poslovni skupnosti, fizičnim integracijam pa le v primerih, kjer gre za večji delež proizvodnje določene proizvajalne organizacije, ki se prodaja v Mercatorjevi mreži. Tako se preprečijo monopoli in zaprtost tržišča, kar omogoča proizvodnim organizacijam, da se pojavljajo s svojo proizvodnjo kjerkoli in ne terjajo izjemnega položaja v Mercatorju, trgovinskim [ta, da ne omejujejo izbire blaga in ne zapostavljajo drugih proizvajalcev, ki niso člani Mercatorja. V Mercatorju pa so povsem odprti in zainteresirani za nadaljne fizične integracije s trgovskimi organizacijami, gostinstvom in organizacijami na področju servisne dejavnosti in področju zunanje trgovine. RIZIČNA SKUPNOST ZA KMETIJSTVO Družbeni razvoj postavlja tudi pred zavarovalstvo zahtevo po uvedbi novih samoupravnih socialističnih odnosov na temelju nove ustave. Naše zavarovalstvo, Zavarovalnica Sava in Maribor se v preobrazbo vključujeta na ta način, da sta se odločili o ustanovitvi enotne zavarovalne skupnosti v Sloveniji. V javno razpravo je že dan osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zavarovalne skupnosti Triglav. S tem zapisom se želim vključiti v javno razpravo na tisti del samoupravnega sporazuma, ki obravnava kmetijstvo oziroma njegove zavarovalne panoge. Osnutek samoupravnega sporazuma predvideva, da naj bi v zavarovalni skupnosti Triglav organizirali naslednje štiri rizične skupnosti kot temeljne oblike samoupravnega organiziranja; rizična skupnost za civilna zavarovanja, rizična skupnost za premoženjska zavarovanja, rizična skupnost za avtomobilska zavarovanja in rizična skupnost za osebna zavarovanja. V rizično skupnost za premoženjska zavarovanja so vključeni riziki, ki zajemajo zavarovance iz proizvodne dejavnosti kot so: industrijske, rudarske in obrtne delavne organizacije — kmetijske delovne organizacije — transportne in špediterske delovne organizacije — objekte v gradnji in montaži. Ne poznam vseh momentov, ki so narekovali tak predlog,vendar v takem predlogu vidim samo formalno preobrazbo, z drugo besedo zavarovalno telo dobi novo oblekes vse ostalo ostane po starem. Kot zavarovanec s področja kmetijstva vodim dialog s predstavniki zavarovalnic, da je kmetijstvo celota, ki si med seboj pomaga in pokriva, da je nepravilno, če je razbito po posameznih rizikih kot so živina, toča. požar, transport itd., ker so s tem sistemom določeni riziki, kot jih imenujejo zavarovalnice, v naprej postavljeni v položaj z izgubo in vsakoletnim povečanjem premijskega stavka. Za kmetijstvo je tak sistem nesprejemljiv, da je npr. premijski stavek pri zavarovanju prašičev v nekaj letih poraste! od 1,2 do 99; kar že predstavlja cca 0,50 din po kg v strukturi polnolastne cene. Podobna ugotovitev velja za govedo itd. Istočasno so riziki s področja posevkov, proizvodnih objektov, transportajtd., prinašali zavarovalnicam dohodek, ki je celo odtekal iz kmetijstva,namesto da bi se vračal že itak deficitarni panogi, ki še nima zadovoljivo rešen ekonomski položaj. Posledice takega sistema so znane, število zavarovancev s področja kmetijstva se je zmanjšalo, zavarovanci so se odločali za samozavarovanje, kar je nepotrebno ob specializiranih službah itd. Rizično skupnost za premoženjska zavarovanja je vsekakor preširoko zastavljena in s konceptom družbenega razvoja navzkriž, saj je nesprejemljivo združiti toliko in tako pomembnih panog v eno samo rizično skupnost, ki predstavlja temeljno obliko samoupravnega zavarovalstva. Panoge so si med seboj zelo različne po vlogi, dejavhosti in interesih, ki so nezdružljivi. Predlog: ustanovitev rizične skupnosti za kmetijstvo, ki pod svojim okriljem združi vse dosedanje kmetijske rizike, živino, točo, poljščine,stroje, transport, požar, proizvodne objekte itd. Vse to predstavlja tehnološki proces v kmetijstvu in deluje in funkcionira v skladnosti in odvisnosti. Živine ne moremo rediti, če ne pridelujemo poljščin in nimamo hlevov, transporta itd. V svojempred-logu nisem osamljen in ga podpirajo zavarovanci iz področja kmetijstva, kot dokaz navajam K. G. z dne 15. 9. 1976, teze zadružne zveze, ki sc zavzemajo enako za rizično skupnost kmetijstva. Prav gotovo samoupravni sporazum o zavarovalni skupnosti Triglav predstavlja napredek, ki bo brez dvoma predstavljal višjo obliko solidarnosti na enotnem in samoupravnem konceptu. Vendar predloženi osnutek brez rizične skupnosti za kmetijstvo kot panogo ni sprejemljiv. Saj so v tem primernkmetijstvu od\ zete pravice in dolžnosti, ki so dane z ustavo in poglobljene z osnutkom zakona o združenem delu. Tako obravnavanje bi imelo za posledico probleme družbenoekonomskega značaja, čemur se moramo že na samem začetku izogniti in stvari zastaviti tako, da probleme, ki so obstajali do sedaj, odstranimo. Rizične skupnosti ne moremo in ne smemo graditi na dosedanjem obsegu zavarovanja, temveč moramo obseg zavarovanja bistveno razširiti. Vsekakor je potrebno interese zav arovancev postaviti na pravo mesto žc na samem začetku in menjati istem, ki je dosedaj povzročal težave. Upam, da bo iniciativni odbor upošteval predloge iz javne razprave inzizpo-polnjenim osnutkom omogočil resnične in ne samo formalne samoupravne socialistične odnose \ zavarovalstvu. dipl. ing. LOJZE HABJAN 4. STRAN iimok rvumuniH ah/ iu w #. uimudch iaiv ■HHH ŽEUE PO VEČJEM GOSPODARSKEM RAZVOJU KRAJEVNE SKUPNOSTI Krajevna skupnost Škofljica leži na jugovzhodnem Škofljica, ki je največje v krajevni skupnosti, obsega še obrobju Ljubljanskega barja, na pomembnem križišču trinajst naselij. Izmed ostalih naselij so največja Pijava cest proti Ljubljani, Zagrebu in Kočevju. Poleg naselja gorica, Lanišče in Smrjenje. V razgovoru so sodelovali (od leve proti desni): Ciril Martinc — predsednik sveta KS, Franc Habjan — predsednik zbora delegatov KS, Milan Kavšek — predsednik KK SZDL, Vlado Rot — predsednik KUD Škofljica, Janez Jereb — predsednik odbora ZZB Pijava gorica in Jože Gruden — predsednik delegacije za SIS. Od leve: Aljaž Macarol — predstavnik Galvanotehnike in Mirko Simčič — predsednik ZZB Škofljica. Od leve: Minka Skubic — predsednik aktiva ZSMS Pijava gorica, Sonja Maršič — predstavnica VVZ, Stane Tomšič — namestnik sekretarja OZK, Franc Čebašek — ravnatelj osnovne šole, Franc Irtnik — poveljnik gasilskega društva in Janez Cimerman — predstavnik Hoje — TOZD Žaga Škofljica. Prebivalcev, ki se bavijo izključno s kmetijstvom je malo, več je tako imenovanih mešanih gospodinjstev, kjer je del družinskih članov zaposlenih izven kmetijstva, zato kmetijstvo postaja vse manj pomembna gospodarska panoga. Kljub temu mehanizacija prodira na kmetije, saj so ob zmanjšanju števila delovnih rok kmetijski stroji še kako potrebni. Naselje Škofljica se razvija v moderno stanovanjsko naselje, vendar ga pri njegovi rasti pestijo številni problemi. Vprašanja, ki jim svet krajevne skupnosti, družbe-no-politične organizacije in občani posvečajo največ pozornosti, so vprašanja izgradnje objektov komunalne infrastrukture in objektov družbenega standarda. O tem, s kakšnimi problemi se srečujejo v KS Škofljica, smo se pogovarjali s predstavniki krajevne skupnosti, družbeno-političnih organizacij in občani, ki jih ti problemi zadevajo. Opiranje na lastne sile Sodelovanje občanov KS Škofljica pri reševanju skupnih zadev ima svoje korenine že v prvih povojnih letih, saj so le-ti ogromno prispevali s prostovoljnim delom pri izgradnji osnovne šole. S tem načinom zadovoljevanja skupnih potreb občanov nadaljujejo v krajevni skupnosti sedaj in nameravajo tudi v prihodnje. Mnogo uspešnih akcij so izvedli z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom, ob delni pomoči sredstev občine, med njimi so tudi tele: ureditev kanalizacije v naselju Škofljica s čistilno napravo, kar je pomemben prispevek pri ohranjevanju zdravega in čistega okolja; obnova elektrifikacijske mreže z novo trafo postajo v Lanišču in ne nazadnje delna urbanistična ureditev, ki je omogočila občanom, da so z lastnimi sredstvi in trudom prišli do svojega stanovanja. Akuten problem, ki terja odločno reševanje; je po besedah predsednika zbora delegatov krajevne skupnosti Franca HABJANA ta, da kljub dejstvu, da je vodovodno omrežje v naselju Škofljica, cca. ena tretjina krajanov nima vode v hiši. Visoka raven zavesti občanov Pri prvem samoprispevku so občani KS Škofljica pokazali visoko stopnjo zavesti za reševanje skupnih zadev in solidarnosti. Iz prvega programa Samoprispevka I. so krajani dobili vzgojnovarstveni objekt za 80 malčkov. Krajevna organizacija SZDL. ki je nosilka priprav in javne razprave o novem samoprispevku 1977—1981 se skrbno pripravlja in tudi že deluje pri informiranju občanov o programu samoprispevka, s poudarkom, da je tokrat tudi njihova krajevna skupnost zajeta v programu z. novo šolo. Z novo šolo bodo rešeni marsikateri problemi, s katerimi se sedaj srečujejo učitelji, učenci in krajani. S kakšnimi problemi se srečujejo v stari osnovni šolije nazorno orisal njen ravnatelj Franc ČEBAŠEK: »Šola je bila zgrajena leta 1949-50 za okrog sto otrok. Število in velikost učilnic in tudi drugih prostorov je zadostovalo do leta 1970. V zadnjih petih do šestih letih se je število otrok vpisanih v prvi razred povečalo do 25 letno, tako da je sedaj okrog 560 otrok, ki obiskujejo to šolo. Pouk sc odvija v dveh turnusih. Kljub temu, da sta bila iz sredstev samoprispevka 1971-76 zgrajena dva dodatna razreda, to ni rešilo kritičnega položaja,v katerem se nahaja šola. V sedanjih pogojih ima šola le dva razreda, ki sta primerna za sodobni pouk, v drugih učilnicah pa o*roci teh pogojev nimajo. Poleg tega, da šola nima telovadnice in da imajo otroci za ta namen le igrišče pred šolo, primanjkuje tudi drugih prostorov, kot so garderobe, kabineti in prostori, kjer bi bila shranjena učila. Kuhinjo je sanitarna inšpekcija že zaprla, vendar so jo obnovili, da je zopet dobila začasno uporabno dovoljenje. Pomembna pomanjkljivost lokacije sedanje šole je tudi v tem, ker stoji na prostoru, ki ga v neposredni bližini omejujeta dve magistralni cesti. Kljub težkim, skoraj nemogočim razmeram sc lahko učenci in pedagogi pohvalijo s 100-odstotnim uspehom v šolskem letu 1975-76.