Zasedal je aktiv delegatov občinskih sindikalnih svetov s|sišgsjS!§ icana za poneaelje . nfli organizacijah ne napreduje povsem po začrtani poti. Številčno naporno in dolgotrajno delo na tem področju. Dnevni red je obsegal razpravo o problematiki zaposlovanja in se je sicer konstituiralo oziroma vpisalo v predzaznambo kakih Tudi v tisti točki dnevnega reda, ko so delegati obravnavah Mog na področju kadrovske politike, o pravilniku o podeljevanju 90 % naših podjetij. Toda marsikje je zmagala stara miselnost, kije kadrovsko problematiko, je razprava pokazala, da stopa sindikalna 'latega znaka sindikatov Slovenije pa o pravilniku o podeljevanju prepričala delavce o navidezni socialni varnosti v enotnem podjetju organizacija od splošnih priporočil v konkretno akcijo, z natančno priznanj in nagrad samoupravljavcem, o poteku akcije za sklenitev in jim vlila bojazen pred dolžnostmi v TOZD. Prav ta izmahčena opredeljenimi nalogami. Različna priporočila, ki so bila doslej v družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o skupni in informacija o pravicah in dolžnostih zaposlenih v posameznih navadi, češ morali bomo, dobro bi bilo, skušah bomo ... so na tej 'Plošni porabi v letu 1974. Posebna točka dnevnega reda pa je bila TOZD je v mnogih delovnih organizacijah pripomogla k temu, da seJ* dobila konkretnejšo podobo. A. A. VSKA NOST 2- FEBRUARJA 1974 - ST. 4 - L. XXXI »Da« za dogovore, »ne« za vsiljene rešitve Kljub družbenim prizadevanjem za pospešitev stano-yQniske gradnje jo izvajalci del - gradbena podjetja za-r^i sedanjih neurejenih razmer skušajo zoževati, zmog-bvosti pa zaposlovati pri drugih delih. Zato obstoji ne-y°rnost, da tedaj, ko bodo odpravljene glavne ovire na Otočju stanovanjske gradnje, operativa ne bo sposobna ^Qzviti zadostnih zmogljivosti za povečano gradnjo staranj. Tako smo med drugim slišali minuli torek na seji Jedsedstva KO Sindikata gradbenih delavcev Slovenije Novem mestu med razpravo o osnutku družbenega do-90vora o cenah v stanovanjski gradnji. Stran 6 'V' Se bo treba usklajevati ^ stalisea I dnevni red za sejo republiškega odbora Sindikata de-^ Vcev industrije in rudarstva Slovenije - sklicana je bila r hiinuio sredo - ni napovedoval posebno dramatične ^tave. Najprej informacija o stališčih, ki jih je na zad-Ij*1 SeH izoblikovalo predsedstvo RS ZSS o predlogu druž-0,l1c9a dogovora o beneficiranju delovne dobe, zatem kor?Vnava pripomb predsedstva republiškega odbora k ta-‘^enovani sindikalni listi pa sprejem delovnega pro-bRia odbora do počitnic in potrditev finančnega načrta jt^^Nškega odbora za letošnje leto. Kljub takšnemu pri-0Vt|nju pa se je v prvih dveh točkah razvnela burna v hiarsičem polemična razprava. STRAN 6 Tudi letošnjo zimo so naši ribiči zadovoljni z ulovom. Zato pa imajo toliko več dela s svojimi mrežami. (Foto: Andrej Ulaga) Minuli torek je bil predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije inž. Janez Barborič s podpredsednico Ivanko Vrhovčak in generalnim sekretarjem Jožetom Globačnikom na delovnem obisku v Kopni in Izoli. Na našem posnetku so gostje v pogovoru s predsednikom obalnega medobčinskega sindikalnega sveta Tihomilom Javorškom in drugimi sindikalnimi delavci z obalnega področja o aktualnih nalogah sindikata v bližnji prihodnosti. Govora je bilo tudi o tem, da bodo v Kopru morda — po petih letih tihih pričakovanj — le uspeli postaviti na noge delavski dom kot središče samoupravnega izobraževanja. UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA % UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA # UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA # UGOTOVITVE 1[ METOD TREBIČNIK: Na splošno smo v Celju zadovoljni z dosedanjim potekom akcije za ustanavljanje aktivov mladih delavcev. Med 113 temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela so ustanovljeni aktivi že v več kot polovici. MARJAN LAH: Predlogi temeljnih izobraževalnih skupnosti za samoupravne sporazume za združevanje sredstev za izobraževanje v tekočem letu naj upoštevajo tudi družbeno povsem jasno opredeljene potrebe za družbeno in splošno izobraževanje občanov ter pogoje za kvalitetno zadovoljevanje teh potreb. JOŽE MENCINGER: V mestnem svetu organizacij za tehnično kulturo Ljubljane smo sklenili predlagati delovnim organizacijam, naj ustanovijo klube za pospeševanje proizvodnje. Pomenili naj bi novo gibanje tehnične kulture v podjetjih, ki bi z vsebinsko bogatejšimi in kvalitetnejšimi programi uspešno zamenjali preživele krožke društev ljudske tehnike. Akcija: uspešno! Celjsko gospodarstvo zaposluje kakih 10.000 mladih ali 60% vse mladine v občini. V 113 temeljnih In drugih organizacijah združenega dela, kolikor jih je v osrednjem gospodarskem prostoru ob Savinji, so mladi doslej organizirani že v 64 aktivih mladih delavcev, »čeprav z akcijo še nismo končali, nas navdaja prijeten občutek, da smo skoraj v celoti uspeli v tem, kar smo si zadali v našem delovnem programu: v vsaki delovni organizaciji, ki zaposluje večje število mladih, mora obstajati aktiv mladih delavcev. V sodelovanju z vodstvom celjskih sindikatov in z osnovnimi sindikalnimi organizacijami ta čas ustanavljamo aktive tudi v drugih TOZD in v vseh tistih organizacijah združenega dela, kjer je sicer zaposlenih le nekaj mladih, vendar pa zato njihovi interesi za organizirano povezovanje niso nič manjši kot tam, kjer je več delavske mladine,« je strnil dosedanja prizadevanja mladih v celjski občini pri ustanavljanju aktivov mladih delavcev Metod Trebičnik, predsednik občinske konference zveze mladine v Celju. Rezultati delovanja celjske mladine na tem področju so res precejšnji — veijetno pa pri ustanavljanju aktivov le ni šlo vse tako gladko, kot bi lahko sodili po oštevilčenih podatkih." „Na odpore pri ustanavljanju aktivov smo naleteli le v nekaterih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Vendar pa ne pri kolektivih — to sploh ne, temveč predvsem pri starejših vodilnih delavcih. Zdi se nam, kot da zanje še vedno velja pravilo: najprej izpolni svoje neodložljive delovne obveznosti, šele potem pridejo na vrsto zadeve, ki jih terja samouprava. Za to niso krivi samo starejši, temveč večkrat tudi mladi sami. Poglejte, zadnje mesece opažamo dokajšnjo prizadevnost aktivov v manjših delovnih organizacijah in skupnostih, slabo pa delajo aktivi v nekaterih večjih kolektivih. Zlasti velja to za Toper, Cinkamo Celje, Žično, Kovinotehno, Gradis in Mera. Čeprav gre za podjetja, ki so specifična po svoji dejavnosti, to ne more biti razlog za nedelavnost mladih. Izkušnje nam tudi kažejo, da posvečajo neaktivnosti aktivov mladih delavcev premalo pozornosti predvsem osnovne organizacije ZK in sindikata." „Torej bo potrebna večja angžairanost ZK in sindikatov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, hkrati pa bo treba konkretno zadolžiti mlade komuniste za aktivnejše delo v aktivih? “ „Na vsak način. Naj omenim samo primer cinkarne, kjer je zaposlenih 30 mladih komunistov, vendar pa njihova prisotnost in dejavnost tudi zdaj, -ko hitimo z ustanavljanjem aktivov mladih delavcev, skoraj ni zaznavna. Enako bi lahko trdili za EMO, Kovinotehno in Ingrad, kjer je v delu družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organih aktivna le peščica mladih komunistov. Zato podobno kot v drugih slovenskih občinah tudi v Celju veliko pričakujemo od na novo opredeljene vloge mladine v združenem delu. Predvsem pa bi morali biti v bodoče aktivi mladih delavcev — v njihovih vrstah pa najbolj zavzeto mladi komunisti -pobudniki in nosilci akcij pii predlaganju in usposabljanju delavske mladine za vključevanje vZK..“ ,Jn vendar vemo, da so bili mnogi mladinski aktivi celo med pobudniki uresničevanja ustavnih dopolnil v svojih delovnih organizacijah, njihova beseda pa se je baje slišala tudi v razpravah o integracijskih procesih v celjskem gospodarstvu." „Da, to velja za mladino v Cestnem podjetju in še za mnoge druge kolektive. V uresničevanju ustavnih sprememb so videli mladi možnost, da bodo poslej skupaj z drugimi dejansko odločali o rezultatih svojega dela. Mladi delavci Kovinotehne, Libele, Klime in Ferralita pa so ob združevanju teh delovnih organizacij združili tudi aktive mladih celavcev in sedaj enotno pripravljajo vse večje akcije, predvsem pa načrtujejo sistematično izobraževanje. V širšem občinskem merilu bo za organiziranje različnih oblik izobraževanja, namenjenih v prvi vrsti mladim iz neposredne proizvodnje, potrebna skupna akcija vseh družbenopolitičnih organizacij v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, posebno pa v osnovnih organizacijah sindikata in v aktivih mladih delavcev. -iv m m m Družbenopolitične organizacije, zlasti zveza komunistov in zveza sindikatov so se zavzele za razširitev ter za vsebinski in strokovni napredek družbenega izobraževanja delavcev in občanov kot nosilcev samoupravljanja - kakšne so možnosti in problemi za uresničenje tega kot pogoja za uveljavljanje samoupravnih odnosov? Kar zadeva dejavnost delavskih univerz, ne dvomimo v to, da bomo ob podpori ZK in sindikatov storili vse za napredek družbenega izobraževanja kot pogoja za neposredno odločanje delavcev o vseh pomembnih vprašanjih družbenega življenja, saj se je obseg družbenega izobraževanje že lani povečal za tretjino, interes pa tudi kar naprej raste. Količinski in kakovostni ilapredek pa ima ob danih možnostih objektivne meje. Zato ta hip manj optimistično gledamo na ustvarjanje tistih pogojev, ki naj zagotovijo količinski in še posebej kakovostni napredek družbenega izobraževanja pri delavskih univerzah. Med te pogoje sodi najprej solidarnostno zagotavljanje -ustreznega družbenoekonomskega položaja delavskih univerz in delavcev v njih, ki naj ne bo še naprej odvisen izključno od enkratnih, spreminjajočih se dogovorov oziroma pogodb za posamezne izobraževalne akcije, in drugič, solidarnostno zagotavljanje sredstev za tiste vzgojne dejavnosti, ki jim ni mogoče opredeliti individualne interesente in plačnike kot denimo sistematična družbena vzgoja mladine, staršev, občanov itd., ki pa so pomembne s širšega družbenega stališča. Kako naj bi zagotovili stalnost, kakovost in napredek teh dejavnosti? Potrebno je solidarnostno prek temeljnih izobraževalnih skupnosti zagotoviti sredstva za to, da se bodo delavske univerze kadrovsko in tehnično okrepile, ker sicer ne bodo mogle kvalitetno odgovoriti na povečane potrebe in zahteve ob sedanjih neustreznih „tržnih“ odnosih. Na podlagi samoupravnih sporazumov je potrebno združiti sredstva tudi za uresničevanje pogojev za kvalitetno izobraževanje, se pravi za programiranje, usposabljanje predavateljev, opremljanje sodobnega izobraževanja itd. Ta solidarnostna sredstva so lahko izražena v finanč- Izločeni! Letos uveljavljamo nov sistem financiranja celotnega področja tako imenovane družbene porabe. Do sem vse v redu - kaže pa, da sestavljavci finančnih načrtov, vsaj za področje izobraževanja to velja, upoštevajo samo tiste dejavnosti, ki so obvezne po zakonu. To pa pomeni, da potiskamo na stranski tir celotno področje družbenega in splošnega izobraževanja občanov. To je bila osnovna tema razgovora s predsednikom Zveze delavskih univerz Slovenije Marjanom Lahom, nem ekvivalentu za dogovorjeni in uresničeni program (osebni dohodek) ali kot delež v ekonomski ceni družbenega izobraževanja. Ekonomsko ceno pa je v sedanjih razmerah le težko doseči, kar ima neugodne posledice za kadrovsko zasedbo ter programsko usmerjenost in kvaliteto dela. Kaj povzroča zaskrbljenost glede tega? Sredstva tudi za to dejavnost prispeva delavec, ki bo po novi ustavi tudi odločal. Izven-šolska dmžbena vzgoja oziroma del le-te in splošni pogoji zanjo naj bodo enakovredni del celovitega izobraževalnega in drugega programa, ki bodo o njem in njegovem financiranju odločali delavci v TOZD in se o njem prek delegatov sporazumeh. Zaskrbljujejo nas težnje, da se v okviru sprejete pohtike družbene porabe v 1974. letu upoštevajo v pripravi predlogov samo dejavnosti, ki so obvezne po zakonu, da pa je drugo izobraževanje, ki mu sicer pripisujemo izjemen pomen, izločeno iz tega okvira. Največ, za kar se je bilo mogoče doslej pogovarjati, je bilo pogojno — če bo dovolj sredstev — zagotavljanje sredstev na lanski nominalni ravni, kar pa pomeni znižanje in zmanjšanje možnosti. Kaj predlagate? Predlogi temeljnih izobraževalnih skupnosti za samoupravne sporazume za združevanje sredstev za izobraževanje v tekočem letu naj vključijo v okvir s pohtiko omejene porabe tudi družbeno povsem jasno opredeljene potrebe za družbeno in splošno izobraževanje občanov ter pogoje za kvahtetno zadovoljevanje teh potreb. Pri tem bodo zagotovo morah zastaviti svoj vpliv tudi sindikati. Pri tem ne izključujemo konkretnih — vendar dolgoročnejših — dogovorov med delavskimi univerzami in družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela itd., o tem izobraževanju, ki je predmet njihovega vsakokratnega interesa in ki so že utečena praksa. Na podlagi izkušenj pa lahko opozorimo, da bodo neizbežne določene programske deformacije, če ne bomo zagotovih širšega družbenega interesa in korektiva s solidarnostno zbranimi in smotrno namensko usmerjenimi sredstvi — na podlagi programov seveda! I ■ m •m mm iii Hi!! ■ Hiš M M Obetavno gibanje na pohodu Organizacije tehnične kulture so si dolgo prizadevale, da bi usmerile svoje delo v proizvodna in druga podjetja. Težile so za tem, da bi povezale širok krog proizvajalcev v delovnih organizacijah pri reševanju praktičnih tehnoloških in tehničnih vprašanj v neposredni proizvodnji. V leh prizadevanjih so zato pred leti formirale kot »temeljne organizacije« društva ljudske tehnike. Zgodilo pa se je, da je šel njihov razvoj v drugo smer, namesto tja, kjer bi imeli od njega največje koristi. Tako je bilo treba najti nove rešitve, seveda take, ki bi preživele oblike delovanja društev ljudske tehnike v gospodarstvu postavile na nove, vsebinsko bogatejše in kvalitetnejše osnove, kar terjajo tudi ustavne spremembe. 