« njihovo delovanje. Koso hoteli preurediti zapuščene prostore v klubu upokojencev, je občina takoj zahtevala pla-; čilo najemnine. Kritično se je izrazil tudi o delovanju mladine v primerjavi s povojnimi leti, ko je mladina aktivno delovala tato da je prirejala kulturne in športne prireditve. Kritično, čeprav z drugega zornega kota je ocenila delovanje mladine na Škofljici predsednica ZSMS Minka SKUBIC, ki se je strinjala s kritiko tovariša Simčiča, vendar s to razliko, da za takšno neaktivnost ne pada krivda samo na mladince, saj od drugih družbeno-političnih organizacij in občanov ne dobijo nikakršne podpore, niti moralne niti materialne. To je ponazorila s primerom, da na prireditve na Škofljici pride le malo obiskovalcev, dvorana je ob takšnih priložnostih skoraj prazna. Povsem drugačna je slika dela mladine v naselju Pijava: gorica, kjer mladinci delujejo na športnem, kulturnem področju, sodelujejo z gasilci in občinsko konferenco ZSMS. Sodelovali so tudi z mladinsko delovno brigadoi OK ZSMS pri izgradnji športnega igrišča v njihovem kraju. Ravnatelj osnovne šole pa je še pristavil, da se mladina redno udeležuje dela mladinskih pohodnih enot. Zanikal je trditve, da so mladinci neaktivni m dejal, da »smo sta- , re jši v mnogočem krivi, ker mladina ne deluje tako, kot bi bilo potrebno; mlade moramo pritegniti k delu«. Gasilci — vzorni Delovanje gasilskega društva je ocenil njegov povelj'J nik Franc TRATNIK kot uspešno. Člani društva so prizadevni, saj s prostovoljnim delom urejajo in popravljaj0N gasilski dom in njegovo okolico. Redno pridobivajo nove člane, primanjkuje pa mentorjev za delo z mladino. P0!1' valijo sc lahko z uspehi doseženimi na tekmovanjih v ob-j činskem in mestnem merilu. Ravno sedaj zbirajo denar za no\ o a\ to-cisterno. Del denarja jim je že odobrila Mestna gasilska zveza, denarno pomoč pričakujejo tudi od dc' lovnih organizacij v krajevni skupnosti, nekaj pa božna gradnja na nobenem od treh rezervatov. 'l’ ivlja problem lokacije nove šole in dela indust J £ ne, je povedal predsednik sveta KS Ciril MAR ^ Varnost ljudi Škofljice in tudi varnost prometa ^ ih terja čimprejšnjo rešitev prometnega vozla. ^ j rep bi bil postavitev ustrezne prometne signali*0 muforjem na najbolj prometnem križišču. Trajne)^. ^ ev pa naj bi predstavljala južna obvoznica, p° k01 v prihodnje usmeril ves tranzitni promet. judarek gospodarskemu razvoju -vit' Gospodarsko je KS Škofl jica nerazvita, v vsej *cr‘ijj(,|ii. jpnosti so le tri temeljne organizacije združene? mosti so le tri temeljne organizacije zuruzi-i'-c .. o: Galvanotehnika, Gozdno gospodarstvo L)u TOZD Škofljica in Hoja — TOZD Žaga '>kt jjia I vzz.u/ .-VKOiijica m noja — iv/z.iz z-us« - .. $ ritegniti bi bilo potrebno gospodarske organi*110 > v a zdradili svoje obrate, saj delovne sile ne m0 > . bljano na delo se vozi dnevno okrog šeststo fl redstavnik delovne organizacije Galvam' iž MACAROL je predstavil svojo delovno otf-'1^^. i in med diugim dejal: »Politika občine »e pf«111'1* a za življenje v KS Škofljica, za gospouai—■ i razvoj. Kljub temu, da so se predstavniki de. izuči je že obrnili na občinske organe in orga"1* ^s>ir odzivu. Delavci Galvanotehnike si pomagaj01 Jcrnizirujo družhcno-po 1 , oljšujejo delovne pogoje. i»a unm-s..- , . n,- Jročju so tudi aktivni, cilj njihovih prizadeva11) h1’ Jročju je ustanovitev osnovne organizacije / . poli' ogičnu posledica dosedanjega delovanja. 'v0 ogičnu posledica dosedanjega delovanja. *v0 ■ ib*0 io zrelost so pokazali s tem, da so bili med p[" ,dpi' Ipisali vse samoupravne sporazume, sogla'1 ^.(in1' posojilo za ceste in že odposlali pomoč pfi**1 ,očju.« ^ POGOVOR Jh' MILOVAN £>iM vVik' PRISPEVEK rro a PRfcS1^ BILI SMO V DELOVNI ORGANIZACIJI Laboratorij ni pomemben le za izobraževalni proces, temveč tudi za Mikroskopiranje je v mikrobiološkem oddelku eden osnovnih ele- Ob delu z virusi so potrebni posebni varnostni ukrepi. Outnstveno delo. mentov dela. • SOLIDARNOST NA »VETERINI« NI LE BESEDA račun fakultet je večkrat slišati vrsto pripomb, tako od vzgojno izobraže-‘tun do tega, da se premalo vključujejo v nekatera družbena dogajanja, da ni v°lj razvita samouprava itn. Večkrat upravičene pripombe pa morajo, žal. Pokušati tudi tisti, ki so tak^kot bi si jih le lahko želeli in ki so lahko dejansko °r ostalim fakultetam tako po svoji organiziranosti, kot po sodelovanju med udenti in predavatelji in po odlično organiziranem študijskem procesu kljub . r°ninim sredstvom, ki jih dobivajo. Takšna organiziranost, ki je lahko vzor, “ v TOZD Veterina v okviru Biotehniške fakultete v Ljubljani. ^Nvečji in najemtnejši . ŠAUTA ni le višji strokovni sodelavec fakultete in dipl. ing. bioke-temveč je tudi na družbenopolitičnem področju izredno aktiven, saj je se-e*ar osnovne organizacije ZK, predsednik zbora delavcev, predsednik fakul-ne konference sindikatov in še bi lahko naštevali. »Če bi pogledali po sindi-»n organiziranosti,bi ugotovili, da imamo osem sindikalnih organizacij v ok-naše fakultete, torej v sedmih TOZD in skupnosti skupnih služb. Naša UZD jc največja, saj šteje 86 članov, smo tako pred raziskovalnim inštitutom ^ ndica in agronomskim oddelkom. Da imamo v vseh organih tripartitno sesta-^ delavci, študentje in porabniki,verjetno ni treba posebej poudarjati, organizacijo ZK imamo študentje in profesorji skupaj in največkrat u‘ skupaj rešujemo, čeprav bi lahko tudi aktivi sami. Želimo pa imeti posest n0s,,rdno kot doslej. Aktivi ZK študentov ali profesorjev se sami le redko nejo. Menimo, da so problemi enih tudi problemi drugih in da si naj po-naš.311'0' ^redsedniki vseh naših svetov so iz vrst porabnikov. Takšni so obrisi v e sa,noupravne organiziranosti. Številna naša tudi samoupravna prizade-la pa večkrat ne uspejo, ker se ustavi marsikaj ob denarju. Naše skupne SrJ*>mbe, tako študentov kot profesorjev na merili^ po katerih smo dobili sp^Hniso bile upoštevane, vsaj ne v nujno potrebni meri. No,o našem gorskem položaju bi več kdo drog.« denarja kot pred pred dvema letoma p^dnik poslovnega odbora in torej fakultetni »finančni minister« je kljpj r' LEO ŠENK. »Izobraževalna skupnost večkrat spreminja merila in Prin m P°,em so težave. Sedanja merila so nam vsilili. Pri nas smo imeli vrsto b’ Pa jih niso upoštevali. Lani smo dobili toliko denarja kot leta 1974. let, jt> re)'riS'ta^ (medicinska), na študenta pa od 100 do 450 din. Mi ce|0 |C(S Pf1 vrhu, vendar smo suma sumarum dobili za materialne izdatke za °s*iovj ° ()’lK , svidenj*' : toplo grel sa j je rekla, da bo še prišla. Na • v ai isica Svetlana! IVANKA KAV' /Či‘‘ knjižni rk** DELO DELEGATOV V TKS PREŠIBKA POVEZAVA Z BAZO V današnjem življenjskem in delovnem tempu, se zlasti v mestih in v večjih naseljih vedno bolj čuti potreba po Športno rekreativni dejavnosti. Mnogim je ta oblika edini stik z naravno dejavnostjo in aktivnostjo' Da bi tudi to obliko Športne dejavnosti razširili med delovnimi ljudmi, so Pred leti ustanovili Temeljne telesno kulturne skupnosti, ki poleg tekmovalnega športa dajejo poseben pouda-rek rekreacijski dejavnosti občanov. Njihove želje in potrebe pa bi po izdelanem delegatskem sistemu posredo-vali iz njihovih vrst izbrani delegati, ki bi morali zastopati joterese občanov na rednih skupščinah TKS in na svojih Sestankih, vendar temu ni povsem tako. Prepogosto se Pretrga nit sodelovanja med občani, delegati in TKS in se-veda tudi v obratni smeri. Zakaj? ! V naši občini je 28 KS, ki imajo posebno komisijo za jflturo, šport in rekreacijo. Iz teh komisij se izvoli 16 de-Jpgatov v zbor uporabnikov skupščine TKS Ljubljana ftc-Rudnik. Razumljivo, da posamezni predstavniki zastopajo interese več KS. Zato pogosto niso in razum-jtvo tudi ne morejo biti seznanjeni s potrebami in težn-pmi tako velikega števila občanov. Občasno se pojavlja ft" neresnost in neodgovorno ravnanje posameznikov, »Sr še bolj otežkoča normalno in uspešno delo. Kako naj .»rogače pojasnimo dejstvo, da nekateri delegati na [Ptpšiini prvič slišijo za obravnavano temo ali pa si gra-IVo ogledujejo šele med razpravo? Jedro športne rekreativne dejavnosti predstavljajo osnovne šole s svojimi športnimi objekti. Ko mladina nca obvezno šolanje, se pogosto vrača na šolska igrišča, Jer preživi proste ure v igri z žogo. Tudi odrasli so povedo* s šolo, ki ima telovadnico in zunanja igrišča. Ali imajo oeani dovolj možnosti za rekreacijo? Ali so objekti ^Krbovani in opremljeni z ustreznimi rekviziti? Takšna ^Podobna vprašanja delegati prepogosto pozabijo izne-na primernem mestu in s svojimi močmi pomagati pri Sevanju problemov. pogosto se dogaja, da izvršni organi TKS in strokovne Upnosti odločajo o stvareh brez sodelovanja delegatov, 1,1 morali zastopati mnenja svojih krajanov in sodelav-rlv V *co'e*tt'v'b in športnih organizacijah. Kje se redno 'rajo občani, delavci, krajani, da bi s svojimi predstav-j sestavili načrt potreb in zahtev ter želja? Ugotovl-.IJ° je, da se po volitvah marca 1975 ponekod splošne eiegacije KS sploh še niso sestale, da bi razpravljale o ^eblematiki in razvoju telesne kulture na svojem po-0ciu. Menim, da tu komentar ni potreben. ^jub vsem tem težavam, ki nastopajo pri organiziranju j^teativne dejavnosti za občane, ne smemo videti le sla-c stl- Tudi resnično zavzetemu, strokovnemu delu dele-Ijj ”v smo na skupščinah TKS pogosto priča. Posamezni-’ 1 tesnično živijo za šport, dajejo športno rekreativni ■jJ^osti res veliko. V sodelovanju s strokovnimi delavci so bili ustvarjeni zavidljivi rezultati (žal pogosto no enih in istih ljudi). djk S^ePa republiške konference S^DL, ki je analizirala Javn°st SIS, povzemamo, da bi morali v bazi ustvariti v,.,Negacij, ne ie za vsako KS posebej. Tako bi bilo je J.U^en‘*1 več ljudi in delegati bi zastopali le eno področ-1^ kl bi ga poznali. S tem bi dosegli bolj delovno in stro-^ "o sodelovanje med TKS in samimi krajani. Vsekakor (• 0 Prineslo viden napredek pri širjenju športne rekrea-^ ne ^javnosti, ki doslej ponekod še ni zaživela. Utrdila p* tudi vez med krajani, delegati in TKS, ki doslej ni bila ^ najbolj trdna. Pri utrjevanju te vezi pa moramo rek °Vat' Prav vs‘ 'n ne smemo dopustiti, da se s športno ^eativno dejavnostjo in njeno organizacijo ukvarja le . Ca 'iudi- M. POTOČNIK VABILO K SODELOVANJU ^ireiska ut urina »Rajko Škapin« vabi vse pri-v*. strelskega športa iz Rožne doline, da se Jufijo v njene strelske vrste. '•-Iška družina »Rajko Škapin« bo v letu st Potovala 25-letnico obstoja. Množični zaT S*t' *Por* ie v Rožni dolini že tradicionalen, g 0 bo vključitev novih pionirjev, mladincev in ji *nov Prispevala k njegovi še večji popularizaci- s(|^*dni strelski treningi z zračno puško pod - r"*ovnim vodstvom so vsak torek in četrtek od dolu sl___it r..,, ••■m > OHM • do 20. urei v slrclskih “•l«- Blok V - klet. O strelskim pozdravom »MUŠ«! ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO NA OŠ VIČ 16. DARILO V soseski novih stanovanjskih blokov na Viču je letošnje leto zraslo novo šolsko poslopje, ki je septembra že sprejelo uka željno mladino. Poleg svetlih in sodobno opremljenih učilnic za nemoteno spremljanje rednega pouka so otroci še zlasti veseli nove prostorne telovadnice. Z novim športnim objektom bo tudi intenzivneje zaživelo Šolsko športno društvo, nad katerim ima patronat Ljubljanska banka. Redni predavatelji telesne vzgoje, zlasti pa mentor ŠŠD tovariš Pinter vlagajo veliko truda, da bi športno življenje v novem objektu čimprej zaživelo. Šolarjem bo na razpolago 12 športnih krožkov (košarka, ritmika, namizni tenis, balet, atletika, folklora, orodna telovadba, šah, planinarjenje, atletika in občasno rokomet in nogomet). S sodelovanjem zunanjih sodelavcev bodo telovadne ure kvalitetne in resnično strokovno vodene. Po oceni predavatelja telesne vzgoje so pogoji za načrtno delo v novi šoli idealni. Po dograditvi zunanjih igrišč bo to ena redkih šol, ki glede športnih objektov in strokovnih kadrov ne bo imela težav. Tudi zasedenost telovadnice omogoča nemoteno delo v športnih krožkih. Poleg šolarjev bodo novi objekt koristno uporabili tudi za rekreacijsko dejavnost občanov in morda tudi za športni klub. Dimenzije igrišč omogočajo izvedbo regularnih športnih tekmovanj, kar je redkost med novo zgrajenimi telovadnicami pri nas. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so izgradnjo tega resnično prepotrebnega objekta omogočili občani sami s sprejetim prvim samoprispevkom. In ravno ta šola na Viču je zgrajena kot 16.po vrsti med šolami, ki smo jih zgradili s skupnimi močmi za našo mladino. Zato so vsi pomisleki ob sprejemanju,bolje rečeno, pri sodelovanju pri izgradnji podobnih objektov drugod po naših krajih, odveč. Z drugim delom samoprispevka bomo nadoknadili, kar je bilo v minulih letih ponekod potisnjeno v stran. TRIM OBVESTILA Komisija za rekreacijo pri TKS Ljubljana Vič-Rudnik in OO ZSS naše občine obvešča vse ljubitelje smučarskega teka, da se lahko vključijo v redno rekreativno vadbo priprav za tek na smučeh. Rekreativno vadbo pod strokovnim vodstvom organizira SK Brdo vsako sredo od 16. do 17. ure na TRIM stezi Brdo. Smučarski tek je kot rekreacijski šport primeren za vse ljudi različnih starosti. Z redno vadbo pred smučarsko sezono boste izboljšali fizično kondicijo in se lahko temeljito pripravili za udeležbo na smučarskih TRIM prireditvah: Bloški teki. Trnovski maraton in drugi. Vse osnovne organizacije sindikata v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki imajo balinarsko sekcijo, obveščamo, da imata TVD Partizan Vič, Tržaška 76, in TVD Partizan Trnovo na razpolago balinišče za redno vadbo. Možnost vadbe je vsak dan. Vodje ekip prosimo, da se predhodno o uri vadbe pogovorijo z upravo društva po telefonu, in sicer: TVD Partizan Vič tel. 61-078 in TVD Partizan Trnovo tel. 20-593. Komisija za rekreacijo pri TKS Ljubljana Vič-Rudnik ponovno vabi vse občane na rekreativno plavanje v bazen Tivoli. Rekreativno plavanje je vsak torek od 20. ure do 21.30, in sicer od septembra do konca leta 1976. Prispevek znaša 150 din na posameznika. Kljub velikemu zanimanju za to obliko rekreacije želimo pritegniti Še večje število občanov. Zato vabimo tudi vas, da postanete redni udeleženec torkovega plavanja. Poleg ogrevanega plava-lišča lahko uporabljate tudi TRIM telovadnico, ki je opremljena s športnim orodjem in s tremi namiznoteniškimi mizami. Prijave sprejemajo v pisarni TKS Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14 do konca septembra. Posamezniki pa lahko prispevek vplačajo vsak torek pred začetkom rekreacije pri blagajni bazena Tivoli. Vabljeni! V začetku oktobra se ponovno odpro vrata TRIM kabineta v domu TVD Partizan Vič in TRIM telovadnica TVD Partizan Trnovo. Za občane je redna športna re-kreativnost pod strokovnim nadzorstvom možna vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 18. do 21. ure. Članarina za celoletno vadbo znaša 50 dinarjev. Vsi, ki si želite ohraniti telesno kondicijo in se nameravate redno pripravljati na zimsko smučarsko sezono, imate na sodobnih TRIM orodjih enkratno priložnost za dosego zastavljenih ciljev. Vsa morebitna dodatna pojasnila dobite pri strokovnem voditelju rekreacije. Vabljeni! HORJUL -»MEKA« JADRALCEV Z ZMAJI Potem ko je Horjul nekaj časa doživljal le bežne poskusne polete z zmaji, je v zadnjem času spričo svoje izredno ugodne lege (in še ugodnejše geografske lege Korena nad njim) postal prava pravcata »Meka« jadralcev z zmaji. Letos, ko jugoslovanski narodi proslavljajo 35. obletnico vstaje, s katero so si v težkem boju in z mnogimi žrtvami priborili resnično nacionalno svobodo, tudi lovska družina Tomišelj z dokaj bogatim programom proslavlja 30-letno naporno, toda uspešno prehojeno pot. Osrednja proslava je bila na vrhu Krima, kjer ima družina lovsko kočo. 8. avgusta, ko je družina razvila svoj družinski prapor. Proslave so se udeležili številni krajani, predstavniki krajevnih skupnosti Tomišelj in Krim, predstavniki organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, sosednjih lovskih družin, lovskih organizacij in drugi predstavniki. Slavnostni govornik Rado Škraba-Gorazd sedanji predsednik družine, je orisal napore, aktivnosti in dosežene rezultate v obdobju tridesetih let. Še zlasti se je zadržal na socialistični preobrazbi lovstva po osvoboditvi, v katero so se prvič v zgodovini lahko vključili delavci, kmetje in drugi napredno usmerjeni občani. V vrstah nastajajoče lovske družine Tomišelj ni bilo prostora za tiste, ki so bili v vrstah sovražnika ali so mu stali ob strani. Rado Škraba je tudi priznal, da se je družina srečevala z raznimi težavami in tudi nekaterimi negativnimi pojavi, ki pa jih je vedno zelo energično in uspešno reševala. Zato družina nenehno skrbi za idejno in politično ter etično oblikovanje lovske in socialistične osebnosti svojih članov. Pri tem družina ni imela in tudi v prihodnje ne.bi smela imeti posebnih težav, kajti v njenih vrstah je večje število prvoborcev in aktivnih udeležencev NOB, ki so Mladi jadralci, ki so večinoma iz Ljubljane, so skupaj s horjulskimi mladinci zgradili na 745 m visokem Velikem Grebenu nad Koreno vzletno rampo. S pomočjo lastnika gozdne površine na Grebenu, ki je ustrezala tovrstnemu vzletišču, so posekali del gozda in postavili na posekanem mestu dolg lesen oder, po katerem se vrli jadralci poganjajo proti horjulski dolini. Ti poleti so kmalu pritegnili domala vse občane Horjula in njegove okolice (zlasti mlajše), saj ob vsej svoji atraktivnosti in zanimivosti močno poživljajo športno življenje v tem kraju. BRANKO VRHOVEC sicer še danes aktivni v družbenopolitičnem življenju, ob njih pa se vzgajajo in aktivno vključujejo v lovske in druge družbene aktivnosti mladi lovci, ki so v družini številno zastopani. »Uspehe in dosežene rezultate ne gre pripisovati samo družini — je dejal govornik in nadaljeval — le te dosegamo, ker upoštevamo strokovne in znanstvene izsledke in z neposrednim sodelovanjem z krajevnimi skupnostmi, kmetijskimi, gozdarskimi in drugimi interesnimi dejavniki na terenu.