0 tem je tekel tudi naš pogovor z Jožetom Mencingerjem, sekretarjem mestnega sveta organizacij za tehnično kulturo v Ljubljani. „Ob uveljavljanju ustavnih dopolnil smo v organizacijah tehnične kulture skušali opredehti svoje mesto, saj smo sodili, da jim moramo slediti z vso pozornostjo. Svoj prispevek smo dah v nekaterih, vsaj za naše pojme koristnih pobudah. Ko smo ugotovili, da društva ljudske tehnike še zdaleč niso organizacije, ki bi zagotavljale uresničevanje zahtevnih in obsežnih programskih nalog v združenem delu, smo se lotili konkretnih akcij," pripoveduje Jože Mencinger. ,,Za katere akcije ste se najprej odločili? “ „V našem svetu smo menili, da bi veljalo začeti z akcijo za pospeševanje vloge in mesta organizacij tehnične kulture v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Predlagali smo, da bi v ljubljanskih podjetjih formirali klube za pospeševanje proizvodnje in proizvodnosti. Njihovo delo — mimogrede rečeno, to bi bih prvi tovrstni klubi v Sloveniji — naj bi temeljilo na spodbujanju neposrednih proizvajalcev k večji produktivnosti. Klubi naj bi tudi združevali tiste vse delavce in strokovnjake, ki so že s svojim dosedanjim delom tvorno sodelovali pri razreševanju proizvodnih in drugih problemov v svojih kolektivih." „Če sklepamo prav, naj bi klubi pripomogli k učinkovitemu sprotnemu odpravljanju proizvodnih problemov v delovnih organizacijah. Se vam ne zdi, da bi za tako pomembne naloge morah biti deležni širše pomoči delovnih skupnosti in čigave še najbolj? “ „Seveda klubi ne bi smeli ostati zaprti sami vase. Daleč od tega. Že takrat, ko smo predlagali njihovo ustanavljanje, smo dobro vedeli, da bodo morah klubi v delovnih organizacijah sodelovati predvsem z osnovnimi organizacijami sindikata. Po našem prepričanju že zato, ker je zveza sindikatov po svoji programski usmeritvi dolžna, da v organizacijah združenega dela pospešuje, hkrati pa daje pobude za razvijanj® inovacijske dejavnosti in racionalizatorstva " dveh osnovnih področij, na katerih naj bi temeljilo delo klubov za pospeševanje proizvodnje, j Morda vsega tega, kar smo si zastavili v akcijskem programu, ne bomo dosegli tako kmalu, vendar pa menimo, da bi si razen tesnega sode; lovanja z osnovnimi sindikalnimi organizacijami klubi v praksi morah zagotoviti tudi čim tes; nejše sodelovanje klubov s samoupravnimi organi." „Čepfav klubov v delovnih organizacijah še niso začeli ustanavljati, se zavedamo, da bodo v svojem okolju uspešno delovah samo tedaj, S® se bodo za svoje naloge neposredno dogovarja}1 s samoupravnimi organi in vodstvi podjetij-Zato smo predlagali, naj bi se klubi kot bodoč® organizacije tehnične kulture v združenem deh1 s samoupravnimi dogovori zavezale za vse konkretne naloge, ki naj bi jih prevzeh nase. samoupravnimi organi v podjetjih bi se lahk° dogovarjali o izpolnjevanju stabilizacijskih načrtov, o uvajanju novih tehnoloških postopkov, o preusmerjanju proizvodnje, o vzgoji h} izobraževanju ter še o marsičem drugem. ^ samoupravnimi dogovori apa bi se organi upravljanja obvezah, da bi klubom za izpolnitev nj1' hovih nalog zagotovili vse tisto, kar bodo potr®J 3 ( I 1 j bovah v akcijah za pospeševanje proizvodnje-. ]f UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA # UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA % UGOTOVITVE. MNENJA IN STALIŠČA % UGOTOVITVE Če bi likovni kritik začel ocenjevati sliko pri °kviru, bi pozorno občinstvo začelo šepetati, da nekaj ni v redu s fantom. Na primerjavo med sliko in okvirni se nismo spomnili po naključju — tudi ne na nevarnost, da bomo slišali očitek na račun nestrokov-nosti - ker je imela pred nekaj dnevi izmenjava mnenj delavci „Mehanotehnike“ in republiškim sindikal-vodstvom, ki so ga predstavljali predsednik slo-v®nskih sindikatov inž. Janez Barborič, podpredsed-JJica Ivanka Vrhovčak in generalni sekretar Jože Glo-^čnik, svoj „okvir“ in svojo vsebino, „sliko“ .. . K „okviru“ bi prav gotovo sodil podatek, da smo le pasivni udeleženci pogovora, da smo se torej Mejili samo na poslušanje in pozorno zapisovanje I »fosilnih11 misli in besed, brez tistih „obveznih“ čas-i nikarskih medkhcev „oprostite, zakaj je vaša trditev . Prav taka, kot smo jo slišali? “ ali ,,bi lahko malce , razložili svojo oceno!" ali „kako to, da se niste o tem - ?e prej pogovarjali? “ ali... Takih medklicev bi kaj-. Pada lahko bilo veliko, vendar bi tako časnikarsko . ' fiiesarjenje" pogovora tistih nekaj ur pred dnevi v . »rdehanotehniki" napravilo več škode kot koristi, i J^dvsem pa bi razbilo tisto osnovno privlačnost, čar, . . . 8a ima v sebi neposredna izmenjava misli. Pogovor J? kakor živo bitje, ki ima z rojstvom nekaj težav, a'>kler se ne odtaja začetna nervoza, ne podrejo pre-) g*aje med „mi“ in ,,vi“, potem pa ga valovi plime i nosijo na svojih valovih, besede mu dajejo eksplozivno • moč, dokumentirane trditve pravo težo, prav narav-i nana anekdotičnost zaželeno sproščenost... . ž vsebi: no plačine kuverte . . . Zakaj čez rob? vsebinsko poglobitev v „Mehanotehniki“ še ni doboje-van, vendar se tehtnica odločno nagiba na stran novih odnosov. Ob tej ugotovitvi seveda ostaja vprašanje, če so zaviralne sile takšen razvoj dogodkov tudi že dojele in ali so se z njim sprijaznile. Delavska kontrola Delavska kontrola je pri razčiščevanju odnosov v „Mehanotehniki“ odigrala pomembno vlogo. Brez pravih možnosti za zgledovanje (usoda vseh tistih, ki prvi orjejo ledino!) in brez trdne opore v razčiščeni teoriji — roko na srce, saj teoretiki kot puščava na dež čakajo na prve rezultate praktičnega uveljavljanja delavske kontrole — se je z vso upornostjo vrgla na delo in se ni pustila razcefrati najrazličnejšim pritiskom. Kajpak niti približno ni šlo gladko in naravnost, vendar so se organi delavske kontrole pregrizli do dragocene izkušnje, da se vozilo na noben način ne sme ustaviti. Važno je iti naprej, četudi počasneje, kakor bi si želeli v „normalnih razmerah". številke niso vse Časnikarje po takšnem po govoru vedno v dilemi, kaj s „potegne ven", da bistveno ne bo šlo v pozabo, i Seveda se je najprej treba odločiti, ali je pogovor sploh t Ponesel kaj takega, kar bi bilo koristno in zanimivo za rifšo javnost in ne samo za sorazmerno ozek krog so-®.ujočih. Poskušali bomo dokazati, da je bilo v tesni c j^Jni sobi v „Mehanotehniki“ vredno preždeti nekaj ^ I »Mehanotehnika" je pred 22 leti začela s 14 de-' zdaj jih delovni kolektiv šteje 1700. Še 1959. vetva so spravili skupaj 8 starih milijard, lani že 21 .. . . kot polovica proizvodnje gre v izvoz, od tega pri 1 , Revnejših artiklih (električna železnica, otroški te-' efnni) dobrim 90 %... ’ : številke nas nedvomno lahko prepričajo, da se je . prijetje v svojem razvoju strmo vzpenjalo, da je bilo ! v°rej gospodaijenje v redu. kakor imamo navado reči, ! ^ndar nam ne morejo povedati ničesar o ljudeh za mi številkami. Ničesar nam ne povedo o medseboj-’ ,m odnosih, o razvitosti samoupravljanja, ničesar o em, aii so delavci zadovoljni, ko primerjajo svoje delo teb^- °riveč pripomniti, da so imeli V „Mehano-(lepiki“ v polpreteklem obdobju kar štiri prekinitve ori?akaj? Kaj je privedlo delavce do tega, da so se p čili iti čez rob? sp°govor je navrgel osnovno razlago, da se bistvo 0 1Va v pomanjkljivi informiranosti. Ko so delavci jirti ^ ria operativnim šefom sploh ni do tega, da bi ^razložili „ozadje problemov", oziroma da sploh ne je ^ 0 riolžnosti, da bi morali delavcem kaj razlagati, dj Pmkipelo. K temu se je kajpak nakapljalo še mnogo sjjgftih razlogov, vendar je ekstremna reakcija delav-s^masc le črpala svojo moralno moč v zavesti, da ^upravljanje ni takšno, kot bi moralo biti. prj-,e razmišljamo tako, sploh ni presenetljivo, da je hji.0 rio kratkega stika med „vodstvom“ in „bazo“ $tr' Pri uveljavljanju ustavnih amandmajev. Vodstvena rije Tra P°rije1:ja je P° vsem videzu imela ustanavlja-je * OZD za nalogo drugotnega pomena (Pomembno b0®°sP Odarje nje poslovanje, boj s cenami. .. Drugo bj110 opravili za nameček!"). Sodeč po pogovoru, 2a nove kvalitete v samoupravljanju in njegovo Mladina godrnja Resnici na ljubo moramo povedati, da so bili na razgovom v „Mehanotehniki“ mladinci v odločni manjšini. Prevladovali so starejši letniki, kar pa ni bilo ovira za poglobljeno izmenjavo mnenj o problemih mladega delavskega rodu v podjetju. Poprečna starost zaposlenih v ,,Mehahotehniki“ je nekaj več kot trideset let. Natančnih podatkov sicer nismo slišali, vendar lahko pričakujemo, da je mladincev v podjetju najmanj polovica, če niso celo v večini. Zanemarimo za trenutek delovni prispevek mladih v poslovnih rezultatih „Mehanotehnike“ in se raje vprašajmo, ali in kako je mladi rod prisoten v samoupravnem življenju. Kakšna je njegova moč pri odločanju? Slišali smo dokaj zgovorno primeijavo: če sekretar ZK ali predsednik sindikata skličeta sestanek vodstva svoje organizacije, lahko vso zadevo mimo opravita po telefonu in je vsem „jasno“, da je udeležba na sestanku „normalno opravičilo" za izostanek z delovnega mesta. In mladinci? Za vsako najmanjšo udeležbo v družbenopolitičnem življenju morajo biti že vnaprej pripravljeni na diskvalifikatorski spopad z delovodji in drugimi šefi, ki vse preradi zavihte vsemogočno gorjačo: „Najprej delaj in potem pojdi, kamor hočeš!" Mladinci se seveda z vso upravičenostjo sprašujejo (bolj druge kot sebe), ali je mar njihova organizacija ilegalni organizem v delovnem kolektivu, kjer imajo mladi številčno večino. Vsak četrti Nekaj smo že govorili o spopadih, ki so že ali pa bodo — vsaj kaže tako — kmalu dobojevani. Zamisliti se velja nad podatkom, da bo v prihodnje v ,,Mehano-tehniki" vsak četrti zaposleni neposredno sodeloval in odločal v samoupravnem in delegatskem sistemu. Mar ne bodo imeli ob tem mladinci „zgodovinsko priložnost", da uveljavijo svojo besedo in ne samo delo? Na razgovom je bilo razumevanja za pričakovani prodor mladega vala sicer dovolj, kar pa verjetno še ne pomeni, da bo šlo vse gladko. Nasprotniki pretirane pomladitve bodo prav gotovo privlekli na dan očitke, da je mladina v „Mehanotehniki“ preveč pasivna in da kaže premalo razumevanja — kajpak tudi znanja — za kvalificiran poseg v samoupravno dogajanje. Znanje Znanja? Če mu že šola nič ne da ali vsaj zelo malo, bi moral vsak delavec ob nastopu prve službe opraviti tečaj iz samoupravljanja, smo slišali predlog iz delav- skih vrst. Janez Barborič se je po vsem videzu pripravljal na to, da bo moral prepričevati udeležence pogovora, kako pomembna bo v prihodnje samoupravna in družbenopolitična vzgoja, če bomo hoteli, da bo delegatski sistem v resnici zaživel. Prepričevanje ni bilo potrebno, ker je bilo vse preveč „nepričako-vanih" glasov, ki so opozarjali na nujnost kvalitetnejšega in širše zasnovanega izobraževanja, samoupravnega seve! Kako? O cenah in plačah niso nič govorili? Seveda, sem in tja celo zelo prizadeto in s poudarkom, saj ni treba posebej opozarjati na to, da so v kolektivu z več kot polovico nekvalificiranih močno razvita „siva“ razmišljanja o rastočem razkoraku med osebnimi dohodki in življenjskimi stroški še posebej močnem zaradi bližine meje in turističnega značaja kraja. In še: kako iz gospodarskih zagat zaradi rastočih cen in pomanjkanja surovin in striženja finančnih peruti, ki jih čuti vsak izvoznik na veliko. Barborič: „V sedmih mesecih, kar sem predsednik sindikatov, sem obiskal kakih 50 delovnih organizacij in niti v eni mi niso rekli, da so zadovoljni s cenami!" Zgovorna primerjava je kaj hitro streznila zanesenjaška pričakovanja, da „je treba odmrzniti cene končnih izdelkov Mehanotehnike pa se bo vse obrnilo na bolje." Naj se za konec ocenjevanja slike pogovora v izolski tovarni igrač spet povrnemo k okviru. „Izplavali bomo iz vseh težav in zagat," smo slišali poudarjeno oceno, „ker imamo v veliki večini tak delovni kolektiv, ki je pripravljen delati. Počistili bomo z vsem, kar se nam opleta okrog nog in — dragi tovariši iz Ljubljane — veseli bomo, če nas boste še kdaj obiskali, ker je poštena izmenjava mnenj v veliko pomoč vsem tistim, „ki tam spodaj rijejo po praksi’." Še kratka misel iz beležnice: ,-,V Mehanotehniki moramo predvsem ugotoviti, zakaj je lepo število delavcev in strokovnjakov odšlo delat drugam. To moramo ugotoviti zaradi sproščenejšega vzdušja med tistimi, ki so ostali!" IGO TRATNIK V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE [ RAZPIS časopisno založniško podjetje DELAVSKA ENOTNOST, UUBUANA, Dalmatinova 4 RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO NOVINARJA - TEHNIČNEGA UREDNIKA Za to delovno mesto se zahteva vsaj srednješolska izobrazba. K sodelovanju vabimo novinarje, oblikovalce, grafične delavce in druge, ki jih veseli oblikovanje časopisa. Pri izbiri kandidatov imajo prednost tisti, ki so se že ukvarjali z oblikovanjem časopisa. Osebni dohodki po sporazumu o delitvi osebnih dohodkov v CZP DE. Stanovanja ni. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: Uredništvo Delavske enotnosti, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. KADROVSKA Pogosto lahko slišimo, kako tovariši iz občinskih sindikalnih svetov radi potarnajo, da vlada v sindikatih - še zlasti pa pred občnimi zbori osnovnih sindikalnih organizacij - prava kadrovska suša. Marsikdaj se zgodi, da ni moč zapisati na kandidatno listo niti toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti. Tudi Benjamin Pavlič, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Ajdovščini, mi je nedavno tega pripovedoval, da so pri zadnjih občnih zborih, ko so volili nova vodstva osnovnih sindikalnih organizacij in oblikovali tako imenovani občinski sindikalni aktiv, imeli velike kadrovske težave. Ne samo zato, ker niso dobili dovolj novih kandidatov, ki bi bili pripravljeni zamenjati starejše; tudi mnogi dotedanji sindikalni aktivisti so se uprli novi izvolitvi. Skušala sva ugotoviti, zakaj je temu tako. Slovenski sindikati so doslej že nič kolikokrat razpravljali o svoji lastni kadrovski politiki in rezultat vseh teh razprav je bila zahteva po stalnem prizadevanju za vzgojo sindikalnih kadrov, ki pa so jo marsikje samo povedali ali ponovili ali zapisali ter jo potlej zaprli v predal sindikalne pisalne mize. Včasih smo rekli, da se jeklo v ognju kali in da je pač treba organizirati ogenj, če hočeš dobiti jeklo; in to pravilo velja še danes! Delavci smo se združili v svoje sindikate zato, ker smo ugotovili, da lahko le tako, torej če smo organizirani, uveljavimo svoj razredni prav. Pravim „ugotovili", toda sleherno naše spoznanje je bilo rezultat dolgoletnega delovanja delavske partije. Partija je delala med delavci, in delavci so delali v partiji. Tako se je v vsakodnevnem boju proti razrednemu sovražniku oblikoval delavski kader in za nas je bil sprejem med skojevce ali partijce, med aktiviste delavskega gibanja največje priznanje in odlikovanje. V tistih časih se je delavski aktivist naučil nekaj zelo pomembnih pravil, ki smo jih kasneje skoraj pozabili. Nikoli ni nastopal kot predstavnik proletariata, če se o zadevi, ki naj bi jo na banovini ali pred kapitalistom zagovarjal, ni poprej dogovoril z delavci in dobil njihovega pooblastila. Sleherno akcijo je moral organizirati med proletariatom, nikoli ni delavcev samo informiral; pridobival jih je za našo stvar, bil je pred partijo odgovoren za njihovo razredno vzgojo, bil je torej aktivist v najboljšem pomenu te besede. Morebiti sem v tem svojem razmišljanju nekoliko preveč posegel v preteklost. Naj povem, da sem to zavestno storil, in samo zato, ker se mi zdi, da v našem zdajšnjem pehanju in nehanju preveč pozabljamo na izkušnje iz tistih dni. Poprej sem zapisal, da se jeklo v ognju kali in da to staro pravilo velja tudi zdaj. V Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem sem pred nekaj meseci poslušal delavca, ki je o sindikatu povedal takole: „Imamo ljudi, ki se kot naši predstavniki gredo sindikat. V našem imenu se pogovarjajo s , tako imenovanimi vodilnimi strukturami, na občnih zborih nam pripovedujejo, kako se tolčejo za naše pravice, kdaj pa kdaj nas vabijo na sindikalne športne igre, nam organizirajo sindikalni izlet, ozimnico in celo tovariško pomoč. Nič ne rečem, saj so delavni, ampak, kaj naj jaz počnem v takšnem sindikatu? “ Tudi v tem je najbrž del problema, o katerem sem poprej govoril. Zdaj imamo temeljne organizacije in oblast vse bolj postaja delavska. Sindikat, ki je poprej kot izvršni odbor vplival na odločitve tistih vodilnih posameznikov ali organov, ki so dokončno odločali, bo moral tudi sedaj delati tako, se pravi, vplivati na odločitve in spodbujati najboljše rešitve med delavci. Zdaj bodo namreč morali oni odločati. In v tej bitki za delavsko veljavo v organizacijah združenega dela in na vseh področjih našega življenja bodo rasli in tudi zrasli novi delavski aktivisti. JANEZ VOLJČ ZAKAJ IMAJO V TRIKONU NIZKE OSEBNE DOHODKE 0! dl Njihov Damoklejev meč \/ Sl Odstotek odsotnosti z delo v Trikonu dvakrat večji kot v drugih soro'n nih podjetjih • Pomankanje sredstev onemogoča razvoj • Načrti koi^ p tiva: s pomočjo družbe modernizirati in povečati proizvodnjo ter produ! tivnost in s tem zagotoviti večjo socialno varnost delavcev oi Podjetje Trikon iz Kočevja, tu izdelujejo konfekcijo in pletenine, poslujejo dokaj uspešno. Prodaja izdelkov jim gre dobro, lani so v primerjavi z letom poprej povečali fizični obseg proizvodnje skoraj za tretjino. Vendar pa ima 330 članov tega kolektiva že leta najnižje osebne dohodke' v kočevski občini. Ti so tudi globoko pot republiškim poprečjem osebnih dohodkov v industriji. V razgovoru z nekaterimi člani tega kolektiva smo zvedeli, da so temu krivi »objektivni pa tudi subjektivni vzroki “. Natančneje, ne le kronično pomanjkanje stalnih obratnih sredstev in nemoč podjetja, da bi se razvilo z lastno akumulacijo, pač pa tudi dokajšnja mera nezainteresiranosti zaposlenih do dela je kriva, da so osebni dohodki nižji, kot bi lahko bili. SAMORASTNIKI »Naše podjetje se je razvilo pred petnajstimi leti,“ je povzel Vinko Hren, direktor podjetja, »iz nekdanjega zavoda za zaposlovanje invalidov. V Kočevju smo namreč nujno potrebovali nova delovna mesta za ženske in Trikon naj bi premostil takrat zelo omejene možnosti za zaposlitev, razen tega je bila investicija v novo dejavnost zelo majhna, potrebno je bilo kupiti le opremo, delovne prostore pa smo dobili v tej neprimerni stavbi, v kateri smo še sedaj. Seveda od dejavnosti, v katero ste le malo vložih, ne morete pričakovati velike akumulativnosti. Naša akumulativno st je bila vseskozi nizka in tako se po višini osebnih dohodkov nikakor nismo mogli dvigniti z dna lestvice v naši občini.11 Trikon se je moral, tako je poudaril v nadaljevanju razgovora direktor podjetja, razvijati sam, brez pomoči družbe in brez bančnih sredstev. Podjetje zaradi svoje majhnosti nikoli ni moglo samo ustvariti dovolj velikih obratnih sredstev, da o investicijskih ne govorimo, in je moralo vsa minula leta kljub siceršnji poslovni uspešnosti životariti in si najemati draga kratkoročna bančna posojila za obratna sredstva.11 »Naš največji problem so osnovna sredstva,“ nam je dejala Milena Smole. »Ker moramo najemati neugodne kredite, da si zagotovimo obratna sredstva, nam seveda zmanjkuje tudi sicer premajhne akumulacije. Tako se vrtimo v za£: Se ranem krogu, iz katerega sami prav gotovo i1 0s bomo mogli priti." Lani je kolektiv povečal prizvodnjo za tre! no, dosegel 30 milijonov celotnega dohodka,11 česar jim je ostalo približno 2 milijona dinarj' nJ dobička. Osebni dohodki pa so se lani gib* °' takole: julija sp dosegli raven 1555 dinarjev vj poprečju, novembra že 1700, decembra pas °' padli na 1480 dinarjev. Osebni dohodek je na!1 ni reč trdno odvisen od realizacije in storilnosti v minulem decembru pa je prav storilnost žara v; pomanjkanja energije in surovin močno opešaj ki Sicer pa so bili tudi najvišji lanski osebni <>' Sa hodki krepko pod slehernim poprečjem bodi® . dejavnosti, na območju občine ali pa v prim1 ^ javi z republiškim poprečjem za industrijo. LEŽERNOST Sekretar podjetja Vlado Planinc in direkt' Trikona pripisujeta velik del krivde niz* osebne dohodke tudi razmeram v kolektivus mem, veliki mladosti kolektiva in dokajšnji b1 2 zainteresiranosti za delo. 3 »Že leta opažamo, da predvsem mlade deV p ke, tiste, ki prihajajo k nam v priučitev za P z klic, ne premorejo veliko delovne discipline,“1 p svoje prepričanje branil sekretar Trikona. »No p malno je sicer, da se mora mlad človek najpj jy •privaditi na drugačne razSnere, kakršne je imf, « šolskih klopeh. Izostanki z tlela, upravičeni j u neupravičeni, zaradi .namišljenih bolezni, neZ S] interesiranosti do dela pa so pri nas neveijeti1 g pogosti." Kar 15 odstotkov vseh zaposlenih v popreP vsak dan ne opravlja svojega dela, kar je več K dvakrat večji odstotek kot velja za panogo-drugimi besedami: vsak dan dela namesto T delavk, kolikor šteje zaposlenih kolektiv T kona, le kakih 280 ljudi. Tako je že leta, v K ^ konu pa so navajeni ob vsakoletnem sestavljali , poslovnega plana vkalkulirati tudi predvk*^ ^ izostanke z dela. Tako sicer izpolnjujejo zas«' -j Ijene plane, vendarle'pa mora 280 delavk deli c in zaslužiti »plačo" za 330 ljudi. , g »Zato je razumljivo, da so osebni dohod' ^ zaposlenih še tolikanj nižji," je nadaljeval se^ S1 tar Trikona. »Proti tej bolezni kolektiva se b® n mo že več let, vendar doslej brez otipljivih(l j; zultatov. Zanimivo pa je, da se dekleta po p* učitveni dobi in nekaj letih dela ustalijo in b f, vzamejo primernih delovnih navad. Njihova s1' g rilnost pa naraste po navadi potem, ko si ustf d rijo družino, čeprav so tudi v tistem obdobj' d ko so otroci majhni, izostanki z dela še poč si sti." o Seveda bi lahko povečali osebne dohod*1: d pravijo v podjetju, vendar bi s tem pojedli; r, tisti ostanek dohodka, kar ga je. Zato so se je ločili, da bodo ubrali pot, ki jim edina za^ k tavlja razvoj in izboljšanje tako poslovna d uspeha podjetja kot tudi povečanje dohodka1 sl akumulativnosti. v POMOČ ,^ »Imamo nefunkcionalne in razdeljene del° s\ ne prostore ter zastarele delovne stroje," je P. n vedal direktor. »Tu je osnovni razlog za n*z n akumulativnost podjetja. Po sanacijskem P? h gramu bi najprej potrebovali približno 15 id* n jonov dinarjev predvsem za nakup novih stroj1' tj za oba proizvodna oddelka — pletilskega in k0 d fekcijskega - in za obratna sredstva. S tolik*' naložbo bi lahko povečali celotni dohodek' n približno 50 milijonov dinarjev, zaposlili 30? sl vih delavk, osebni dohodki pa naj bi v popre” k zrasli preko 2100 dinarjev. Vl Kolektiv meni, daje čas, da tudi njemu dN bena skupnost pomaga do boljših poslovnih * ^ zultatov in večje socialne varnosti zaposlejdj, Ci Odločil se je, da zaprosi za pomoč repubd" o sklad skupnih rezerv, pomagala pa naj bi ^s banka. Ker je že lani ponudil svojo pomoč ž činski sklad skupnih rezerv, vendar je Trik, J doslej še ni bil deležen, kolektiv upravi?6 ^ upa, da bo tudi iz tega vira letos prišlo kaj P J moči. J r1 Trikon bi sicer potreboval tudi nove del°v'„ P' prostore, vendar za sedaj nikakor ne zmot? t6 bi likšnega razmaha. V razvojnem oziroma cijskem programu je tudi predvideno poveča6 c števila zaposlenih na 440 delavk, vendar, *» Sc pravijo v podjetju, v razvoju ne bodo pre5.t, 01 kovah po več stopnic hkrati. Najprej hočejo F, staviti osnovo za večjo akumulativnost H večjo socialno varnost delavcev, se pravi m0^ nizirati proizvodnjo, povečati obseg izvodnje in storilnost. Možnost zaslužiti več j j - • tl' 3 sedaj, pa naj bi, tako upajo, spodbudila rl]/■ ill rlplrtvni QlS^ * (1 ^ delavce k večji prizadevnosti in delovni disO ni. li UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA # UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA » UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA # UGOTOVITVE V življenju slehernega kolektiva lahko pride čas, ko se njegova ^ osnovna dejavnost tako razmahne ali pa proizvodnja razširi še na druga področja, da je treba razmisliti o osnovah bodoče organizirano- ^ sli, če naj bi delovna skupnost in njeni organi imeli ne le dober pregled nad poslovanjem, temveč tudi dejansko možnost vplivanja na gibanje stroškov in na gospodarjenje v celoti. i Če upoštevamo, da METALNA Maribor nudi popoln inženiring za 0 energetske naprave, zlasti pa za hidro in termocentrale, transportne . naprave vseh vrst, jeklene konstrukcije, ladijske in industrijske na- 1 Ptnve, lahke konstrukcije in gradbeno mehanizacijo, da razen tega projektira in izdeluje še kmetijsko mehanizacijo in opravlja montažo investicijske opreme doma in v tujini, našteli pa smo samo najvažnejše dejavnosti, med katerimi so mnoge »novejšega« datuma, je razumljivo, če povemo, da so v tej delovni skupnosti že precej časa čutili potrebo, da bi prišli do čistih računov in do prečiščenega, tržnim razmeram prilagojenega proizvodnega programa. Tako so že pred dvema, če ne tremi leti začeli razmišljati o tem, da bi podjetje organizirali in tehnološko zaokrožili po dejavnostih proizvodnje, v roke kolektivov, zaposlenih pri posameznih vrstah del, pa položili večji del