« Proslave se je udeležil tudi Vili Belič — predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je družini čestital ob tako pomembnem jubileju in izrekel priznanje za dosežene rezultate, ki jih je družina dosegla v upravljanju z loviščem, podčrtal je še pomen, mesto in vlogo lovske organizacije v naši samoupravni skupnosti. Razvitje prapora je družina zaupala Jožetu Modicu, predsedniku zbora delegatov KS Tomišelj, ki je po nagovoru in razvitju prapora izročil predsedniku družine, ta pa ga je dal v varstvo praporščku Janezu Kramarju — mlajšemu. Po zaključku proslave je Ljuban Zadnik, predsednik zveze LD Ljubljana podelil odlikovanja petim lovcem, jim čestital in zaželel njim in družini tudi v prihodnje veliko plodnega dela v lovski organizaciji. Po podelitvi priznanj za dosežene rezultate v jubilejnem tekmovanju na glinaste golobe, z nekaterimi sosednjimi lovskimi družinami, je sledilo tovariško srečanje. TONE ZADNIKAR 29. SEPTEMBER DAN PIONIRJEV Tudi letos bodo pionirji osnovnih šol občine Ljubljana Vič-Rudnik praznovali 29. september — DAN PIONIRJEV, ki naj bo tudi letos dan samoupravnega sprejemanja delovnih programov in obvez, dan, ko sklepamo dogovore v šoli, krajevni skupnosti, društvu prijateljev mladine, družbenopolitičnih organizacijah in društvih, interesnih otroških in mladinskih organizacijah itd. za koordinirano celoletno dejavnost pionirjev, za smotrno idejno naravnanost in vzgojno ustreznost programov z namenom, da bi bile čimbolj vsakdanje možnosti in potrebe ter interesi pionirjev. Pri tem pa moramo seveda slediti osnovnim družbenopolitičnim in vzgojnim načelom, da v procesu sprejemanja programov in obvez postanejo pionirji nosilci akcij in subjekti za izvajanje programov. Pionirji naših osnovnih šol bodo svojo aktivnost posvetili akciji za izvedbo referenduma za samoprispevek II s tem, da bodo organizirali razne razstave, proslave in manifestacije ter okrasili volišče svojih krajevnih skupnosti. Letošnji »dan pionirjev« bo obeležen tudi s pričetkom novih jugoslovanskih pionirskih iger z naslovom: »Narava —zdravje — lepota«. To naj bi bila tema JPI za obdobje od 1. septembra 1976 do 30. junija 1978. S tako usmerjenostjo bo »dan pionirjev« postal pomemben, težko pričakovani dan slehernega pionirja naše občine in še več, sleherni občan občine Vič-Rudnik bo lahko pomagal pionirjem pri uresničitvi samoupravno izdelanih pionirskih programov naših osnovnih šol. LOVSKA DRUŽINA TOMIŠELJ JE PROSLAVILA 30. OBLETNICO SVOJE USTANOVITVE MNENJA OBČANOV O PROBLEMIH LJUBLJANE Poleg mnenj, ki pridejo do izraza preko različnih oblik neposrednega sodelovanja občanov v krajevnih skupnostih ter preko njihovih delegatov na ravni občine in mesta kot celote, je od letošnjega leta na voljo tudi raziskovalna ugotovitev, izvedena preko centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Ljubljane pri fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Ker je bila raziskava širše zasnovana,so zanimiva stališča občanov o perečih problemih ljubljanske skupnosti. Zbrani podatki omogočajo vsaj do neke mere vpogled v specifične situacije, ki se pojavljajo v nekaterih območjih znotraj petih ljubljanskih občin. Razlikujemo štiri kategorije problemov: — probleme Ljubljane kot celote — probleme posameznih ljubljanskih občin — probleme krajevnega okolja — probleme posameznika ter njegove družine Čeprav včasih ni moč uvrstiti posameznih problemov ravno v takšne kategorije, pa je z vidika usmerjanja vendarle koristno dobiti določena napotila o tam, v katerem okviru naj bi po mnenju občanov predvsem iskali rešitve. Promet, otroško varstvo in onesnaženost naselij so trije sklopi problemov, ki jim občani pripisujejo največjo težo, tako na ravni Ljubljane kot celote in tudi z vidika občin in posameznika oziroma njegove družine. Le v okviru krajevnega okolja pridejo komunalni problemi in preskrba prebivalstva na drugo in tretje mesto. Preskrba pa tudi v okviru občin sledi prvim trem problemom, obenem pa se v primerjavi z letom 1971 močno zaostruje kot problem. Ravno prvi problemi so se izredno povečali, relativno najhitreje problem preskrbe, onesnaženosti naselij, otroško varstvo in problemi prometa, relativno najmanj pa komunalni problemi. Najbolj kritično je reševanje problematike prometa in širšega kompleksa vprašanj, ki so s tem v zvezi. Promet je očitno v zvezi z onesnaženostjo naselij, kot tudi s problemi preskrbe prebivalstva. Prometna zatr-panost v središču mesta v zadnjih letih sproža tudi v Ljubljani pomembno prestrukturiranje medsebojnih odvisnosti v prostoru. Zmanjšuje se dostopnost mestnega središča. Sicer pa se problemi prometa pojavljajo za občane v zelo različnih oblikah. Pri tem gre lahko za povsem nasprotne pomene, na primer: za nekatere promet pomeni predvsem hrup in onesnaženje okolja, za druge se vsebina tega problema nanaša na omejene možnosti prometa znotraj mesta ali problem dostopnosti majhnega središča iz primestnih območij, za tretje pa predvsem osebno ogroženost v prometu itd. Vsi omenjeni splošni problemi nakazujejo še nadaljnjo akcijo za pridobitev javnega mnenja občanov o konkretnejših problemih in primerih, kar bi lahko koristno uporabili za sedanje in kasnejše usmerjanje posameznih akcij. LOJZE ČEPON ADAPTACIJA KUHINJE V MLADINSKEM KLIMATSKEM ZDRAVILIŠČU NA RAKITNI MKZ Rakitna je edino višinsko zdravilišče v Sloveniji. Kljub velikemu pomenu prihajaja na zdravljenje premalo otrok, tako da je zasedenost zdravilišč le 50-odstotna. Pod takimi finančnimi pogoji pa zdravilišče ne more razvijati svoje dejavnosti. Že pred leti so načrtovali nekatera najnujnejša dela: adaptacijo kuhinje, posodobljenje sanitarij, garderob in kopalnic, ureditev okolice in dograditev gospodarskega objekta za rešitev nujnih stanovanjskih problemov osebja, ki zaradi pomanjkanja stanovanj odhaja. Projekti so že izdelani in potrjeni. Za nadaljnji obstoj zdravilišča je bilo nujno potrebno predvsem adaptirati kuhinjo in urediti sanitarije z garderobami. Za ta namen kolektiv ni imel lastnih sredstev, ker jih je porabil za napeljavo vodovoda, ureditev centralnega gretja, strelovoda in za redno vzdrževanje zdravilišča. Februarja letos je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik kot ustanovitelj sklicala razgovor s predstavniki zainteresiranih SIS. Razpravljali so o problematiki MKZ Rakitna in nujno potrebni ureditvi higienskih razmer zdravilišča. Za namenske dotacije so zaprosili: Regionalno zdravstveno skupnost Ljubljana, Mestno skupnost otroškega varstva Ljubljana, Zvezo otroškega varstva SRS, ki na prošnjo še ni ugodno odgovorila. Prispevala pa je tudi OZD MKZ Rakitna. Predvidevali so, da bo adaptacija kuhinje končana do začetka poletne sezone, ko je zaradi počitnic zasedenost zdravilišča največja. Vendar so se dela zaradi dopolnitev zavlekla. Potrebna je bila dograditev butanske komore, ker je električna napeljava preveč obremenjena, po predpisih Sanitarne inšpekcije pa tudi ureditev kanalizacije in klimatske naprave v kuhinji. Dopolnitve so celotno adaptacijo podražile za 170(H).()<) din. V kratkem bodo pričeli preurejati umivalnice, stranišča, ki so nefunkcionalna in zastarela. Ni pa še finančnih sredstev za ureditev okolice in adaptacijo gospodarskega poslopja. Glede ureditve okolice bo delovni kolektiv v lastni režiji izvedel nujna dela po odločbi Sanitarne inšpekcije. Nujnejša je adaptacija gospodarskega poslopja za ureditev stanovanj strokovnih delavcev, ki zasedajo zasilne prostore zdravilišča, vendar tega ni moč realizirati. Tako se problematika Mladinskega zdravilišča vrti v začaranem krogu. ANICA JURČEK DELA, NA KATERA NI MOGOČE RAZPOREJATI ŽENSK Izvršni svet skupščine SRS je sprejel uredbe o delih,na katera ni mogoče raz-poretati žensk. Namen te uredbe je zaščititi žensko in mater pred nekaterimi vrstami del, za katero je ugotovljeno, da lahko škodljivo vplivajo na njihovo funkcijo materinstva. Dela, na katera se ne smejo razporejati nosečnice, so zlasti dela, pri katerih prihaja do stalnega in močnejšega stresanja telesa in daljšega pritiska na telo, dela s strupenimi in škodljivimi snovmijdela, ki so škodljiva glede na ekološke razmere, dela, pri katerih je treba dvigati, prenašati težka bremena nad 7 kg. Z viri ionizirajočih sevanj ne smejo delati ženske med nosečnostjo. Ženske, ki dojijo, ne smejo delati z odprtimi viri sevanj. Nosečnice po dopolnjenem četrtem mesecu nosečnosti se ne smejo razporediti zlasti na dela, ki se opravljajo v prisiljenem oziroma stoječem položaju telesa in dela na strojih, ki se poganjajo z nogo. Za posebno težka telesna dela se štejejo zlasti: podzemeljska telesna dela v rudnikih, globoko kopanje in globinsko vrtanje, neposredno valjanje kovin v valjarnah, impregniranje pragov, delo s kakršnokoli vrsto pnevmatičnih strojev, ki povzročajo močnejše tresenje telesa, stalno nošenje in dviganje velikih bremen na ravnem in trdem svetu in manjših bremen navkreber. LEPO PRIZNANJE Ko prebiram občinsko glasilo »NAŠO KOMUNO«, ki je lepo urejeno, vkt terega včasih tudi sam prispevam kak problem, me najbolj razveselijo din» mični podvigi naše komunalne dejavnosti in tudi kulturne dejavnosti. To so na primer vodovod pri KS R o b, kjer so prizadevni krajani že pogl<> bili 9.000 vodovodnih cevi in se pripravljajo na rezervoar. Na Večni poti sOt* vsi zedinjeni za asfaltiranje ceste, ki je makadamska in zelo prašna, a zelo pr0' metna zaradi bližnjega živalskega vrta. Uredili naj bi tudi asfaltni pločnik-Tako bodo sprehodi proti živalskemu vrtu — bolj varni. Na področju Krajinskega parka pod Polhograjskimi Dolomiti, kjer je tn®'j nost razvoja kmečkega turizma, toplo pozdravljam stremljenje krajanov. 1* nimiva je tudi otvoritev farme Ljubljanskih mlekarn v Gmajnicah. Zanimivo in uspešno naj bi bilo tudi »Vabilo KUD France Prešeren« vfr novem, ki vabi amaterje vseh dejavnosti in poklicev ter starosti. Iščejo reciM" torje, igralce in vse, ki imajo veselje do gledališke amaterske dejavnosti-» temu bi pripomnil, naj se Trnovčani in morda še bližnji krajani odzovejo ap^ KUD v Trnovem. Ko bo prva prireditev tega »prenovljenega« ansambla® kolektiva, se je bom rade volje udeležil STANKO SKOCIK ODLOČNEJE NAD SMETI Polhov Gradec nedvomno že leta sodi med najbolj privlačne in obetajoče tu' ristične kraje pri nas. Toda njegova zunanja podoba zadnje čase ne potrjuje ravno tega slovesa Deloma zato, ker kraj še vedno nima urejenega ustreznega smetišča, oziro11''1 občasnega odvoza smeti na druga odlagališča, deloma pa tudi — kakor zatfjul predsednik sveta KS Janez Odar — zavoljo malomarnosti in brezbrižno5” samih občanov. Da bi v praksi dokazala, kako se z malo truda, a z več volje vendarle dam1*'' tej smeri kaj storiti, je KS pred časom organizirala očiščevalno akcijo v Polh0" vem Gradcu. Udeležilo se je je presenetljivo veliko število občanov, zato nj61^ končni uspeh seveda ni izostal. . »Brigadirji«, med katerimi ni manjkalo tudi priletnih starčkov s sedmint" več križi, so skrbno očistili cesto v samem naselju in njeno neposredno okolij uredili odtočne kamale, posuli vozišče s svežim gramozom in temeljito oči*0 del vrta nad Zadružnim domom. Mimo tega pa so udeleženci akcije obnovili tudi večjo škarpo pri Jerebu | pričeli s prvimi deli pri obnovitvi nekdanje osnovne šole. Končni uspeh akcije, ki je skupno trajala pet ur, je potrdil, da je moč že z nH koliko volje in zavzetosti občanov urediti še tako odmaknjene kotičke kraju'11 s tem prispevati k njegovemu lepšemu videzu. ^ BRANKO VRHOVE1 Za zdravju škodljiva se štejejo: dela s strupenimi in zdravju škodljivimi snovmi (delo z živim srebrom, svincem ali njenimi spojinami), delo, ki se opravlja s potapljanjem, delo pri samih Siemens-Martinovih električnih in drugih pečeh za taljenje kovin, čiščenje kanalov, izlivov in praznjenje greznic s fekalijami. Za nevarna dela se štejejo: zidanje, popravljanje in čiščenje tovarniških dimnikov in podobno. Pristojni organ inšpekcije dela lahko izjemoma dovoli zaposlitev žensk na težka in zdravju škodljiva dela, če je v organizaciji izvedena mehanizacija, avtomatizacija, in hermetizacija delovnega procesa in so s takimi ukrepi škodljivi vplivi odvrnjeni. Delavci v organizaciji združenega dela določijo s samoupravnim sporazumom tista dela, ki jih ženske ne smejo opravljati. IRENA ŠIFRAR ZA TISTE, KI ŠE NE VEDO Znano je. da obstaja obveznost plačevanja davka za občane, ki posedujejo stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže. Ta davek pa se ne plačuje od kmetijskih gospodarskih poslopij; od lastnih stavb konzularnih predstavništev ter od lastnih stavb predstavništev mednarodnih organizacij, v katerih imajo poslovne prostore; od stavb tujih držav, v katerih stanujejo člani in uslužbenci konzularnih predstavništev, če velja vzajemnost; od stavb, ki so pod spomeniškim varstvom; od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati; od stanovanjskih stavb, katerih vrednost, ugotovljena na podlagi zakpna o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-74. 39-74, 5-76. 10-76), ne presega 100.000 din. Zakon o davkih občanov iz leta 1972 je prinesel oprostitev davka od stavb zavezancem — prvim lastnikom novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj za dobo desetih let. Določbe o oprostitvi davka na stavbe so ostale v veljavi tudi v prečiščenem besedilu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-74, 39-74, 5-76, 10-76), ki še velja. Tako je po tem zakonu poleg prvega lastnika začasno oproščen davka od stavb tudi tisti, ki je stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel prvi lastnik. Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše oziroma stanovanja, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost stanovanjske hiše oziroma stanovanja povečala za več ko 50 %. Začasno oprostitev uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu. Vlogi je potrebno priložiti dokumentacijo, ki izkazuje lastništvo oziroma pravico uživanja stavbe oziroma stanovanja. Zato je potrebno priložiti fotokopijo gradbenega dovoljenja ali pogodbo o nakupu zemljišča ali /emljiško-knjižni izpisek oziroma pogodbo o nakupu stanovanja od podjetja, ki se ukvarja z gradnjo stanovanj za trg in potrdilo prijavno-odjavne službe, ki izkazuje, kdaj sc je prvi lastnik v stavbo oziroma stanovanje vselil. Tisti, ki uveljavlja oprostitev zaradi več kot 50% povečanja vrednosti stavbe oziroma stanovanja, mora priložiti dokumentacijo, ki izkazuje tako povečanje. Ge le-te nima, ali je nepopoldna, opravi cenitev cenilec, ki ga določi davčna uprava. Vsi občani, ki so lastniki ali uživalci stavb, stanovanj in počitniških hiš, so dolžni' ne glede na 10-letno oprostitev plačevati prispevek za zaklonišča. Ta prispevek predstavlja zelo majhno obremenitev. Davka pa niso oproščeni lastniki stanovanjskih prostorov, ki jih sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek in oddih, pa tudi ne poslovnih prostorov, četudi so sestavni del stanovanjske zgradbe. IRENA ŠIFRAR, dipl. iur. V________________________________________________________J PRESTAVITEV POSTAJALIŠČA V POLHOVEM GRADCU Med vrsto najbolj žgočih problemov, s katerimi se že več let sooča KS P1’ ^ Gradec, sodi prav gotovo tudi neurejeno krajevno postajališče, ki je bilo'^ nedavno na ozki cestni ožini pred gostilno Pratkar in kot tako (na tako o ^ prostoru) nikakor ni ustrezalo svojemu namenu. Tu se jc namreč ob kot pogosto nabralo tudi pet ali več avtobusov, ki so praktično zaprli ves pr° ^ tem delu kraja. Prav tako so s hrupom svojih motorjev in izpušnimi pltf'1,111 u motili čakajoče potnike in mimoidoče, še bolj pa seveda številne stanovale*’ stanujejo v bližini postajališča. Zato je KS Polhov Gradec sklenila, da to postajališče čim prej Prc,,1,\ apr primerne|še mesto. Nova lokacija je nekoliko višje od prejšnje, kar me j gim koristi tudi otrokom voznikom, ki obiskujejo šolo v tem kraju. Tc ^ precejšen odstotek. :ačel»! Krajevna skupnost za samo graunjo novega posiajausca (m m- j- ■ ^ septembra letos) ni imela na voljo dovolj sredstev, saj razen od Viatorj*1^ lično ni dobila drugega denarja, zato so se ir nimi močmi in delavci. Pri tem jim je šla na roko zlasti domača katere pomoč je bila nedvomno ponoven dokaz, da se tudi delovna org eija lahko zelo uspešno vključi v delo krajevne skupnosti. j()V'E^ norali lotiti dela kar sami ' i roko zlasti domača TOZD IZ NOTRANJIH GORIC Kot po vsej Sloveniji, so tudi prebivalci Notranjih goric po osvobodi"1 v)rf stovoljnim delom zgradili zadružni dom. V njem je danes sedež *^r ' skupnosti Notranje gorice — Plešivica, trgovina »Mercator«, gostim^. ^ pa bi rekli, da je tudi kulturno in športno središče tega kraja. Tu je 111 j raznih družbeno političnih organizacij in društev, med katerimi je na) livno društvo upokojencev. .,ty Krajevna skupnost si je zadala za nalogo, da s prizidkom k zadr Ji domu zgradi nove sanitarije, ker so stare že dotrajane. Na ta način P‘ prišli še do drugih novih prostorov (za balinarski klub »Jama«', povev ,^| bo tudi prostornina dvorane, ki je namenjena vsem kulturnim Pr‘rL.1^^’' Akcija je stekla hitro, saj je danes gradnja Že v končni fazi. Pri delu n J magajo elani društva upokojencev. Tudi »Gumara«, tako pravijo domači gostilni, je v teh dneh sprenie1^^/ videz. Vse je obnovljeno, čisto, staro točilno mizo je zamenjala n°va_ . .jgfl ima gostilničarka lokal samo v najemu, sama skrbi in financira pr‘>> ‘ id^ drugim je napeljala telefon, centralno kurjavo in drugo. Ob v stopu v človek občutek, da mu staro ime »Gumam« več ne ustreza. In kilo zasluži pri vsem tem priznanje? Vsi, ki pomagajo in si priz*^' jjjl^i bi bil estetski v idez zadružnega doma čim lepši, največ zaslug pa it11* predsednik krajevne skupnosti in prizadevna gostilničarka Milka Želja vseh pa je. da bi bil zadružni dom ponos vsej vasi. a M V LJUBLJANI SE BOMO ODLOČAU ZA NOVI SAMOPRISPEVEK • V LJUBLJANI SE BOMO ODLOČALI ZA NOVI SAMOPRISP POGOVARJALI SMO SE S PREDSEDNIKOM UO SKLADA ZA GRADNJO ŠOL IN VVZ IZ SREDSTEV SAMOPRISPEVKA SAMOPRISPEVEK JE NOVA KVALITETA Predsednika upravnega odbora sklada /a gradnjo šol in VVZ iz sredstev ■' Samoprispevka I v Ljubljani ing. Natana Bernota nismo spraševali za naštevanje objektov zgrajenih iz denarja prvega samoprispevka, temveč je bil namen osvetliti nekatere bistvene premike v zavesti in podzavesti Ljubljančanov, v odnosu do takega načina zbiranja sredstev, do načina, ki ned-vomno pomeni novo kvaliteto, saj se ljudje odločajo sami prostovoljno in ni več klasične prisile države v obliki zakona. Prvi samoprispevek je zelo velikodoprinesel k .»vzgoji Ljubljane«. Od samega glasovanja do izvajanja Programa in predvsem vloga besede občanov, njih nadzor nad vsakim di-tarjem, jasni računi, ki jim nihče nima kaj očitati, vse to je velika praktična , S°la samoupravljanja, kar pa je vredno mnogo več kot ves zbrani denar. >;,, ^eprav tega denarja ni malo. Nova kvaliteta v posameznih odnosih je bi-, stvena pridobitev. i »Okrog Samoprispevka I. je bilo v Ljubljani dvignjenega ogromno prahu« pravi ing. Natan Bernot. To se sedaj počasi useda in položaj se jttsni. Iz prahu vstaja podoba Ljubljane, Ljubljančanov in vsakega posa-tieznika, pa tudi mnogi odnosi so jasnejši. Dvigovanje prahu je bilo nujno. 