odgovornosti ;a dobro gospodarjenje in uspešnejši prihodnji razvoj. Samoupravni sporazum o združitvi šestih temeljnih j 0rganizacij združenega dela in delovne skupnosti skup-”“1 služb v Metalno Maribor so pred dnevi podpisali j# šele potem, ko je kolektiv v javni razpravi potrdil že >' °Seninajsti (!) osnutek tega dokumenta! Res je, da med posameznimi osnutki samouprav-el jjega sporazuma marsikdaj tudi ni bilo bistvenih vse- resov delavcev v TOZD in delovni organizaciji kot celoti pri urejanju zadev, za katere so se dogovorili, da jih bodo opravljali skupno, bi lahko rekli, da pomeni lepo zvenečo frazo brez praktične osnove, če dejstva ne bi govorila dmgače. „Gre predvsem za to, da so delegacije TOZD v de- / haskih ali pomenskih razlik, da bi skratka lahko govo- l^kem svetu podjetja povsem enakopravne, čeprav tj nli o njih kot o delovnih osnutkih. Če pa vemo, da so ^oll°_ časa. večJ,m . okorna močnejšim bodočim b °b posameznih fazah nastajanja sporazuma, kar jim je ;V vzelo domala leto dni intenzivnega dela, o predloženih i • °snutkih šestkrat spregovorile družbenopolitične orga-2$ nizacije, trikrat pa se o njih razvila tudi javna razprava ti. v kolektivu, je vsekakor mogoče govoriti o trdni za-^ IZ^tosR družbenopolitičnih dejavnikov in celotnega kolektiva, da bi začeti proces tudi dejansko in ne San}° formalno privedli do uspešnega konca. is1 , Se to: tako kot v vseh drugih delovnih skupnostih ni j® tudi-v Metalni vodila priprave na uveljavitev ustavit dopolnil posebna komisija delavskega sveta. Prav Nadnje, ko jih je — vsem prizadevanjem in trudu avkljub — začela pestiti časovna stiska, pa je komisiji j^. na podobnih načelih, kakršna so veljala za usta- i s ^janje občinskih in drugih štabov za pomoč delov-fl skupnostim pri snovanju temeljnih organizacij “tuženega dela. Člani tega štaba so nam tudi posre-,\j a°vali najvažnejše informacije o problemih, ki so jim p P°v2ročali največ težav, ter o rešitvah, ki bi lahko bile ^^tive tudi za kolektive, kjer so se spoprijemali ali *}0 ^ Se morda še vedno borijo s podobnimi problemi. p|i skupino naših sobesednikov pa smo poiskali v iel alni _ TOZD tovarna lahkih konstrukcij v ii i J^elju, katere kolektiv si je, tako smo slišali, šele z ei s7e iavitvijo ustavnih sprememb dejansko priboril tak ‘tu Us, ob katerem se zares počuti enakopravnega Clana - r r aa družine Metalne. T f h Sest tovarn v malem, da o sedmi ne govorimo ‘ iz >.'n°vem“ je Metalna, kot že rečeno, sestavljena sku 6Stih temeljnih organizacij združenega dela in iz e! skupnih služb, ki takega statusa nimajo. M no ie> da 80 v Metalni uspeli izoblikovati take $ cii u 1 R'50 taR° tehnološko kot lokacijsko, organiza- • in samoupravno dejansko izoblikovane v zaklju-$ e celote, tovarne v malem, ki ne le da npotavliaio in d iCe^ote> tovarne v malem, ki ne le da ugotavljajo 1/fi ^ dpi** ’ V JV* JJV JV VJ« JJgVJlCJVJjOJVZ P stn eiljo svoj dohodek, temveč na trgu tudi samo- »voj uuuuucjv, icinveo na trgu iuui samo >°! nik1110 nastopajo, če s tem ne ogrožajo drugih temelj p'; v ja.organizacij v sestavu Metalne, v celoti pa odgovar-• v svo^1 za lastni razvoj. Zaradi tega imajo vse TOZD 1,1 fUt)i -P. organizacijski obliki razvite tudi vse poslovne st< gled ^ vsai v tisti meri, ki je potrebna in racionalna itf delae ^ konkretne potrebe in razmere, v katerih bj1 disi in ustvarjajo. To praktično pomeni, da imata Jfl stn^i TOZD, Metalna — tovarna lahkih kon-Kcii v IT rm plin in lV4pt* 0p v Krmelju in Metalna - tovarna gradbene $ de^1116 v Senovemi nekatere svoje funkcije in službe, i ■ ra?«1010 računovodstvo, komercialo in pripravo dela, 01 je v*** nePrimemo bolj kot tiste TOZD, katerih sedež it k^^iboru (tovarna investicijske opreme, tovarna ^ niehanizacije, montaža investicijske opreme, ■t1 skUpb?n* standard), kjer je „locirana“ tudi skupnost vSe Pnjb služb. S samoupravnim sporazumom pa so se .^meljne organizacije združenega dela dogovorile, jo' svoi 0^° v delovni skupnosti skupnih služb združevale p1 maj? dejavnost na področju organizacije dela, ‘0 nost e^nga, financ, raziskovalno-tehnološke dejav-pf mir’’Ptevnih zadev in notranjega ter zunanjegainfor-iit nave ^ odvisnosti od obsega dela, ki ga bodo na df trebg področjih skupne službe opravile za po-cfl» dena ‘OZD pa bodo od njih tudi dobivale ustrezno '$> arn° nadomestilo. i $ rtipp Sarnoupravnim sporazumom kot temeljnim sa-if! skup?ravnbn aktom so naše temeljne organizacije in jd ko* ■ 8! Skunnib služb nblikovale Mptalnn Maribor °t d T‘ kupnih služb oblikovale Metalno Maribor v°rn el?Vn° organizacijo z omejeno subsidiarno odgo-ri)J Ustavifa 0,r je povedal član štaba za uresničevanje dopolnil Ljubo ROBNIK. Praktično to po- ^ čerti'er Vse ^OZD skupaj odgovaijajo za tisto, o 'S 0dnosii!0 Se tudi sporazumele, da skupno nastopajo v r siCer ®b d0 tretjih oseb kot celota, kot podjetje, da pa Oti Za ia„V.Saka temeljna organizacija odgovarja sama zase, drugj, ni) poslovanje v odnosu do tretjih oseb in do ^ nosy rPZD. Seveda pa smo predvideli tudi več mož- f skup* kepanj3 različnih soorazumov in pogodb o , skunr,^111 Urejevanju posameznih zadev in zato tudi o ^ bi s« . 0 oziroma sporazum. Dmgače rečeno: karkoli ^ PogodK0dg°yomosti tistih TOZD, ki bi podpisale tako Ki ^ 071 rn m O cr^z^rovnm T^m i rrar* o mr* o tn r\ • i S0 v Vžiiia apvjl dZ, Ulil. JL/iUgdL^C IL/L-CUU. KdlJMJll razum 6 zg°dilo, naj bo rečeno oziroma urejeno spo-■ torej J1?-za vsak konkreten primer posebej. To načelo " 'Urej v 7. “ KoiiKreien primer poseoej. ronaceio K S°bdar 3 glede urejevanja vprašanj medsebojne Or&an^n°st‘ Po delu in poslovanju naših temeljnih (J acii združenega dela.“ Delegatska razmerja v praksi t j*f A d 2a o----------------------------------------— l' *avski Predelitev v samoupravnem sporazumu, da de-K ^Porazum P°djetja pomeni skupni organ upravljanja, f , ^ evanja, dogovarjanja in usklajevanja inte- oziroma TOZD ni bilo prav, da bodo imele enako število delegatov, kot naj bi jih imele delegacije manjših oziroma šibkejših TOZD," je poudaril Leopold KREMŽAR, tudi član štaba za uresničevanje ustavnih dopolnil. „Naslednja pomembna zadeva je, da so natančno opredeljena vprašanja, o katerih delavski svet delovne organizacije lahko sprejema svoje odločitve samo na osnovi soglasja vseh delegacij, nadalje vprašanja, o katerih delavski svet sklepa z večino glasov vseh delegacij, končno pa tudi usklajevalni postopek, če ne bi prišlo do soglasja, čeprav brez njega ne bi bilo mogoče veljavno sklepati. Omeniti pa je treba tudi to, da je s samoupravnim sporazumom uzakonjena dolžnost delegacij, da pridejo na sejo samoupravnega organa z že oblikovanim mnenjem svoje TOZD in delovne skupnosti. Če pa bi se kasneje ugotovilo, daje delegacija za karkoli glasovala, ne da bi poprej poizvedela za mnenje svoje delovne skupnosti, sme le-ta proti tem delegatom začeti postopek za izrek nezaupnice. Še to: proti delegatom, ki se sej ne bi udeleževali, je delavski svet TOZD dolžan začeti postopek, v katerem naj se ugotovi njihova odgovornost. vaja merila in načela za delitev teh sredstev, še posebej pa tudi prehodni, največ leto dni trajajoči režim pokrivanja neravnovesij med aktivo in pasivo v bilancah TOZD. Sporazumeh smo se, da mora biti knjigovodsko razdeljevanje nespornih premoženjskih postavk končano do konca marca, vseh drugih pa do konca junija. Medtem ko pri prvih delo poteka brez težav, se pri drugih zatika. Gre enostavno za to, da se TOZD branijo, da bi prevzele nase kakršnekoli obveznosti, predenje njihov značaj dokončno pojasnjen. Ne rečem, da nimajo prav, res pa je, da preverjanje podatkov jemlje izredno veliko časa. Če vzamem za primer samo kredite, moramo v mnogih primerih šele ugotoviti, za koga so sploh bili najeti, za koga porabljeni in kdo naj bi jih vračal. Vprašanje zase so tudi tako imenovane nekurantne zaloge. Vsi se jih branijo ih bi jih najraje naprtili skupnosti skupnih služb, čeprav le-te nimajo in^ie smejo imeti premoženja . ..“ Vendar »zares« enakopravni Obrat Metalne v Krmelju, sedanja TOZD —tovafha lahkih konstrukcij je nastala pred 12 leti, ko so zaprli tamkajšnji rudnik rjavega premoga, rudarje pa prekvalificirali in zaposlili pri novi kovinski proizvodnji v sklopu mariborskega podjetja. Na podoben način, le da gre za razmerja med delegati in delovnimi skupinami, v katerih so bili izvoljeni, je zasnovano posredno samoupravljenje v delovnih skupnostih posameznih TOZD oziroma v delovni skupnosti skupnih služb. Čeprav imajo v Metalni kot Predsednik osnovne sindikalne organizacije Miha LOGAR nam je povedal, daje kolektiv TOZD Metalne v Krmelju z velikim zanimanjem spremljal potek nastajanja samoupravnega sporazuma o ustanovitvi TOZD, ureditvi njihovih medsebojnih razmerij in združitvi v delovno organizacijo Metalno. „Kot dislocirani obrat smo od prvega dne imeli samostojen obračun in smo vsaj na papirju vedeli, kako LADO KOVAČ, avtogeni rezač: »Naš dosedanji odnos do matičnega podjetja se je najbolj očitno izražal v tem, da nam je bilo rečeno nekako takole: vi boste delali, mi pa vam bomo priskrbeli delo. Vendar dela dostikrat ni bilo! Ker je šlo za našo kožo, smo ga začeli iskati sami in spoznali smo, da delo je, če ga znaš poiskati... Kako bo v bodoče, pa ne rečem nič! Počakajmo in videli bomo!« Osemnajsti poskus uspešen Kako so v Metalni orali ledino novih družbenih odnosov celoti in v vseh njenih delovnih skupnostih tudi izvršilne in poslovodne organe z natančno opredeljenimi pravicami in dolžnostmi, taka ureditev samoupravljanja v bistvu vendarle pomeni, da brez vednosti prizadete ali vseh delovnih skupnosti ne more biti sprejeta nobena pomembnejša odločitev. Če pa bi že bila, take odločitve tudi ne bi bilo mogoče skriti pod plašč kolektivne odgovornosti. Koko so spodmikoli »kamne spotike«? Eden izmed članov štaba za uresničevanje ustavnih dopolnil je bil tudi glavni direktor podjetja Boris VADNAL. Na vprašanje, ob katerih problemih pri snovanju sporazuma so se zadržali najdlje in zakaj, je odgovoril: gospodarimo," je nadaljeval.^,',Vsa leta pa so nas motili izredno visoki stroški za sofinanciranje skupnih služb, ki smo jih še kako čutili na lastni koži, medtem kp pri mariborskih obratih, kjer obračun ni bil tako natančno izpeljan, ni bil tako, saj ob skupni vreči, če tako rečem, kolektivi teh obratov tudi vedeli niso, koliko pravzaprav izločajo iz svojega dohodka za potrebe skupnih služb. Ker je bil tudi delavski svet podjetja sestavljen po ključu, izračunanem na osnovi števila zaposlenih, ne preseneča, da so bili naši člani vselej preglasovani, kadar so to vprašanje postavili na dnevni red. So se pač potegovali za nekaj, česar večina ni razumela tudi kot lastni problem ... S sedanjim sporazumom so ti problemi, vsaj v glavnem, odpravljeni." „Šlo je predvsem za tri skupine vprašanj. Najprej za to, da verjetno še do danes ne bi bila končana razprava-o sestavi delavskega sveta podjetja, če nova ustava ne bi določala enakopravnosti vseh delegacij, ki ta samoupravni organ tudi sestavljajo. Več o tem ne bi govoril, ker so stvari jasne. Zelo dolga je bila pot tudi do sporazuma o poteh združevanja sredstev za skupne potrebe podjetja, če tako rečem. Potem ko smo spo-znali, da razprava o razhčnih ključih, odstotkih in drugih avtomatizmih, po katerih bi TOZD prispevale sredstva za uresničitev akcij in načrtov, o katerih bi bili vsi sporazumni, ne vodi nikamor, smo se odločili za drugačen pristop — za namensko združevanje sredstev. Tako so se temeljne organizacije s sporazumom dogovorile, da bodo svoja sredstva na ravni delovne organizacije združevale za naslednje štiri namene: za skupna investicijska vlaganja, za medsebojno kreditiranje, za uresničevanje skupne politike izobraževanja in skupne stanovanjske politike. Višina sredstev in način porabe pa seje vsakokrat posebej določil s posebnimi sporazumi med TOZD. Direktor Metalne - TOZD tovarna lahkih konstrukcij v Krmelju Vladimir SENČAR je v_ razgovoru nanizal več zelo konkretnih podatkov. Če so, denimo, dislocirani obrati drugih podjetij v sevniški občini, teh obratov pa je precej, v poprečju iz svojega dohodka prispevali za financiranje skupnih služb v matičnih podjetjih nekako po 6 %, je morala Metalna Krmelj prispevati štiri do petkrat toliko! Kljub tolikšnemu prispevku pa ji skupne službe niso preskrbele dovolj dela, temveč so si ga morali iskati sami. Čeprav so v bistvu plačevali nekaj, kar ni bilo opravljeno tako, kot bi moralo biti, pa je nastajal še neki drug problem. Če je namreč upravno prodajni režiji uspelo katerikoli njihov proizvod prodati draže, kot pa ga je zaračunal krmeljski obrat, kolektiv obrata ni bil deležen niti najmanjšega deleža pri tako ustvarjenem dohodku. Vendarle pa je res, da so centralni samoupravni organi v mejah možnosti vselej ustregli željam po kakršnikoli naložbah za potrebe krmeljskega obrata, če so le bile utemeljene. „Kar je bilo, je minilo in važno se mi zdi, da smo se iz napak marsičesa naučili," je pristavil Milan LEVSTEK, vodja priprave dela. „Zame je najvažnejše to, da smo po novem samoupravno organizirani na tak Razmejitev premoženja pa pomeni tisti najtežji oreh, s katerim smo se spoprijemali od vsega začetka in ga še do danes nismo povsem strli! Res je sicer, da je bil na osnovi samoupravnega sporazuma o zdmžitvi TOZD in delovne skupnosti skupnih služb v delovno organizacijo Metalna podpisan tudi samoupravni sporazum o razdelitvi sredstev delovne organizacije med temeljne organizacije združenega dela. Sporazum na- način, za kakršnega smo se potegovali že od vsega začetka, da so medsebojni, zlasti ekonomski odnosi dosti bolj jasni in da smo vsi skupaj in vsak zase pri-dobili na samostojnosti. Če pa veš, da boš prav za vse, kar delaš, tudi sam odgovarjanje — pošteno priznajmo — tudi pristop do dela drugačen. Pri nas v Krmelju je tako in mislim, da ne bo nič drugače tudi v drugih TOZD v sestavi naše Metalne." MILAN GOVEKAR MILAN KOPRIVEC, elektrikar: »Na splošno mislim, da smo z ustanovitvijo TOZD bolj ali manj razčistili pojme o tem, kdo pije in kdo plača račune v Metalni, obenem pa pridobili na samostojnosti in odgovornosti. Vse to bo veliko pripomoglo k temu, da se bomo vendar enkrat lahko otresli občutka, da nas matično podjetje v nekem smislu izkorišča, kar nam je pogosto jemalo voljo do dela.« 7 DNI V SINDIKATIH NA LINIJI 323-554 SLOVENJ GRADEC RAVNE NA KOROŠKEM Pred bližnjim občnim zborom občinskega sindikalnega sveta so izoblikovali in dali v javno razpravo predloge za novo vodstvo ravenskih sindikatov. Za predsednika je predlagan' Ciril Vidrih iz mežiških Rudnikov svinca in topilnice, ki je bil doslej podpredsednik OSS Ravne na Koroškem, za podpredsednika Franc Pudgar, za tajnika pa Ivan Pungartnik. (ma) SLOVENJ GRADEC V Mishnjski dolini so v polnem teku priprave na občni zbor Občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec. Ta bo, kot je sklenilo predsedstvo na zadnji seji, 16. februarja. Na občnem zboru bodo pregledali dosedanjo dejavnost sindikatov, delegatom bo predložena v obravnavo tudi analiza o samoupravljanju v organizacijah združenega dela iz Mislinjske doline, sprejeli pa bodo tudi okvirna izhodišča za prihodnje delo. Na sestankih občinskih vodstev sindikatov delavcev posameznih dejavnosti volijo zdaj delegate za občni zbor OSS, prav tako pa izbirajo tudi 25 delegatov za novo občinsko vodstvo Zveze sindikatov Slovenj Gradec. (an) Kulturna jedra v TOZD Prejšnji petek se je sešel aktiv predsednikov osnovnih organizacij sindikata z območja občine Slovenj Gradec. Spregovorili so o financiranju skupne in splošne porabe v letu 1974 in se pogovorili, da bodo sklicali v vseh temeljnih organizacijah združenega dela zbore delavcev, na katerih jih bodo podrobno seznanili z delovnimi usmeritvami samoupravnih interesnih skupnosti in občinske skupščine. Po zborih delovnih ljudi pa bodo tudi finančno ovrednotili predlagane delovne načrte ter pozneje znova razpravljali o financiranju dejavnosti! Predsedniki osnovnih organizacij sindikata iz Mislinjske doline so na sestanku pregledali dosedanje priprave v sindikatih na spomladanske skupščinske volitve. Sklenili so, da bo treba pospešiti evidentiranje možnih kandidatov za delegate. Zdaj, ko so v vseh temeljnih organizacijah združenega dela že izvolili posebne koordinacijske odbore, pa bodo v prihodnjih dneh pripravili seminar za člane koordinacijskih odborov. Na seminarju bodo obravnavali vlogo in naloge teh odborov, posebno pozornost pa bodo na seminarju posvetili nadaljnjim pripravam na volitve. Pogovor pa je stekel tudi o ustanavljanju kulturnih jeder v temeljnih organizacijah združenega dela. Ugotovili so, da je v zadnjem času poraslo zanimanje za kulturno dejavnost med zaposlenimi - kulturna jedra, ki naj bi jih ustanovili, pa bi lahko najbolj pristno izražala hotenja in potrebe delavcev. OBALA Stagnacija na pohodu Pred dnevi je bila v Kopru razširjena seja obalnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, ki so jo posvetili nadaljnji oziroma prihodnji organiziranosti sindikatov in zveze sindikatov na kraško-obalnem območju ter pregledu gospodarskih rezultatov delovnih organizacij v industriji v minulem letu. Člani odbora sb predlagali, da bi ustanovili dve občinski konferenci delavcev kovinske industrije, prvo v Kopru in drugo v Sežani, na medobčinski ravni pa medobčinsko konferenco delavcev kovinske industrije. Ob pregledu lanskoletnih rezultatov gospodarjenja pa je odbor ugotovil, da industrija na obalnem območju stagnira. Podatki so zaskrbljujoči, saj gre za stagnacijo tako v primerjavi z razvojem na obalnem območju v minulih letih kot v primerjavi z rezultati gospodarjenja na Slovenskem. In še ob nečem so se zamislili člani odbora: nad osebnimi prejemki v Sloveniji. Povprečni osebni dohodki na slovenski obali znašajo namreč komaj blizu 2000 dinarjev, v industriji celo samo 1800. Še več pa povedo na primer naslednji podatki: kar 641 delavcev zasluži mesečno manj kot 1200 oziroma do 1200 dinarjev, 1435 delavcev prejema mesečno za svoje delo od 1200 do 1400 dinarjev, skoraj 2300 zaposlenih pa le od 1400 do 1600 dinarjev mesečno. Člani odbora so menili, da velja iskati vzroke predvsem v velikih, obremenitev gospodarstva pa tudi v neustrezni kreditni politiki, saj obresti, ki jih plačuje gospodarstvo, presegajo vse razumne meje. A. Ul. Zaradi objektivne resnice je vsekakor treba poudariti, da je sindikat gradbenih delavcev že pred leti kot prvi med vsemi sindikati nastopil v kolektivih kot pobudnik dogovarjanja in sporazumevanja o zadevah, ki so kakorkoli prizadevale delovne skupnosti gradbeništva, so pa po svojem pomenu presegale meje in pristojnosti gradbeništva kot celote. Ker v najnovejšem obdobju gradnja stanovanj zastaja tudi zaradi zamrznjenih cen ob siceršnjem podraževanju potrebnih surovin in naraščanju življenjskih stroškov, je odbor skupaj z Birojem gradbeništva Slovenije že v septembru lani izoblikoval predlog družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji, ki bi, če bi bil sprejet, verjetno pomagal „odkleniti“ zamrznjene cene in s tem spodbuditi prizadevanja za dokončanje že začetih gradenj. Čeprav je bil osnutek tega dogovora predložen pristojnim organom, sploh ni prišel v razpravo, temveč je republiški sekretariat za gospodarstvo konec decembra lani najrazličnejšim dejavnikom — toda ne gradbenim podjetjem — razposlal svoj osnutek družbenega dogovora z zahtevo, naj bi nanj izrazili svoje pripombe v skrajno kratkem roku desetih dni, upoštevaje pri tem čas novoletnih praznikov. Na pripombe z različnih strani je bil rok sicer podaljšan še za 14 dni. Zato pa vseeno ni mogoče trditi, da bi bil dovolj dolg za temeljito razpravo. No, rok je bil vseeno dovolj dolg, da so gradbena podjetja in njihov sindikat po ovinkih le prišli do osnutka omenjenega dogovora in da so lahko ugotovili, da tak, kakršen je, niti v osnovi ni sprejemljiv. Ko so člani predsedstva RO Sindikata gradbenih delavcev Slovenije izrekali tako kritično oceno, so poudarili, da njihova dolgoletna praksa pač opravi- čuje trditev, da nikakor ne nasprotujejo dogovarjanju kot osnovi in sistemu urejevanja konkretnih problemov, da pa imajo tako zaradi dosedanje prakse kot zaradi vsebine ustavnih dopolnil pravico zahtevati, da pri nastajanju tako pomembnih družbenih dokumentov lahko sodelujejo tudi tisti, kijih bo dogovor najbolj obvezoval, to pa so v konkretnem primeru gradbena podjetja. Prvi očitek torej leti na postopek nastajanja osnutka tega dogovora, ki bi po prepričanju gradbincev samih moral predstavljati dinamičen, aktiven in organski del oziroma instrument kompleksne racionalizacije stanovanjske gradnje. Če pa naj bo tak, se je prav gotovo treba sporazumeti tako o načelih, na na katerih naj bi temeljil, kot o ciljih, ki naj bi jih dosegli z njegovim uresničevanjem. O obojem bi morali svoje mnenje povedati vsi podpisniki tega dogovora, torej izvršni svet, Gospodarska zbornica SRS in sindikati, ki pa v duhu ustavnih dopolnil ne morejo dati svojega pristanka na kakršnokoli rešitev ali predlog, če se niso poprej pozanimali za mnenje in če niso dobili soglasja tistih, ki jih predstavljajo kot partnerji v sistemu dogovarjanja. Pri sedanjem osnutku pa je vse to izostalo! Ce bi vse konkretne pripombe k načelom in konkretnim rešitvam v osnutku tega družbenega dogovora strnili v isti dokument, bi jih bilo za precej obsežnejši dokument, kot pa ga predstavlja ,napadeni" original. Vendar se člani predsedstva RO Sindikata gradbenih delavcev Slovenije niso spuščali v razpravo o konkretnih pripombah in pomislekih, čeprav so bili na seji z njimi seznanjeni, temveč so se odločili le za načelno razpravo. Iz nje povzemamo, da bi v predloženem dokumentu morali še posebej proučiti kvantifikacije in posamezne limite, da ne bodo v nekaterih primerih pavšalni, drugič spet bodisi izrazito ostri bodisi pretirano velikodušni. Bolj kot ta pa je bistvena pripomba, da predlagane kvantifikacije ne ustrezajo razmeram na posameznih področjih v Sloveniji, ki so si med seboj tako različne, da jih bržčas ni mogoče obravnavati „po istem kopitu". Zato predsedstvo predlaga, naj bi imel končni predlog družbenega dogovora oziroma tudi dokončno potrjeni dokument le načelno funkcijo, medtem ko naj bi bile podrobnejše kvantifikacije urejene s teritorialnimi družbenimi dogovori o cenah v stanovanjski gradnji. Nadaljnje načelno in obenem praktično vprašanje je, ali ne bi bilo še najbolj prav, če bi tovrstno problematiko čimprej poskusili načelno urediti z jugoslovanskim družbenim dogovorom, kajti gradbeništvo je med vsemi gospodarskimi dejavnostmi že danes še najmanj terito- Še bo treba usklajevati stališča Vroča razprava v RO sindikata delavcev ind> strije in rudarstva Slovenije »Da« za dogovore, »ne« za vsiljene rešitve šele potem, ko bo dosežen sporazum o načelih in ciljih, ki naj bi jih uresničevali z izvajanjem družbenega dogovora o cenah v stanovanjski gradnji, lahko pričakujemo nastanek dokumenta, ki ga bodo zavestno uresničevali tudi tisti, ki jih bo dogovor najbolj zavezoval, to pa so delovne organizacije gradbeništva rialno zaprto v republiške in druge lokalne meje. In dalje: lahko se sicer sporazumemo, da bomo najprej uredili problematiko cen in šele kasneje vse drugo, vendar je od vseh prizadetih najbrž treba najprej zbrati mnenja v prid taki rešitvi ali proti njej in se šele potem tudi odločiti za takšen ožji ali širši pristop, ne pa gradbeništva postavljati tako rekoč pred izvršeno dejstvo! Pri tem je treba upoštevati, da so delovne organizacije gradbeništva pri celotni problematiki še posebej v zamotanem položaju, saj pri vsem skupaj nastopajo dvakrat: prvič kot proizvajalci in drugič kot potrošniki. Kot takšni pa so, skupaj s svojim sindikatom, še posebej zainteresirani, da bi si zagotovili skladen razvoj stanovanjske gradnje, s tem pa tudi delo in perspektivo gradbenim delavcem. Pot do tega cilja lahko pomeni samo dogovarjanje, vse drugo ni sprejemljivo. —mG PROTEST RUDARJEV Stališča, ki jih je na zadnji seji izoblikovalo predsedstvo RS ZSS kot sopodpisnik družbenega dogovora o beneficiranju delovne dobe, v glavnem zadovoljujejo interese sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Sicer pa je treba povedati, da je predsedstvo RS ZSS pri oblikovanju lastnih stališč upoštevalo veliko večino pripomb, izrečenih na prejšnji seji republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva. Pa vendar so prav ta stališča predsedstva RS ZSS razburila duhove na seji republiškega odbora -predvsem pa duhove tistih članov, ki so iz rudarskih kolektivov. Rudarji imajo predvsem pripombo na postopek usklajevanja stališč. Pravijo: dogovorjeno je bilo, da bo vsako od izrečenih pripomb, predvsem pa stališče RS ZSS kot podpisnika dogovora vnovič obravnaval republiški odbor in poskušal uskladiti poglede. Toda predsedstvo RS ZSS tega ni upoštevalo in je kot podpisnik dogovora že izoblikovalo „oficialno stališče" sindikatov. Dejansko pa tiči zajec v naslednjem grmu: rudarji so uspeli dokazati - in republiški odbor je njihovo stališče sprejel kot svoj sklep - naj na podlagi 57. člena temeljnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju družbeni dogovor uveljavi načelo, da se „na delovnih mestih, kjer težina dela in zdravju škodljivi vplivi ne delujejo poln delovni čas, upošteva beneficirana zavarovalna doba sorazmerno času, prebitem na teh delovnih mestih." Tako republiški odbor, predsedstvo RS ZSS pa v svojih sklepih drugače: ,.Za delavce na delovnih mestih, ki delajo v rudnikih in v gradbeništvu pod zemljo in prebijejo najmanj 50 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu pri opravljanju podzemeljskih del v zvezi s proizvodnjo (jamski snemalci in merilci, upravniki, inženirji, tehnični referenti, delovodje, delavci, ki opravljajo obrtna dela, pri delavcih na glavnih spravilnih poteh), naj skupnost določi, da se 12 mesecev takšnega dejanskega dela šteje za 14 mesecev zavarovanja." Različnost stališč je potemtakem v naslednjem: republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva zahteva, da družbeni dogovor uveljavi načelo, naj