1 te se prah ne dvigne, ljudje ne začno stvari gledati analitično. Treba je za vsc poznati vzroke, vedeti je treba pa tudi, kaj narediti, da se določeno 1 ^Premeni. Pri takšni akciji je nujno najprej ustvariti klimo, ki pa jo ust var-)ai° 'udi nasprotja. Pri nas so bila pred samoprispevkom in še tudi kasneje vsebinska notranja nasprotja. Zato se je dvigoval prah. ^ tem ko bomo izglasovali 21. novembra nov D A,še daleč ne bomo ti-s,ega izglasovanega uresničili. To je razlika med logiko pred prvim samo-Prispevkom in logiko sedaj pred drugim. Denar je nujen, vendar ne zadosten pogoj Logika prvega samoprispevka je bila: najprej dobiti sredstva, potem bi Pa Sredstva so potreben in nujen pogoj, niso pa zadosten pogoj. Zgra ‘ti ne glede na rok, ceno in kvaliteto, to zna vsak. Kaj je komu cilj, to je o ,®,t' vprašanje. Roki npr. morajo biti pri takšni gradnji, kot pri drugih real n‘- Kdor želi akcijo speljati, pa mora tudi nekaj znati. Narediti mora tur “ekaj napak. Izkušnje, ki smo jih pridobili pri prvem samoprispevku, so z nas 'čredno dragocen kapital za realizacijo programa drugega samopr ®Pevka. Te izkušnje nam bodo koristile, da bo vse speljano pravočasnr Valitetno in poceni. Pri vsaki takšni akciji se moramo najprej vprašati ali nekaj rabimo, kc ‘*(0 to rabimo in kako priti do cilja. Samoprispevek nas je bogato učil,k; n'eni pritisk javnosti na realizacijo nekega takšnega programa. Javno: 1 odločala le o realizaciji, temveč je pritiskala tudi na formiranje sameg Pr°grama in ga končno tudi oblikovala. Tudi prednostna lestvica je bi ^oblikovana javno. sakega zaposlenega je po svoje dražil vsak mesec napis na plačilni ki i. da gre toliko za samoprispevek iz njegovega dohodka. To ga je vedn Ing. Natan Bernot znova spommjatqza kaj sc je odločil in ga tudi vedno znova spominjalo, da je objekt,mimo katerega gre in ga gradijo iz samoprispevk;^tudi njegov. da je »moj«, da je družben, da ga gradi družba in on sam. da ga ne gradi neka imaginarna država. Tak samoprispevek ima tudi bistveno širši pomen, saj pomeni obenem transformacijo sistema iz davčnega v samoupravnega. Tu se odloča sam in odloča večina, pri dav kih odloča država in neposredne pravice odločanja občan nima. Odločitev med samoifjravijanjem h etatizmom Kdor bi glasov ul na samoprispev ku z »ne«,se je zaradi nekaj dinarjev za-vestno odločil za etatizem, za cesarsko kraljevi davčni sistem. Samo tega l judje ob raznih krilaticah ne opazijo, ker odnosi niso takoj povsem jasni. Kdor se odloča proti,se s tem odloča za davke, torej za davčni sistem, ki mu predpisuje kaj mora dati. Sčasoma bo splošna praksa, da se bomo o vsem odločali in prešli tako na kvalitetnejši sistem kot pa je stari davčni. Važna je smer gibanja in v ztrajnost. Hitrost ni tako važna. Tisti, ki se je enkrat odločil za DA. bo tudi v bodoče še podprl akcijo, če je pameten seveda. Podprl jo ho v prepričanju, da je to tisti način zbiranja sredstev, ki mu najzanesljivejše omogoča, da dobi tisto,kar najbolj rabi za najmanj denarja. Mi smo imeli pri gradnji objektov sedaj že leto in pol fiksne cene. kar je posledica gospodarske stabilnosti, pa tudi recesije v gradbeništv u, kjer je sedaj ponudba gradbincev večja kot povpraševanje, torej na glavo postavljena situacija v primerjavi z začetnim obdobjem. Kdo bo najbolj proti? Tisti, ki ima največji avto, vendar to ne pomeni, da bo proti vsak. ki ima velik avto. Tisti, ki bo vodil program, mora uživati zaupanje mene kot občana. Cilj je postav ljen in meni mora le zaupati, da ga bom znal uresničiti. Občani gradnjo sami nadzirajo. V naši družbi ni nikogar, ki ne bi bil vsega zaupanja v reden. Izhajam i/ zaupanja in to zaupanje bo.užival tisti izvajalec tako dolgo^dokler ga ne bo zlorabil. Pri nas namreč nismo vedno dovolj rahločutni. Bistveno je verjeti v cilj. Če dvomim v cilj, sem tudi proti njemu. Če dvomim v vrtce . sem proti samoprispevku. Zato je treba najprej odpraviti vzroke dvoma. Od vrtca so odvisne tudi pokopiine Iz prvega samoprispevka bo vse dograjeno. Investicijsko tehnična dokumentacija je že ‘Lš-odstotno narejena, začeli so graditi ali končali že 35 objektov od 50 in vse bo pravočasno dograjeno. Smo na terminskem planu. Samoprispevek je višja kvaliteta, kar ne morejo preglasiti glasovi primitivcev. ki pravijo: »Denar hočejo od nas.« Samoprispevek in s tem novi vrtci, nove šole odpirajo tudi druge dimen-zije,o katerih premalo razmišljamo. Največji standard bom imel,če bodo moji otroci in vnuki v vrtcu in v dobrih šolah. Zakaj? Če bodo otroci in v miki v v rtcu in dobrih šolah,se bodo lahko izobrazili, veliko naučili in bodo zato dobili dobre službe in veliko bodo zaslužili. Prav tako ostali otroci in vnuki. Država bo zato bogata. Otroci in vnuki z v isokimi osebnimi dohodki bodo lahko veliko plačevali v pokojninski sklad in zato bo ta bogat, močen, zato bom jaz lahko iz njega dobival visoko pokojnino. Vidite, to je tudi eng dimenzija. Ste že pomislili na to relacijo? Dober vrtec — dobra šola — dobra izobrazba — dober zaslužek — močen pokojninski sklad, ki je odvisen od zaslužka — visoke pokojnine in zato pri vseh visok standard,« kaže na zanimivo še nepoudarjeno dimenzijo samoprispevka ing. Natan Bernot. MILOVAN DIMITRIČ HVALEŽNIM občanom Ljubljane! Teh nekaj besed na velikem transparentu pred poslopjem nove šole na Viču je izražalo toplino in resnično radost več kot 800 učencev iz treh krajevnih skupnosti. Rožne doline, Malči Belič in Viča. Hvaležnost teh pionirjev in mladine pa je bila globoko izražena tudi v pestrem kulturnem programu, ki so ga skupaj s svojimi tovarišicami pripravili na dan otvoritve nove šole — največje, zgrajene iz sredstev Samoprispevka I v Ljubljani. 4. septembra 1976 je na slavnostni seji gradbenega,odbora za izgradnje Nova višku šola nudi učencem resnično sodobne pogoje /a učenje. Na posnetku del vzorno in nadvse posrečeno zasnovane šolske knjižnice. .p,.- j. .».}?. v 1 J te šole predsednik upravnega odbora sklada za izgradnjo vrtcev in šol ing. Natan Bernot izročil uporabno dovoljenje in simboličen ključ v roke predsedniku občinske skupščine Viliju Beliču, ki ga je nato predal pionirjem te šole z besedami: »Nove učilnice, telovadnice, šolska kuhinja in ostali prostori predstavljajo izredne pogoje šolanja za vsakega učenca. Učenci pa morajo in prepričan sem, da to tudi bodo, tu v tej šoli, opravljali svoje dolžnosti kot marljivi in vzorni pionirji in mladinci.« ,v • |i / Pi vi o a | .i ii o t I, . M________________________________________________________________________________________MAŠA KOMUNA XH/I0 • 7. OKTOBER V LJUBLJANI SE BOMO ODLOČALI ZA NOVI SAMOPRISPEVEK • V LJUBLJANI SE BOMO ODLOČALI ZA NOVI SAMOPRISPEV PROGRAM BO REALIZIRAN DO ROKA Na referendumu pred petimi leti smo se v Ljubljani dogovorili, da bomo s sredstvi, ki jih bomo prispevali sami občani in s sredstvi sklada otroškega varstva ter družbenopolitičnih skupnosti zgradili 50 objektov, in sicer 16 osnovnih šol s telovadnicami, 3 osnovne šole brez telovadnic, I vzgojno posvetovalnico, 1 vzgojni zavod (posebno osnovno šolo) in 25 vrtcev. Takrat smo se tudi domenili, da bo v novozgrajenih šolah 214 do 240 učilnic z vsemi spremljajočimi prostori, kar naj bi po tedanjih izračunih veljalo 150,000.000 din. V vrtcih pa naj bi bilo prostora za 3640 malčkov, kar naj bi po tedanjih cenah veljalo 90,000.000 din. Pred petimi leti smo se domenili, da bomo sredstva zbirali od 1. januarja 1972 do zadnjega decembra tega leta, medtem ko bi gradbeno izvajanje potekalo od 1972. leta do 1978, ko bo zgrajen zadnji objekt. Takšen program je sprejela skupščina mesta Ljubljane (pred njo vse občinske skupščine) in ga uzakonila z odlokom. Kaj smo v Ljubljani od načrtovanega uspeli realizirati? Do sedaj smo zgradili 11 šol s telovadnicami, 1 šolo brez telovadnic, 2 telovadnici in 1 vzgojno posvetovalnico ter 13 vrtcev. V gradnji so še 4 osnovne šole s telovadnicami, v razpisu je 1 osnovna šola, dočim je za 5 osnovnih šol v pripravi gradbeno tehnična dokumentacija. Kar zadeva vrtce, lahko povemo, da so 4 objekti v gradnji, 8 pa jih je v pripravi. Torej je od 50 objektov že zgrajenih ali še v gradnji 37 objektov, šest jih bomo pričeli graditi še letos, sedem pa prihodnje leto, tako da ni problemov, da vseh načrtovanih petdeset ne bi bilo zgrajenih do roka, ki smo ga zastavili pred petimi leti, to je do leta 1980. Da bi uresničili program do konca, potrebujemo v letošnjem letu 626.152.000 din, od tega bo sredstev iz samoprispevka 348,092.000 din. Vrednost celotnega programa bo znašala predvidoma okrog 751.152.000 din, saj bodo SIS otroškega varstva in družbenopolitične skupnosti morale zagotoviti prihodnje leto še 125,000.000 din. STANJE OBJEKTOV IZ SAMOPRISPEVKA NA DAN 10. 