bi na vseh delovnih mestih, kjer težina in zdravju škodljivi vplivi ne delujejo poln delovni čas, uveljavili beneficirano delovno dobo sorazmerno času, prebitem na teh delovnih mestih. Torej ne samo za rudarje pri delu pod zemljo! Predsedstvo RS ZSS pa jev svojih stališčih „omejilo“ to pravico le za tiste, ki delajo v rudnikih in gradbeništvu pod zemljo in s pogojem, da tam prebijejo najmanj polovico svojega delovnega časa. Vendar pa je treba dodati, da se je predsedstvo RS ZSS odločilo dati pobudo za spremembo 57. člena zveznega zakona ter poskušati po tej poti uresničiti zahteve delavcev industrije (n rudarstva. Polemika s stališči predsedst' RS ZSS se je končala z odločitvi]1 da bo republiški odbor predla?' predsedstvu RS ZSS, naj bi se v bi nji prihodnosti sestala na skupni s( ter v neposrednem dialogu posf šala uskladiti različne poglede in st lišča. SINDIKALNA LISTA NA REŠETU Svoja stališča, poglede in z ah te' o vsebini bodoče sindikalne liste) predsedstvo republiškega odbe( izoblikovalo na seji ob koncu mif* lega leta ter jih posredovalo centf za samoupravno sporazumevanje1 dehtvi dohodka in osebnih dobe* kov, ki je pravzaprav predlagat* tega dokumenta. Osnutek sindikat liste je zdaj že v razpravi. Republik odbor sindikata delavcev industri in rudarstva pa se je lahko preprie* da osnutek upošteva veliko veči|,‘ pripomb in predlogov, ki jih je c delovnem gradivu za pripravo te? dokumenta izoblikovalo predse" stvo. • Na podlagi teh ugotovitev je rep1 bliški odbor sindikata delavcev ind1 strije in rudarstva izrekel tudi svoj soglasje k osnutku sindikalne lis*1 Vendar - soglasje s pridržkom. Različni pogledi med predlag3*1 Ijem sindikalne liste in ^epublišlc’, odborom so se razkrili ob predlaga lestvici dodatkov na delovno dob* Center za samoupravno sporazui" vanje namreč sodi, naj bi z doda*" za delovno dobo kompenzirali UP danje delovne moči in fizič1® zmogljivosti, ki z leti čedalje b0 neposredno vpliva tudi na oseb11 dohodke delavcev zlasti na tis*1 delovnih mestih, kjer prevlad3! fizično delo. O dodatku za stala0' v delovni organizaciji pa naj bi odločali podpisniki posameznih SP‘’ razumov sami - pač na podlagi SP‘ cifičnih razmer in potreb. ' V republiškem odboru sindii*4, delavcev industrije in rudarstva Pa' očitno prevladalo prepričanje, da*| bolj kot dodatki na delovno d*^ aktualni dodatki za stalnost, saj se po mnenju večine razpravljal3" lahko po tej poti uspešno postaj® po robu dokaj močni fluktuacij' mnogih industrijskih panogah. V tehtanju argumentov za ’ proti se je na seji odbora izobli^ valo stališče, naj bi sindikalna lis* določala skupno lestvico dodati*15, za delovno dobo in za stalnost, P°, pisnicam sporazumov pa naj bi bi* omogočeno, da po lastni pres® potreb dajo več bodisi na rovaš d* lovne dobe bodisi za stalnost. . svoj predlog bo republiški odb° posredoval tudi centru za satb0 upravno sporazumevanje o deli* dohodka in osebnih dohodkov. Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti IVavna |»osv<*iovaliii4*a DE VPRAŠANJE: Nepremišljeno in v trenutni razburjenosti sem napisal odpoved in jo izročil direktorju podjetja. Ko se je jeza polegla, sem se premislil ter sem — prav tako pismeno — odpoved preklical. Spoznal sem, da sem se prenaglil, kajti od podjetja sem dobil v uporabo stanovanje, ki ga v primem lastne odpovedi moram prepustiti podjetju, saj tako piše v pogodbi. Pravijo, da je tudi po zakonu tako. Tudi osebno sem prosil naj upoštevajo preklic odpovedi, vendar mi je že bilo rečeno, da je ne upoštevajo in da mi s 1. februarjem preneha delo. Zanima me, kakšne možnosti imam vsaj glede stanovanja, če mi že mora prenehati delo, ter kdaj bi se moral izseliti, če gjede stanovanja nisem zaščiten, ali imam ob izselitvi pravico do kakšnega dmgega stanovanja. B. L. — Ljubljana ODGOVOR: O preklicu odpovedi smo že pisali in naj na kratko ponovimo le to, da je vaša pismena odpoved, če je že bila v podjetju sprejeta, veljavna in njen kasnejši prekhc nima nobenega pravega učinka, razen seveda v primem, da se podjetje s preklicem strinja. Če se s preklicem ne strinja, je odpoved pravno veljavna in vam bo delo prenehalo po izteku tako imenovanega odpovednega roka. Ne bi se pač smeh prenagliti, saj vidite, kakšne daljnosežne posledice lahko ima takšna nepremišljena in nagla izjava. Kot sami ugotavljate, je po pogodbi o uporabi stanovanja, kij6 skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih, določeno, da izgubj| pravico do stanovanja, ki ste ga dobili od podjetja, če sami že*^ prenehati z delom. Le če bi bili v stanovanju deset ali več let, v-' delovna organizacija ne more odpovedati stanovanje, če upor3, Ijate stanovanje, kije last podjetja, manj kot deset let, vam delo'16' organizacija lahko v treh mesecih od prenehanja dela odpove stah vaiijc. Ul La i cz iv ^aiiiuvaua, i\.aoiiL/jv/ ivga. nv iz a v i/i/ uiizgia , Kot vidite, kakšne posebne zaščite v vašem primem nimate, ste| takšno razmerje prav gotovo sami povzročih. V primem, da pf' vanje. Če bi ta rok zamudila, kasneje tega ne bi več mogla stori*1, A do spora med vami in podjetjem pred sodiščem in v posle**1: pravnomočne sodne odločbe do deložacije, vam gredo le najr*6' nejši prostori, nikakor pa ne drugo enakovredno stanovanje. > M. LIPI# it STIKI S TININO te' te i bo' iifl' n«1 a aV al1 iliil iti! ičf* a1 ; C1 tef lse; ep' ndl ivd lisi' ?at( ški* iga' ot>< jfll' lati up' čiii SW isti d« t\0’ oi‘ sp' sp' kaP pa j la *' lot' aj1 ilC1 avil iji , « 0 list tki' 30“ bil' 5S<>) Ib« 0 lit'’ Kdo odhaja na tuje Samo od 1969. leta do konca marca 1971. leta, torej v dveh letih in treh mesecih, je odšlo iz Jugoslavije na začasno delo v tujino 72 % skupnega števila naših delavcev v Zahodni Evropi, ZDA, Kanadi in Avstraliji. Med njimi je 41 % kvalificiranih delavcev in 59 % kmetov ter — kar je posebnega pomena - med kmeti so mnogi bogatejši poljedelci s 5 do 10 ha plodnega zemljišča. To vsekakor zanika dosedanjo trditev, da odhaja v tujino v glavnem presežek kmečkega prebivalstva iz gospodarsko nerazvitih krajev, in sicer revnejši kmetje. Očitno je glavni motiv za zaposlovanje kmetov na tujem želja po hitri mehanizaciji, po intenzivnejši kmetijski proizvodnji- Norvežani v gosteh FOTO VEST Od 30. januarja do 4. februarja se mudi na obisku v Sloveniji kot gost zveznega odbora Sindikata delavcev v prometu in zvezah Jugoslavije delegacija norveških delavcev sindikata železničarjev. To je prvo uradno srečanje obeh sindikatov. Delegacijo vodi sekretar sindikata železničarjev Norveške Peter EKLO. Številnim razgovorom in obiskom po železniških kolektivih Beograda, Zagreba in drugih krajev je ob koncu norveška delegacija dodala tudi obisk RO Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije. V prvem razgovoru, ki so ga imeli minuli četrtek, so se gostje najbolj zanimali za vlogo sindikata pri nas, za njegovo trenutno najpomembnejše naloge ter za delovne razmere na železnici. Zanimali so se tudi o odnosih med železniškimi in cestno transportnimi podjetji, o sodelovanju družbenopolitičnih organizacij pri nas ter o tem, kako poteka delo samoupravnih interesnih skupnosti na železnici. Na obisku v Sloveniji so norveški sindikalisti obiskali še mariborska in ljubljanska ŽTP, nekatere šole ter zdravstvene ustanove. Sodelovanje evropskih sindikatov Družbenoekonomski razvoj Evrope, ki ga pogojuje izredno hiter razvoj proizvajalnih sil in znanstveno-tehnična revolucija, terja čedalje večjo koncentracijo proizvodnje, delitev dela in specializacijo, rznienjavo blaga in tehnologije. Kot posledica tega smo priča po-v®čanju trgovinskega in finančnega sodelovanja ter znanstveno-tehnične kooperacije na bilateralnem in regionalnem področju. Uveljavlja se sodelovanje med podjetji z najrazličnejših predelov Evrope, pa tudi velike multinacionalne korporacije prodirajo na vsa Področja kontinenta. Ta razvoj nenehno povečuje medsebojno Povezanost in odvisnost celotne Evrope ter hkrati postavlja narode El delavce pred splet enakih ali podobnih problemov. Hkrati z •^aščajočo integracijo pa vsi ti procesi vsiljujejo potrebo po če-dalje večji prožnosti in odpiranju integracijskih celot, potrebo po čedalje večjem združevanju sredstev, po vse večjem osvobajanju človeka in ukinjanju vseh oblik odtujevanja. , K°t posledica splošnega iz-o olj sanja odnosov med super pilami je za politični razvoj Evrope že nekaj let značilno Popuščanje napetosti in blokovne zaprtosti med državami vzhodne in zahodne Evrope, potrdilo se je prepričanje, da lokovsko nasprotovanje ne r!0re biti osnova, na kateri naj - 1 Sradili napredek, trajen mir ^vamost. Usmeritev v sporazu-■Jtevanje in reševanje perečih Problemov s pogajanji je pri-Pomogla k razširitvi bilateralnih Političnih odnosov, hkrati pa je ottiogočila, da so bila pogašena ^rišča konfliktov v centralni tVropi, kar je bilo doseženo Predvsem z normalizacijo odno-0v med obema nemškima drža-ama tudi z normalizacijo dnosov Zvezne republike emčije z njenimi vzhodnimi sedi. Vse to je utrlo pot pri-Pravam na konferenco o evrop-varnosti ter drugim pogaja-, Jem, ki naj zagotove mir in stalnost odnosov v Evropi. Žal j'a s° vsa ta prizadevanja veliko Pr®Počasna, kar je v nasprotju z c resi narodov in delavcev v Evropi. v razvoj dogodkov pa je P Ival tudi na odnose v evrop-sindikalnem gibanju. šin0 se j® v zadnjih letih naglo sindu. bilateralno sodelovanje Vs u atov vseh usmeritev in iz kat t^ov Evrope. Zveza sindi-0v Jugoslavije pa je s svojim n Mir st Pohištvo otnim angažiranjem pripo-Sn ®a» da se je ta proces še po-Eilat Sai ^EJ razvija konkretno Vsen ra^no so! 1 nosti za razvoj zasebnolastn# | skih; tehno-managerskih, etati B stičnih in drugih deviantnih p# javov. Tovariš Tito ob tem p® udarja, da je „bistven clemef' V niški kreditni banki pa nameravajo s samoupravnimi sporazumi, ki naj bi jih potrdilo združeno gospodarstvo, odpraviti pravico banke, da si prilašča akumulacijo. Ves presežek dohodka bodo namreč takoj avtomatično vračali uporabnikom kreditov - in sicer tako, da bodo za toliko zmanjšali obresti. Tako bo gospodarstvo v veliko boljšem položaju, ker so bili dosedanji ukrepi pri vračanju državnega in bančnega kapitala ugodnejši za negospodarstvo, saj je bila višina deleža v zmogljivosti banke osnovni kriterij za vračanje kapitala. V prihodnje odločitev o kreditiranju tudi ne bodo sprejemali s preglasovanjem vlagateljev, ker „močni“ ne bodo več mogli z nakupom glasov diktirati politike. Odločitve bodo sprejemali z dvotretjinsko večino, vsi predstavniki organizacij združenega dela pa bodo imeli enake pravice ne glede na višino vloge. Vse odločitve o kreditiranju bodo morale, razumljivo, temeljiti na načrtih družbenopolitičnih skupnosti. V niški kreditni banki nameravajo spremeniti tudi upravljanje banke: namesto letne skupščine bodo imeli konferenco ustanoviteljev, v kateri bo morala biti zagotovljena delavska večina. Konstituirali bodo štiri kreditne odbore in izvršni odbor, v katerem bo prav tako večina delavcev. Predvidena je tudi ustanovitev delavske kontrole, ki jo bodo sestavljali delegati TOZD, njena naloga pa naj bi bila nadzorovati delavčev dinar, ki je združen v banki. Vse kaže, da je tudi v bankah zapihal nov veter. Na te primere večjega posluha za potrebe gospodarstva pa je veljalo opozoriti predvsem zato, da bi pokazale zanimanje zanje tudi tiste banke, ki so v zaostanku z uveljavnjem samoupravnih odnosov v naši denarni politiki. V. B. boja za uresničevanje vloge &l lavskega razreda, ki mu gre, prC magovanje etatistično-birokra1 skih in tehnokratskih sil, kateri opora je v ostankih družben^ lastninskega in drugih oblik m0 nopola.“ Ob teh vprašanjih $ torej bije najvažnejši del razred nega boja delavcev in oblik’ vanje teh proizvodnih odnose' bo ena najvažnejših zmag dela( skega razreda v sedanji etap boja za socializem z ZK in tov* rišem Titom na čelu. MILOŠ MEMIČ, podpret sednik ZIS in zvezni sekret^ za zunanje zadeve, na zase danju zvezne skupščine: Svet je danes na prelomnih katero pot ubrati ua uredit6’ glavnih mednarodnih gospoda6 skih problemov, od česar bosta’ veliki meri odvisna splošno st*' nje v mednarodnih odnosih k kor tudi mir v svetu. Zarad1 praktičnih posledic sedanjih t6 žav v svetovnem gospodarstvu vse države prisiljene vsestransk proučiti svoj položaj in dognaj nadaljnji razvoj gospodarskih 06 nosov na svetu. Z različnih sti* ni prihajajo konkretne pobud in predlogi za izhod iz težav. Energetska kriza, ki je draiu8 tično opomnila svet na med86 bojno odvisnost, je opozorila a nevzdržnost reševanja meda* rodnih gospodarskih problem1 po starem na parcialen način> različnimi dogovori, v ozkeia zaprtem in izoliranem kr°k držav. Prav tako nevarno bitk _ če bi razvite dele sveta postaj Ijali nasproti državam v razvri in če bi iskali rešitve za svff ^ probleme v razbijanju enotno*A držav v razvoju in neuvrščen6: N držav ah v tem, da bi vsiljevaJ^ tem državam nove rešitve s sta6 V neenakopravno vsebino ali pa . c lo z uporabo sile. Toliko p1® S ker države v razvoju ne žel« > konfrontacije z razvitimi dr22 \ vami, da bi škodovale njihove^ S gospodarstvu, temveč je njik ^ glavni cilj, da najdejo rešitve ^ i sodelovanju z njimi, na podlag ^ enakopravnosti. MAKEDONIJA Izgube pokrite Obrtniki mesta Skopja s° sklenili pokriti izgube ozir°' ma financirati sanacijski programe podjetja „Rudnik* in železarna Skopje" ter je' klarskega zavoda „Tito“. J®] klarskemu zavodu „Tit° bodo odpisali del kreditoV> ki jih je dobil iz sredst®'' sklada za obnovo in izgrao" njo Skopja v višini 47 milij0' nov dinarjev, železarni Skop' je pa v višini 175 milijon0v dinarjev. Odborniki so tud1 sklenili, da bo mestna skup' ščina Skopja dodelila žel®' žarni še 20 milijonov dinaf' jev brez obveznosti vračanj®’ in sicer iz sredstev nekdanji11 družbenih investicijskih skl®' dov mesta. s V devetih mesecih lani s° znašale izgube v skopski ž®' lezarni 243 milijonov din®1' jev. Skupne nepokrite izg®' be, vključno tudi nepokrit® izgube iz prejšnjih let, P3 znašajo približno 560 mu1' jonov dinarjev. IZ NAŠE DRUŽBE PODOBE NAŠEGA ČASA - Tovariš Hitrič vas že čaka. Kar naprej, prosim! Tajnica je čedna, ni kaj. ■Jaka Začetnik odloži plašč, si popravi kravato in vstopi. — Lepo, lepo, da vas pot tudi v naše Zakotje kdaj za-nese, reče Jaki močan moški 2a pisarniško mizo namesto Pozdrava. Nato vstane in mu stisne roko. — A tudi, če k°ga zanese, stika okrog za škandali, namesto, da bi pri-šel najprej k meni. Kaj mislita, da grizem? — Jaz sem prvič tu, se orani Jaka.' ~ Vem, vem! Saj ne mi-siim na vas, ampak na vaše revoIverske kolege, ki vidijo Povsod afere, namesto pozi-kvnih premikov. Vi pa men-oa želite premike, če so mi 1,35 prav najavili, ne? — Ja, čim več pozitivnih Premikov! . - Lepo, zelo lepo! Sediva tjale k mali mizici. Ste Za kavo? ~ Prosim! , - Tovarišica Francka, čve turški! Meni manj sladkano. Kar začniva! Kaj-vse Vas zanima? — Kako daleč ste kaj s samoupravnimi odnosi. Po-tem, kako je pri vas s Prsmom... - Že razumem, ni treba naPrej spraševati! se hitro taZveseli Hitrič.- Končno vendar nekdo, ki res želi re-Srstrirati premike, ne pa se ^Potikati ob to ali ono ka-urovsko potezo. Časi vendar ms,° takšni, da bi ljudem se- glave, ne? Koliko prvinskosti v tej Modrosti! pomisli Jaka Za-o®tnik in za vsak primer urtro pokima. ~ Saj sem vedel! Zato jih udi pri nas nismo. Res pa je, da smo veliko karieristov, malomeščanov, birokratov in kar je še ljudi iz te proti-samoupravne druščine, zelo hitro postavili na hladno. V nobenem primeru nismo čakali na blagoslov Ljubljane; odločala sta posluh za linijo in naglica. In tako že lahko govorimo o prvih rezultatih, medtem ko drugi niti še dobro začeli niso ... - Oprostite, česa, da še niso začeli? — Realizirati diferencirano selektivnost. O tem govoriva vendar! Ali so jo Jako Začetnika zmrazi pri srcu in prvič v kratki no- — In kje je tovariš Štefan zdaj, če dovolite? — Poslali smo ga v bazo. Zdaj je predsednik naše izobraževalne skupnosti. Pa tudi Marjana smo poslali delat. O, pri nas nismo obstali na pol poti. .. — Kje dela zdaj tovariš .. . — Marjan Komolčnik. Postal je predsednik rekreacijske in turistične samoupravne interesne skupnosti. Ali veste, kaj se je zgodilo z Cirilom Podrepnikom, tistim, ki si je na treh krajih nalovil kreditov za svojo vilo? treba ga je le poznati. Še kadarkoli je kam prišel, se je začel kadrovski cirkus. To mu je menda že v krvi, kaj jaz vem! In tako je nekega tovariša, ki je bil pred pismom znan po dolgem jeziku, potisnil navzgor, namesto, da bi ga povsem upravičeno postavil v mrtvi kot. To se mu bo še zelo otepalo, boste videli... Ali razumete zdaj, da gre pri nas v Zakotju za velike stvari? — Ja, razumem, kako ne! pokima Jaka Začetnik rahlo zamišljen. — Končno smo tudi pri nas sklenili, da bomo pred- Realizacija diferencirane selektivnosti vinarski karieri podvomi v svoje umske sposobnosti. Ali bo sploh kos temu tu!? — Mislim, daje niso! reče za vsak primer. - Tudi jaz mislim, da je niso! reče tovariš Hitrič samozavestno. — Mi pa smo se lotili stvari takoj, ko so dozorele; brez obotavljanja in rešpekta. Poznate Štefana? Jaka Začetnik nekaj zamomlja, kar ni ne ja, ne ne. Nerodno mu je priznati, da prvič sliši za tega moža iz Zakotja. — Pred vsem tem je veliko pomenil. Če je na občini dvignil glas, je vse prisluhnilo. Pa tudi ubogalo, tako to gre. Tako si je počasi nabral veliko masla na glavi in postal zrel za odstrel. .. ■vat S jrel S m irž^ ihc’fc 5 ■t * V* V* V*X V* %%% V% wv v%. ■ Vsaka šola nekaj slane Tole zgodbico mi je povedal star delavec iz Kidriče- vega. Punčka, kakih šestnajst let ji je bilo, iz intelektualne družine majhnega uradnika, se je zaljubila v osemnajst-letnega fanta. Prvi pozdravi in bežni nasmehi so obrodih obojestransko ljubezensko izjavo, in lepo je bilo, dokler je bil njun odnos prijetna skrivnost. Ko pa je zadeva prišla na dan in so se vanjo vmešali dekletovi starši, je punca Pisala psihologinji, id se ukvarja s strtimi srci v nekem našem tedniku, naslednje pismo: ,,Lepo vas prosim, povejte mi, kaj naj storim. Tako [ada imam nekega fanta, kaže pa, da je ta moja ljubezen brezupna, saj mi starši, znanci in prijateljice svetujejo, naj P3 pustim. On je namreč navaden delavec, jaz pa sem intelektualka, hodim v administrativno šolo. Dopovedu-iejo mi, da dva človeka s tolikanj različno izobrazbo ne aodita skupaj in da takšni zakoni navadno propadejo. Naj-b°tj tragično pa je, da jim vse bolj verjamem in da se ^oja mlada ljubezen očitno krha.“ Psihologinja ji je odgovorila: »Kaže, da ste se že odločili in da moje mnenje potresete le zato, da bi ugotovili, če ste prav storili. Resje, ^a zakoni, kjer ni pravega intelektualnega sožitja, prej ali S zaidejo v krizo, so pa tudi izjeme, ki potrjujejo pra- In punčka je stisnila zobe in se je svoji prvi ljubezni 0(t povedala. Minilo je nekaj let. Njen tedanji izbranec je zdaj tehnik in vodja obrata in v Pisarni tega obrata dela mlada intelektualka, njegova ^sojena ljubezen, kot strojepiska. , »Je že tako,“ je dejal delavec iz Kidričevega, ko je j?nčal svojo pripoved, ,,da se človek v svojem življenju (taj pa kdaj tudi pošteno ušteje.“ Mislil je na ubogo intelektualko, kije zavoljo zastarelih r edsodkov izgubila fanta, jaz pa sem ob poslušanju nje-sovc zgodbice mislil na fanta, ki je iz delavca postal oh 'n sem se spraševal, zakaj je takšna pot do iz-razbe še vedno izjemna, čeprav smo že zdavnaj sklenili, a naora postati pravilo. JANEZ VOLJČ — Ne, če dovolite! — Dali smo ga za direktorja TOZD „Tehnozlom“, ki že deset let ne dela drugega kot izgube. Naj dokončno le nekolo sam vidi in občuti, kako živijo naši delovni ljudje v bazi. Ostane še Bogo Pučnik . .. - Kaj se je zgodilo z njim? — Postavili smo ga za urednika našega regijskega glasila BESEDA AKCIJSKEGA LJUDSTVA. Zdaj ga pa tare takšna ihta, da je po dolgem in počez premetal vso kadrovsko strukturo. Ampak ne ve, da si s tem spet jamo koplje . . . — Oprostite, ne razumem! — Tu ni kaj razumeti: njačili. Nič več se ne otipavamo v rokavicah, ampak lop, pa kamor pade . .. Tudi Zakotje se bo nekega dne izvilo iz samoupravne zaostalosti, kaj mislite? — Mislim, da se bo! vdano prikima Jaka Začetnik. — Ali še kaj potrebujete? Ali imaste dovolj podatkov za članek? — Mislim, da jih je dovolj! zajeclja Jaka Začetnik. — No, potem pa na svidenje! Le še kaj pridite! Rad imam takšne novinarje, s katerimi se lahko o vsem odkrito pogovoriš, ki te razumejo, ne pa takšnih, ki iščejo le škandale in čakajo, kdaj se boš ujel v njihovo zanko, Rad. VINKO BLATNIK Skrivnostna poslovna skrivnost Najprej so mi govorili o proizvodnji in poslovnih uspehih svojega kole tkiv a. Predsednik delavskega sveta tovarne pohištva je med drugim povedal, da so v minulem letu povečali celotni dohodek za 38 %, osebne dohodke pa za 24 %, v tujino so prodali za 52 % več izdelkov, za 90 % pa so povečali sklade. „Ti podatki zgovorno pričajo," je rekel predsednik, „da kar dobro gospodarimo. “ Direktor pa je dodal: „Seveda jih ne nameravamo obešati na veliki zvon. So poslovna skrivnost in povedali smo vam jih zgolj kot osebno informacijo. Objaviti pa jih ne smete. Če bi namreč naši poslovni prijatelji zvedeli, kako dobro nam gre, bi se kaj lahko zgodilo, da bi zahtevali, naj znižamo cene svojim izdelkom. “ „Prav, “ sem obljubil, „torej o vaših uspehih ne bom pisal. “ Potem smo govorili o njihovih slabostih. Predsednik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije je povedal, da bi dosegli še veliko več, če bi izboljšali organizacijo dela, uredili medsebojne odnose in se bolje samoupravno organizirali. „Mojstri imajo še vedno glavno besedo in so bolj disciplinski šefi, kot pa organizatorji proizvodnje. Ustanovili smo temeljne organizacije, v samoupravni sporazum smo zapisali lepa določila o delavski samoupravi, pa se še vedno pogosto dogaja, da mojster ali delovodja zabrusi delavcu, ki upravičeno kritizira slabosti: če ti ni prav, vzemi knjižico in pojdi! Kot bi bila tovarna njegova. Takih ostankov mezdnih odnosov je pri nas še kar precej in ko jih skušamo odpraviti, se zdi, kot da bi dregnili v osje gnezdo. Imamo temeljne oganizacije, pa staro vsebino, ker v samoupravljam sodelujejo zgolj vodilni ljudje podjetja Direktor pa je dodal: „ Vse to drži in dogovorili smo se tudi že o ukrepih za odpravo teh slabosti. Razumeti pa morate, da so te zadeve naša poslovna skrivnost. Če bi prali svoje umazano perilo pred javnostjo, se kaj lahko zgodi, da bi izgubili ugled med našimi poslovnimi prijatelji, ki smo si ga pridobili s tolikšnimi težavami, hkrati pa bi dali orožje v roke naši konkurenci “ „Prai’,“ sem obljubil, „ torej tudi o vaših slabostih ne bom pisal. Zdaj mi pa, lepo prosim, povejte, o čem sploh lahko pišem? “ Dolgo so razmišljali in končno predlagali, naj o njih molčim, na široko pa naj se razpišem o razmerah v tovarni pohištva iz sosednje občine, ki jim je na tržišču napovedala konkurenčni boj. In tega nisem storil. Kaj pa vem, če niso tudi tam tolikanj skrivnostni glede svojih poslovnih tajnosti. JANEZ VOLJČ I I f**MW0M0*M0jr0/rw*MWMWt/rMMtrrMW0gMWMfMm I i - S sredstvi, ki smo jih dobili od prvega referenduma za samoprispevek, smo zgradili le temelje novega vrtca... - Ja, razpišite ga še enkrat, saj ljudje vedo, da se gradnja vrtoglavo draži! - Smo ga že, tokrat za ceste,.., - Hm, potem pa je najbolje, da tole podrete in prodate kot gradbeni material, iz izkupička pa postavite montažni Marlesov vrtec... I. ANTIČ nje vlaganj na raziskovalca, da bi s tem vplivala na povečano produktivnost in učinkovitost raziskovalnega dela v Sloveniji. 9. Raziskovalna skupnost Slovenije se bo kot del skupščinskega sistema neposredno vključevala v urejanje problemov, ki zahtevajo družbeno učinkovit razvoj raziskovalne dejavnosti, zlasti s področja ekonomskega sistema, davčnega sistema, patentnega in avtorskega prava, izobraževalnega sistema in drugih področij. Pri tem se bo zavzemala za ukrepe, ki bodo stimulirah razvoj in učinkovitost raziskovalnega dela ter inovacijskih procesov. 10. Raziskovalna skupnost Slovenije se bo zavzemala za smotrn, skladen razvoj raziskovalnega kadra kot ustvarjalca in nosilca prenosov znanja, idej ter raziskovalnih dosežkov v našo prakso. Raziskovalna skupnost bo skušala z odgovarjajočimi ukrepi doseči pomladitev kadrov ter s tem povečati učinkovitost in kreativnost raziskovalne dejavnosti. S tem v zvezi bo stimulirala mobilnost raziskovalnega in drugega strokovnega kadra. Prizadevala si bo za izpopolnjevanje strokovanjkov iz prakse ob raziskovalnem delu v raziskovalnih organizacijah kot tudi za neposrednejše vključevanje raziskovalcev v prakso, ter za izboljšanje socialnega položaja raziskovalcev, zlasti mlajših. 11. Raziskovalna skupnost Slovenije bo še naprej pospeševala medrepubliško sodelovanje pri koordinaciji raziskovalnih programov, skupnih raziskovalnih centrov, delitvi dela, skupnih akcij in mednarodnega sodelovanja. Z raziskovalnimi organizacijami drugih dežel bo sodelovala pri akciji skupnega interesa, pri medsebojni izmenjavi znanja in izkušenj in pri delitvi dela z namenom, da se krepi mednarodna solidarnost, dviga kvaUteta in učinkovitost našega raziskovalnega dela ter izpolnjujejo obveznosti, ki temeljijo na načelih naše zunanje politike. II. OSNOVE RAZISKOVALNEGA PROGRAMA IN NJEGOVO OVREDNOTENJE 18. Aktualni problemi zatiranja kriminahtete 19. Promet v Sloveniji 20. Pohtološki in sociološki vidiki splošnega ljudskega odpora Skupaj skupina a): 0,6 1,5 24. 25. 26. Skupina b) 21. Novi viri energije 22. Novi materiali 23. Geološke raziskave slovenskega prostora Energetika Elektronika in elektrotehnika Gradbeništvo 27. Raziskave o pridobivanju in oplemenitenju lesa 28. Kemijska tehnologija 29. Strojništvo 30. Metalurgija 31. Geodezija 32. Tekstilna tehnologija Skupaj skupina b): 12. Posebno skrb bo Raziskovalna skupnost Slovenije posvetila v letu 1974 informatiki ter pospešeno nadaljevala začetna dela pri ustvarjanju sistema raziskovalnih informacij (banka podatkov). Ta sistem bo služil kot osnova hitrejšemu vključevanju raziskovalne dejavnosti v prakso gospodarstva in družbenih dejavnosti. 