9.1976 OSNOVNE ŠOLE Zgrajeni objekti L OŠ Dol 2. Zalog 3. V. Vodnik 4. DOBROVA 5. BREZOVICA 6. Črtomirova 7. Novo Polje 8. Preska 9. Brod 10. Vzgojna •posvetovalnica 11. Sostro 12. Pirniče 13. HORJUL 14. VIČ 15. Novo Kodeljevo Objekti v gradnji 16. OŠ BS-7 17. Prežihov Voranc 18. VRHOVCI 19. Zvonka Runka Objekti v oddaji 20. OŠ Koseze Objekti v pripravi 21. OŠ Prule 22. Tone Tomšič 23. VZ Janez Levec 24. Dr. J. Potrč 25. Vodice VRTCI Zgrajeni objekti L VVZ Soseska 7 2. Šentjakob 3. A. Ziherl 4. Vevče 5. Zadvor 6. Brod 7. ŠKOFLJICA 8. Savsko naselje 9. Nove Jarše 10. Andersen 11. MALČ1 BELIČ 12. VIČS-6 13. Šentvid Objekti v gradnji 14. VVZ Novo Kodeljevo 15. VRHOVCI 16. Selo-Moste 17. Litostroj Objekti v oddaj: 18. VVZ BS-3 (zbirajo ponudbe) 19. MURGLE Objekti v pripravi 20. VVZ Poljanska cesta 21. Ajdovščina 22. Šentjakob 23. Polje 24. Koseze 25. Medvode Opomba: podčrtani so objekti, ki so na Viču. kako so sa atakall dohodki v aklad In kako amo aradatva troiill tv ooo din) 1972 1973 1974 1975 1976 fifij aradatva zbrana aamopriapevkom 3ŠŽ aradatva družb. pol. akupnoati in TIS porabljena aradatva KAKO se JE ZBIRAL IN UPORABLJAL DENAR Kot vidimo )e bilo zbranih (nominalno) znamo wč ueditev, kot »mo predvidevali leta 1971. NaraJčanje zbranih tredstev: Leto Samopriipevek Družbenopolitične »kupno*ti Sklad a otroiko varatvo In laatni viri »klada 1972 38,391 000 din 23,849.000 din 1973 47,703 000 din 35,930 000 din 1974 61.388 000 din 51,690 000 din 1975 80.610.000 din 61,478 000 din 1976 120,000.000 din 105,113.000 din Skupaj 348,092.000 din 278,060.000 din KO UK O DENARJA BOMO ZBRALI Samopilapcvek Druf viri 348.092.000 din 278.060.000 din Skul,4 626, U 2.000 dk. i£|: *# • • • *£ >:&: : • >mm lil. ^ mm J i! m; §11 i 1 1972-1976 ■V do 31.12-1076 »e bo V skladu zbralo: laatni viri »klada 5761000 din / in SIS za otroiko varstvo aradatva zbrana a aamopriapevkom . / ‘ S skupaj zbrana sredstva: 626182OOO din ODKAR JE NOVA ŠOLA NA BREZOVICI NIC VEC PONOČI DOMOV Med prvimi objekti zgrajenimi iz samoprispevka 1 je bil tudi prizidek Osnovne šole na Brezovici. Zgradili so ga že leta 1973 in od takrat sc je življenje malih šolarjev spremenilo, pa tudi učitelji mnogo lažje poučujejo v novih prostorih. MARKO SKODLAR obiskuje osmi razred osnovne šole na Brezovici: »Seveda je velika razlika med učnimi pogoji v stari šoli in sodobnim poučevanjem v novih učilnicah. Prostori so mnogo svetlejši in prostornejši. Sedaj imamo mnogo novih učnih pripomočkov pri predmetnem pouku. Še posebej pa sem srečen v novi telovadnici, saj tako nimamo več »telovadbe med klopmi« in nismo odvisni od vremenskih pogojev.« Tudi RENATA LAMPIČ obiskuje osmi razred: »V nižjih razredih sem imela dvoizmenski pouk in prav nič prijetno ni bilo pozimi hoditi po temi v snegu domov. Sedaj, ko smo dobili nove prostore; imamo pouk le zjutraj, kar je veliko bolje, saj imam NUŠA SKUBIC obiskuje šesti razred: »Prva štiri leta sem obiskovala osnovno šolo Zvonka Runka v Šiški. Razlika med šolama je precejšnja. Tu imamo na primer že v četrtem razredu pouk tudi s televizijo in magnetofoni. kmalu pa bomo dobili veliko športno igrišče. Vsega tega na prejšnji šoli nisem imela.« ANICA ČADONIČ poučuje zemljepis in zgodovino: »V enoizmenskem pouku smo močno razvili izvenšolske dejavnosti, v katerih deluje kar dve tretjini otrok. Pridobili smo večjo jedilnico. Sedaj imamo tudi centralno kurjavo, prej smo namreč ogrevali prostore s pečmi. Število otrok pa se tako hitro veča, da ne moremo razmišljati o prehodu na celodnevno šolo. V kabinetih za predmetne učitelje se lahko mnogo bolje kot prej pripravimo na pouk. Učim namreč že 23 let in če se spomnim časov, ko je bilo v razredu po 46 otrok, ugotovim ogromen napredek, ki smo ga opravili.« TEKST IN FOTO: IVO BRHČIČ tako popoldne več prostega časa in tudi časa za učenje mi ne zmanjka.« STANKA GRMEČ POUČUJE ŽE 18 let. Sedaj uči v četrtem razredu: »Telovadnica je žal postala premajhna in tako na nižji stopnji telovadijo v šolski avli. Mnogo bolj lahko skrbimo za otroke v podaljšanem bivanju, ki ga prej nismo mogli organizirati. Žal pa se število otrok nenehno veča in vračamo se na položaj, v katerem smo bili pred nekaj leti. Tako sc morata v posameznem kabinetu za višjo stopnjo pripravljati po dva učitelja skupaj. Sedaj imamo tudi štiriletno podružnično šolo v Notranjih goricah, kar prav gotovo vpliva na boljšo strokovnost.« Anica Čadonič: »Strokovnost jv mnogo boljša.« VPRAŠANJA ZA ALI PROTI SPLOH NE SME BITI Samoprispevek I se izteka, te dni pa se že pripravljamo na izvedbo novega. V preteklem obdobju je bilo zgrajenih mnogo vzgojno-varstvenih objektov tudi v naši občini in med njimi je tudi VVZ Malči Belič. O samoprispevku smo se pogovarjali z občani, ki imajo svoje malčke v tem vrtcu. ADI VANDA, ki ima svojo šestletno Nevenko: »Prej sem imel tu dva otroka. Starejša hčerka je zdaj že v šoli. Obe sta bili v vrtcu, s katerim sem zelo zadovoljen, že od malih nog. Na vso stvar gledam nekoliko drugače, saj imam otroka v vrtcu in želim, da bi imeli to možnost tudi drugi starši ter bom seveda glasoval za samoprispevek. Menim pa, da bi morali sredstva za gradnjo teh objektov jemati iz obveznih dajatev, saj so življenjskega pomena. Tu sploh ne bi smelo biti vprašanja.« NADJA KRUH je z oskrbo petletnega Matevža prav tako zelo zadovoljna: »Mama je zbolela in zato smo ga vozili zgodaj zjutraj v vrtec za Bežigradom, kjer sem v službi. Seveda sem za nov samoprispevek, saj je to edina pot za hitro rešitev tega res perečega vprašanja. Kljub prvemu samoprispevku je vrtcev namreč še vedno premalo. V prihodnje pa bomo morali razmišljati o tem, da jih bomo gradili tudi z drugimi sredstvi.« ROZA OBLAK je prišla v vrtec po svojo štiri in pol leta staro pravnukinjo: »Pazila sem jo tri leta in prav gotovo ni bilo lahko. Ko je prišla v vrtccje sicer nekoliko zbolel^ sedaj pa je zelo zadovoljna v družbi svojih vrstnikov. Otroci so dandanes namreč veliko bolj zahtevni in sama ne zmorem vse vzgoje, mamica pa je v službi. Samoprispevek je za upoko-jottee sicer nekoliko velik, vendar pa bom glasovala zanj.« RADOVAN STANKOVIČ, oficir JLA ima v vrtcu štiri in pol ter sedemletno hčerko: »Za vsako plačam po 91 starih tisočakov, kar se mi zdi nekoliko veliko, še posebej če to primerjam na primer z razmerami v Srbiji. Z oskrbo pa sem zelo zadovoljen, saj se napredek v otrokovem razvoju občutno opazi. Samoprispevek je potreben, vendar pa ne bi smeli vsega graditi le z na tak način zbranimi sredstvi.« EMIL SKOČIR ima v vrtcu štiriletnega sina Gregorja: »Ta je začel že v jaslih, mnogo več težav pa imam z mlajšim otrokom. Imam ga v privatnem varstvu in zanj krepko več plačujem, kakor pa bi v vrtcu. To jc le izhod v sili, vendar nc najdem zanj nikjer prostora. V vrtcu so v družbi vrstnikov pa tudi vzgoja je mnogo bolj strokovna. Vsekakor menim, da jc samoprispevek nujen in prepričan sem v njegov uspeh.« TATJANA VALETIČ je z oskrbo triletnega sina Žiga zelo zadovoljna: »Prej sem ga imela v privatnem varstvu, saj sem prostor v kakem vrtcu le težko našla. Še vednb je premalo prostora v vrtcih, ki so velikokrat prenatrpani, kakor na primer tale tukaj. Zato sem vsekakor za nov samoprispevek.« JANA VRTAČNIK je samohranilka. V vrtcu je zaposlena kot vzgojiteljica, pri sebi pa ima tudi svojega šestletnega sina: »To je bila edina možnost, saj ga nisem mogla nikamor oddati v varstvo. Kot zaposlena sem še posebej za samoprispevek. Ljudje gledajo vse skozi dinar, nihče pa ne opazi, da so zaradi pomanjkanja prostora skupine krepko prenatrpane. Žal nekateri sedaj, ko imajo otroke v vrtcu, niso preveč navdušeni za nov samoprispevek. Kaj pa njegov sosed, ki ima Še vedno težave z otrokovim varstvom? Vsekakor sem za.« FOTO IN TEKST: IVO BREČIČ V V LJUBLJANI SE BOMO ODLOČAU ZA NOVI SAMOPRISPEVEK • V LJUBLJANI SE BOMO ODLOČALI ZA NOVI SAMOPRISPEVEK rav na obronku gričevja sloji nova osnovna šola v Horjulu. Moderne učilnice, ena poleg druge ler številni kabinetni prostori za Pouk predstavljajo tudi na prvi pogled resnično estetske in funk-tionalne razsežnosti šole. 5. septembra so se prebivalcem '‘fajevne skupnosti Horjul izpol-nekoč davne želje. Dobili so , v° zgrajeno iz sredstev anibprispevka vseh občanov na-ega mesta. Izredno lep in funk-'onalno urejen objekt je zgra-gradbeno podjetje IN-^RAD iz Celja. Solarji iz Hor-iu a in okolice se tako ne bodo ee stiskali v že nekaj let nepri- mernih učilnicah stare osnovne šole. Tiste sončne nedelje, ko je bila šola odprta oziroma na.vpo-gled vsem tamkajšnim občanom in številnim gostom, je bilo slišati mnogo radosti in besed in navdušenja, prav tako ni manjkalo hvaležnosti najmlajših, ki so se ob tej priložnosti predstavili z bogatini kulturnim programom. OQ|q 1.1 ojv ’ 11 Su imenovala po I. bataljonu Dolomitskega odreda, je priliv domačin, narodni heroj Rudolf Hribernik-Svarun. Ob tej likn n0st' J« zaželel vsem mladim krajatiom Horjula in okolice ve-^ Špehov pri učenju. ^ Vsem"ili^ani *** SO se 1 '‘t*,ran'm kulturnim programom oddol-’ k‘ so se slovesnosti udeležili. V HORJULU NOVA ŠOLA - USPEH VOLJE IN DELA V začetku septembra so v Horjulu ob praznovanju krajevnega praznika slovesno odprli tudi novo osnovno šolo, ki je za krajane že leta predstavljala primarne potrebe, kajti stara šola (zgrajena pred skoraj sedemdesetimi leti) spričo svojih tesnih prostorov in zastarele opreme nikakor ni mogla več služiti svojemu na- O tem, kako je stekel pouk na novi šoli oziroma kaj šola tudi sicer pomeni občanom Horjula, so krajani povedali naslednje: FRANC NAJDIČ: učitelj telovadbe »Nova šola je vsekakor velika pridobitev za Horjul. S tem mislim v prvi vrsti na novo moderno in prostorno telovadnico, ki bo lahko služila množičnejšemu športno-rekrea-cijskemu udejstvovanju tako mlajših, kakor tudi starejših občanov. Sicer pa smo imeli prve dni pouka vsi (tako učitelji kot učenci) precej težav s prilagajanjem na novi kabinetni pouk. Tega namreč prej v stari šoli nismo bili vajeni, zato se sprva v njem nismo ravno najbolje znašli. Vendar pa smo zdaj že nekoliko prebrodili te začetne težave. Drugače pa sem prepričan, da novi šolski objekt kot tak zelo ustreza sodobnim učnim razmeram, zato pričakujemo, da bodo tudi rezultati našega dela boljši kot so bili doslej. Naš učiteljski zbor bo v tej smeri vsekakor napraviljkar bo v njegovih močeh in si prizadeval, da bo delo potekalo nemoteno in kar najbolj učinkovito. Prav tako pa se naš učiteljski zbor zahvaljuje vsem občanom, ki so pomagali pri realizaciji tega šolskega projekta.« »V zvezi z novim samoprispevkom, ki bo namenjen nadaljnji gradnji osnovnih šol in drugih ustanov, naj dodam le to, da se mi zdi potreben, saj bodo tovrstni objekti vsekakor v veliko korist naši družbi.« MOJCA LAVRENČIČ, učenka 4. razreda: »V novi šoli se počutimo veliko bolje kot v stari. Predvsem se veliko lažje učimo, kajti tu imamo na voljo najsodobnejše učiIniee in učne pripomočke. Še posebno smo seveda navdušeni nad telovadnico in nad preskrbo s toplimi kosili in malicami. V telovadnici, ki je še posebno velika pridobitev, imamo na razpolago celo vrsto športnih rekvizitov, ki nam omogočajo učinkovitejšo in uspešnejšo telovadbo. Sama pa se že veselim tudi celodnevne šole, ki naj bi jo uvedli čez čas.« MARIJA SEČNIK, kuharica v OŠ: »Na samem začetku imamo še precej težav s prehodom iz stare kuhinje v novo, v kateri uporabljamo v glavnem le električno kurjavo, medtem ko smo v prejšnji kuhinji uporabljali skoraj izključno trdo gorivo. Mimo tega pa imamo zdaj na voljo tudi dva plinska kotla in dva štedilnika ter prekucnik, ki bodo uporabni že v kratkem, ko nam bodo priključili plin. Sicer pa pripravimo za zdaj okoli 50 kosil dnevno, toda mislim, da bi jih lahko tudi več. Kar pa zadeva same pogoje v novem delovnem okolju (kuhinji), si upam trditi, da so boljši od delovnih pogojev v polhograjski in dobrovski šoli. To velja posebno za naše shrambe za živila.« PETER KOGOVŠEK, učenec 7. razreda: »Všeč mi je telovadnica in jedilnica. Slednja predvsem zato, ker imamo v njej hrano že pripravljeno in nam je ni treba nositi v učilnice. Nekoliko težje pa je zdaj na začetku s prilagajanjem na novi kabinetni pouk, pri katerem moramo hoditi iz razreda v razred. Vendar pa nam, tako kot podaljšani pouk, pride kar prav. Vse domače naloge namreč opravimo že v šoli in nam jih ni treba opravljati doma. ii ; <' JSv g d Mojca Lavrenčič Marija Sečnik Peter Kogovšek Drugače pa mislim, da bi morali za vse tiste učence, ki stanujejo daleč, organizirati reden prevoz — tako v šolo kot tudi domov.« LJUDMILA KONČAN, finančni knjigovodja v GP Tehnika v Ljubljani: »Prepričana sem, da je bila nova šola našemu kraju že več kot potrebna. Vendar pa mislim, da občanom, ki stanujemo v njeni neposredni bližini, z lokacijo niso napravili ravno največje usluge. Med samo gradnjo smo namreč imeli težave z ropotom strojev in tovornjakov, zdaj pa jih imamo z živžavom otrok. Sicer pa odobravam preskrbo otrok s hrano in podaljšanim bivanjem v šoli, česar poprej ni bilo. Tako smo starši v precejšnji meri razbremenjeni vsakodnevne skrbi za otrokovo prehrano, obenem pa seveda tudi skrbi za njihovo učenje.« JOŽICA TROBEC, uslužbenka \ Zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani: Ljudmila Končan »Nova osemletka se mi zdi vsekakor zelo pomembna pridobitev za naš kraj, posebno za otroke, ki jo obiskujejo. Ob ogledu njene notranjosti sem bila najbolj navdušena nad funkcionalno ureditvijo učnih prostorov in nad sodobno opremo. To velja zlasti za kabinetni pouk, pa tudi učilnice za najmlajše so dovolj prostorne in primerno opremljene. Otroci se v novi šoli kar dobro počutijo, pri čemer so posebno zadovoljni s prehrano, ki jim jo nudi nova šolska kuhinja. Kar pa zadeva sam zunanji videz šole, menim, da bi bilo potrebno čim-prej urediti pot do šole. potem pa seveda še njeno neposredno okolico. Pri tem naj naposled dodam še to, da zelo odobravam novi samoprispevek, kajti z njim bodo naši otroci Jožica Trobec prišli do novih učnovzgojnih ustanov, ki jih potrebujejo pri nadaljnji vzgoji in izobraževanju. Prepričana sem, da bo referendum uspel, saj so bila sredstva iz prvega samoprispevka res smotrno izkoriščena.« BRANKO VRHOVEC TELOVADNICA NOVE OSNOVNE ŠOLE NA DOBROVI JE NA VOLJO VSEM KRAJANOM VSI DVOMI SO ODVEČ Šele drugič so se po koncu letnih' počitnic odprla vrata v novi šoli na Dobrovi. V prekrasnem šolskem objektu. ki so ga dogradili s pomočjo samoprispevka, so poleg šolarjev našli svoje mesto tudi krajani KS Dobrova. Ob koncu minulega šolskega leta so se zbrali športniki tega kraja in ustanovili Športno društvo Dobrova. V sodelovanju s šolskim vodstvom so za krajane organizirali bogato rekreativno dejavnost v prostorni telovadnici nove šole. K splošno športni rekreativni dejavnosti so pritegnili večje število odraslih občanov, ki preživijo dvakrat tedensko po dve uri med športnim orodjem. Pod strokovnim vodstvom si tako nabirajo novih moči za lažje vsakodnevno delo. Poleg odraslih so v košarkarski in karate sekciji zbrani tudi mladi, ki si s pomočjo športnih %strokovnjakov izpopolnjujejo svoje športno znanje in si utrjujejo splošno kondicijo in zdravje. Čeprav so z delom v Športnem društvu šele začeli, pa že v bližnji.prihodnosti nameravajo rekreativno dejavnost popestriti. Koliko pomeni novi objekt krajanom, vidimo po pripravljenosti prijeti ža delo za dokončno ureditev zunanjih igrišč in at- letskega tekališča ob šoli. S skupnimi močmi bodo skušali dokončati zunanja dela do naslednjega krajevnega praznika 7. maja 1977. Predvsem pa bodo člani SD Dobrova V sodelovanju s šolskim vodstvom še bolj razširili rekreativno dejavnost in pritegniti v svoje vrste krajane, ki so doslej stali ob strani. O delovanju Športnega društva in o obliki pridobivanja sredstev za izgradnjo novih šolskih objektov, je nekaj besed spregovoril tudi ravnatelj OŠ Dobrova tovariš Malovrh: »Predvsem moram pozdraviti trud, ki ga vlagajo člani društva za širjenje športne dejavnosti. Kljub začetnim težavam so v svojem delu naredili že veliko in v prihodnosti lahko pričakujemo še večje rezultate. Programsko usmerjeno zbiranje denarja s samoprispevkom pa je trenutno najprimernejši način za reševanje perečih problemov. Zaradi hitrejše izgradnje in reševanja nujnih problemov glede šol, vrtcev in zdravstvenih ustanov bodo rešeni hitreje tudi drugi problemi, kot so komunala in podobni, ki so doslej morali vedno čakati. Zato sem mnenja, da so dvomi o uspehu prihodnjega samoprispevka odveč.« V lepem vremenu dobrovski šolarji telovadijo tudi na prostem. V LJUBLJANI SE BOMO ODLOČAU ZA NOVI SAMOPRISPEVEK • V LJUBLJANI SE BOMO ODLOČALI ZA NOVI SAMOPRISPE KAJ ŽE IMAMO? KAJ SEDAJ GRADIMO? KAJ Sl ŽELIMO IN ZMOREMO? Iz prikazane situacije obširnega območja naše občine se povsem jasno razvidi veliko vsesplošno razumevanje občanov za sanacijo obstoječih šol in varstvenih ustanov predvsem paše spontano željo za gradnjo novih šol in telovadnic, novih varstvenih ustanov in domov za ostarele prebivalce ter dopolnitev zdravstvenih domov. V načrtu smo prikazali,kaj smo že izvršili, kaj gradimo in kakšne so še naše želje in najnujnejše potrebe. Obseg želja je seveda znatno večji kakor smo ga zmožni finančno pokriti. Zato smo tudi vnesli v program le tiste objekte in sanacije, ki smo jih po trezni presoji sposobni izvršiti. Objekti, ki so sedaj izpadli iz programa(pla-niramo po letu 1980, ko bomo že imeli v varstvu preko polovico naših otrok. Ker so ravno otroci naš največji družbeni problem, posvečamo zato prav njim tudi v drugem programu gradnje šol in varstvenih ustanov največjo skrb in splošno pažnjo. Saj je predvidena gradnja treh novih šol s štiridesetimi učilnicami in pet zaklonišč, ter celo šest povsem novih vzgojno varstvenih ustanov in zaklonišč za skupaj 560 otrok. V novem programu predvidevamo povsem novo zadolžitev in potrebo, iT :>* . v> ;// j A M ti tf1 I Radost in igra malčkov v organiziranem varstvu. Posnetek je bil napravljen pred dnevi, ko so cicibani iz VVZ Sonje Vidmar iz Kolezije risali po asfaltu. •tu J t 5: . ■ tl' |> S .A > J* 1 jt ir ► j m h * -'t. I . , Št .HM