13. Raziskovalna skupnost Slovenije bo še nadalje pospeševala znanstvene sestanke, znanstveni tisk ter drugo dejavnost, ki omogoča in zagotavlja raziskovalno delo ter njegovo družbeno učinkovitost. Skupina c) 33. Fitotehniške raziskave 34. Zootehniške raziskave 35. Agramo-ekonomske raziskave 36. Biomedicina 37. Diagnostika, zdravljenje in zdravstvena zaščita 38. Uvajanje in razvoj modernih metod in instrumentacije na področju medicine, biotehnike in ekologije 39. Ekologija 40. Komunikacijska sredstva in javno mnenje SRS Skupaj skupina c): Skupina d) 41. Računalništvo in informatika 42. Avtomatika Skupaj skupina d): Skupaj prednostne smeri: 0,1 13,7 3,4 12,0 23.0 12.0 10,7 3,0 1,0 5,5 5,5 5,3 0,9 1,9 84,2 5,3 6,0 0,8 5,3 3,6 7,7 1,2 0,6 30,5 4.5 3.5 8,0 K S b) i: I. PROGRAMSKA NAČELA 1. Raziskovalna skupnost Slovenije se bo v letu 1974 še naprej zavzemala za razvoj raziskovalne dejavnosti in uveljavitev njenih dosežkov kot bistvenega gibala družbenega napredka ter za ustvarjanje pogojev, ki naj zagotove njen optimalni razvoj ter maksimalno družbeno učinkovitost. 2. Raziskovalna skupnost Slovenije si bo v letu 1974 še nadalje prizadevala usmerjati raziskovalne dejavnosti na družbeno najkoristnejša in znanstveno najtehtnejša področja ter za verifikacijo prednostnih smeri in ključnih projektov. V tem smislu bo usmerjala združena sredstva na ključne projekte prednostne smeri oziroma raziskave ter s temi sredstvi kot integratorja prek sistema sofinanciranja tudi ostala sredstva, kijih namenjajo delovne organizacije neposredno za raziskovanje. Proučila bo možnosti za uvedbo novega ključnega projekta Energetika" in za njegovo takojšnjo izvajanje. 3. Raziskovalna skupnost Slovenije bo svoje raziskovalne programe gradila, usklajevala in povezovala z razvojnimi programi in projekti organizacij združenega dela in njihovih združenj, bank, drugih samoupravnih interesnih skupnosti ter s programi za krepitev obrambne sposobnosti. Pri tem se bo ravnala po načrtih družbenega razvoja SR Slovenije. 4. Raziskovalna skupnost Slovenije bo podpirala združevanje raziskovalcev in razvijalcev v TOZD na osnovi tržno ovrednotenega dohodka od rezultatov njihovega dela. Raziskovalna skupnost Slovenije bo podpirala snovanje sodobno organiziranih raziskovalno-razvojnih centrov v okviru integracijskih oblik slovenske industrije, kar bo dalo osnove za rentabilno in učinkovito delo ter za njihov vpliv prek naših meja v mednarodni prostor. 5. Raziskovalna skupnost Slovenije bo sodelovala pri programiranju družbenega razvoja. Spremljala bo razvoj raziskovalne dejavnosti in njene družbene učinkovitosti, analizirala uresničevanje družbenega plana in opozarjala na morebitna neskladja. 6. Raziskovalna skupnost Slovenije bo nadalje načrtovala in izgrajevala usklajeno mrežo raziskovalnih kapacitet kot integralni del sistema organizacij združenega dela na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter zagotavljala pogoje za njeno funkcionalno delovanje. Pri tem bo pod ustreznimi pogoji zagotovila vsem raziskovalnim in drugim organizacijam uporabo raziskovalnih kapacitet, ki so bile ustvarjene iz sredstev, združenih v Raziskovalni skupnosti Slovenije ah njenih predhodnikov. 7. V skladu z načrtom družbenega razvoja za področje kmetijstva in gozdarstva bo v letu 1974 posebna skrb pri izpopolnjevanju raziskovalne infrastrukture posvečena biotehničnemu področju, kot je bila v letu 1973 področju medicinskih ved. 8. Raziskovalna skupnost Slovenije bo dopolnjevala sistem financiranja raziskovalne dejavnosti ob nadaljnjem uveljavljanju kriterijev kvalitete in družbene pomembnosti raziskovalnega dela ter družbene odgovornosti izvajalcev in uporabnikov raziskovalne dejavnosti. Pri tem se bo zavzemala za dolgoročne raziskovalne načrte kot osnovo za izgradnjo stabilnejšega sistema programiranja in financiranja. S prehajanjem na financiranje ključnih projektov in prednostnih raziskav, zasnovanih na izraženih družbenih potrebah, bo povečala družbeno učinkovitost raziskovalnega dela in s tem njegov prispevek k splošnemu družbenemu razvoju. Raziskovalna skupnost Slovenije se bo zavzemala za racionalizacijo in modernizacijo raziskovalne sfere ter za postopno povečeva- Raziskovalna skupnost Slovenije bo v letu 1974 v skladu z ustavnimi in zakonskimi določili dala še večji poudarek financiranju tistih raziskav, ki postajajo ključne za uspešen razvoj Slovenije v naslednjem obdobju, in ki hkrati odpirajo dolgoročnejšo perspektivo njene skladne rasti. Pri tem upošteva dejstvo, da bo Raziskovalna skupnost Slovenije predvidoma združevala le 1/4 celotnih sredstev za raziskovalno delo in da je treba ta sredstva usmeriti predvsem v raziskave, vezane na dolgoročnejše cilje družbenega razvoja. S tem v zvezi je treba opredehti nacionalni raziskovalni program, ga izvajati in ga prek sistema sofinanciranja povezati z razvojnimi programi nekaterih ključnih in finančno ne dovolj močnih področij. Že v letu 1972 in 1973 so bili ob sodelovanju raziskovalcev in uporabnikov izoblikovani nekateri ključni projekti in preliminarno določene nekatere prednostne smeri raziskovanja, ki zajemajo osnovne in aplikativne raziskave in ki jih lahko grupiramo v naslednje štiri skupine: a) raziskave, usmerjene k skladnemu delovanju in razvoju družbe, k nadaljnjemu razvoju samoupravnega sistema in k proučevanju nacionalne kulture; b) raziskave, tako osnovne kot usmerjene, namenjene razvoju materialne osnove družbe ter razvoju in uporabi novih proizvodov, nove tehnologije in tehnoloških postopkov; c) raziskave, namenjene izboljšanju zdravja in drugih življenjskih pogojev in d) raziskave, namenjene racionalizaciji proizvodnih in upravljal-skih procesov. Prehminarna ocena stroškov za posamezne raziskave v letu 1974 je naslednja (v milijonih dinarjev): KLJUČNI PROJEKTI: 1. Raziskave, vezane na samoupravni sistem 1,1 2. Makroekonomske raziskave 1,2 3. Raziskave varstva okolja 7,0 4. Banka podatkov 2,0 5. Interdisciplinarne raziskave s področja naravoslovnih ved in medicine 4,5 Skupaj ključni projekti: 15,8 MEDREPUBLIŠKI RAZISKOVALNI PROJEKTI: 6. Ekonomski sistem SFRJ 0,5 7. Koncepcija razvoja SFRJ 0,4 8. Druge medrepubliške raziskovalne akcije 0,5 Skupaj medrepubliški projekti: 1>4 PREDNOSTNE SMERI: Skupina a) 9. Struktura sodobne slovenske družbe 0,7 10. Policentrični razvoj Slovenije 1,0 11. Študij političnega sistema in politične kulture v Sloveniji 1,2 12. Ekonomski problemi Slovenije 0,4 13. Socialna politika v Sloveniji 1,2 14. Proučevanje nacionalne kulture 4,2 15. Nacionalni atlas Slovenije 0,6 16. Zamejska Slovenija, zamejski Slovenci in Slovenci v tujini 0,4 17. Zgodovina Slovencev 1918—1945 s posebnim ozirom na revolucionarno gibanje med obema vojnama 1,8 SREDSTVA ZA RAZISKAVE, KI NISO ZAJETE V PREDNOSTNIH SMEREH: l-: Sem sodijo tiste temeljne raziskave, ki ne rezulti-rajp neposredno v prednostne smeri, so pa temelj razvoja posameznim raziskovalnim disciplinam (npr. nekatere naloge s področja matematike, teorijske fizike, osnovne biologije, filozofije, psihologije itd.), njihov namen je ustvarjanje in vzdrževanje nivoja znanja, vzgoja raziskovalnega kadra in dajanje pobud za druga raziskovalna področja. V to postavko so vključene tudi nekatere usmerjene raziskave, ki predstavljajo pripravo za nadaljnje raziskovalno delo. RAZISKOVALNA INFRASTRUKTURA: Pod to postavko financira Raziskovalna skupnost Slovenije tisto strokovno delo v raziskovalnih organizacijah, ki nima značaja neposrednega raziskovanja, pač pa ustvarja pogoje za racionalno vlaganje v posamezne raziskovalne programe in za -učinkovitost raziskovalne dejavnosti. Sem sodijo: 1. Dokumentacijski in informacijski centri ter knjižnice, dostopne vsem raziskovalcem in drugim strokovnjakom 7,0 2. Obratovanje in vzdrževanje raziskovalne opreme in računalniške mreže, ki je namenjena pod ustreznimi pogoji vsem raziskovalcem in strokovnjakom 14,0 3. Ostala infrastruktura (delovanje medakademij- skih odborov, članarine v mednarodnih združenjih, centrih itd.) 1,0 Skupaj raziskovalna infrastruktura Na področju infrastrukture finančni načrt za leto 1974 ne predvideva realnih povečanj, zato so ta sredstva v primerjavi z letom 1973 večja le za 12%. n u 2 1 n n n is d v v o n r: k n P ž h n REKAPITULACIJA I. Ključni projekti H. Medrepubliški raziskovalni projekti III. Raziskave v prednostnih smereh IV. Druge raziskave V. Infrastruktura Skupaj: d h* s c Raziskovalni program Raziskovalne skupnosti Slovenije fi videva razen financiranja tudi kreditiranje raziskovalnega dela. ^ ditna sredstva so namenjena predvsem razvojnim raziskavah1’; imajo neposredne izglede za uveljavitev v produkcijski pfjh Uporabiki kreditov so zato večinoma proizvodne organizacije, j V letu 1974 namerava raziskovalna skupnost Slovenije vlo^j kreditiranje razvojnega dela 40 milijonov dinarjev, kar je za več v primerjavi z letom 1973.10 milijonov dinarjev je namenje, za kreditiranje že sprejetih razvojnih raziskav, 30 milijonov din3 ' pa za udeležbo Raziskovalne skupnosti Slovenije pri natečaj3., kreditiranje novih razvojnih nalog, ki ga pripravlja Razisko^ skupnost Slovenije skupaj z Ljubljansko banko. V načrtu je h strukcija, po kateri bi prispevala oba kreditorja, Ljubljanska ter Raziskovalna skupnost Slovenije, ter neposredni koristniki po 1/3 vrednosti razvojne raziskave. A v A t x \ c s I HI. ELEMENTI ZA FINANČNI NAČRT RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE ZA LETO 1974 a) Stroški za realizacijo programa Raziskovalne skupnosti Slovenije (v milijonih dinarjev): Nadalje- valni program Izbirni program Skupaj 1 • Raziskovalno delo 163,5 25,9 189,4 2- Krediti za razvojne raziskave 24,8 15,2 40,0 3. Kreditiranje in financiranje opreme 23,0 1,0 24,0 Kadri 7,2 0,8 8,0 Znanstveni tisk in znanstveni sestanki 7,8 1,7 9,5 6- Kidričeve nagrade 0,7 — 0,7 2- Ostalo in rezerva 7,5 — 7,5 8- Izpad pri nalogah po družbenem dogovom 1973 17,5 17,5 9- Participacija za jugoslovan-sko-ameriški program znanstvenega in tehničnega sodelovanja 8,0 8,0 9- Investicije 0,0 17,0 17,0 Skupaj: 260,0 61,6 321,6 ^ Viri sredstev: Dohodki po sklenjenih pogod- bah 48,0 — 48,0 ^2. Predvidena združena sredstva Raziskovalne skupnosti Slovenije v letu 1974 212,0 61,6 273,6 Skup a j: 260,0 61,6 321,6 ,3 'V. UTEMELJITEV FINANČNEGA NAČRTA IN KOMPARATIVNI PRIKAZ SEDANJEGA STANJA 1 RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI . Situacija na področju raziskovalne dejavnosti v zadnjem obdobju zadovoljiva. Sredstva v razmerju do družbenega bruto produkta upadajo (p0 statističnih podatkih od 1,30 % v letu 1970 do 1,24 % vletu 1971 in na l,17%vletu 1972).To upadanje sredstevzmanj-nje družbeno učinkovitost raziskovalnega dela in akcijski prostor Usmerjanje, programiranje, organiziranje, financiranje in izva-Janje raziskovalne dejavnosti. V takih pogojih je izredno težko izvajati raziskovalno politiko skladno s cilji družbenega razvoja. S tem v zvezi je treba opozoriti predvsem na naslednje negativne trende: F . a) V zadnjem obdobju prihaja do vse bolj neustreznega spreminjanja starostne strukture raziskovalcev, kar negativno vpliva na Učinkovitost raziskovalnega dela. V letu 1965 smo imeli še skoraj % raziskovalcev, mlajših od 30 let, v letu 1970 pa le še dobrih 10 %. Na dveh področjih, t. j. v biotehniki in medicini je najobsež-nejša starostna grupa tista med 40. in 45. letom. b) Čedalje večji je zaostanek za razvitimi deželami po vlaganju a enega raziskovalca: Nizozemska npr. ob 1,6-krat večjem družbe-i bruto produktu, kot je jugoslovanski, vlaga 5-krat več na raz-kovalca> Belgija v skoraj istih razmerah 5,5-krat več. Pri nas se v,el0vni pogoji raziskovalcem slabšajo, pri tem pa trpi predvsem ^žganje v opremo in investiranje, zaradi česar pada tudi učinko- obri ^ružena sredstva danes ne predstavljajo realne osnove za ^ ukovanje in uresničevanje raziskovalne pohtike, saj so pre-aJhna, da bi z intervencijami in stimulacijo usmerjah tudi tisto ziskovalno dejavnost, ki se ne financira iz združenih sredstev, na ^Jučna področja. Zaradi zaostajanja osebnih dohodkov na tem področju se 2< Qb]n?Vno močneje uveljavlja negativna selekcija, deloma celo v “hi odhajanja v tujino (brain-drain). S sedanjimi sredstvi ni Po vo<^^i učinkovite kadrovske politike, katere cilj naj bi bil .Večanj6 mobilnosti, ublažitev socialnih razlik in izboljšanje polo-Ja zlasti mlajšim raziskovalcem. l VP^tevajoč to situacijo smo poskušali program raziskav v pri-na-ujem letu oblikovati tako, da bi intenzivneje posegli v družbeno (^aktualnejše smeri, hkrati pa naj bi s financiranjem spremljajočih j j sestVn°Sti (izobraževanje kadrov, informatika, tisk, znanstveni j celot^' ter mednarodno sodelovanje), opreme in infrastrukture v i pjn P zaustavili nekatere izmed nekaterih negativnih trendov, jj g0gan.čna kvantifikacija je zastavljena prav na spodnji meji in omo-a le minimalno realizacijo programa. 8- Utemeljitev posameznih postavk finančnega načrta je naslednja: pfj AD- 1. RAZISKOVALNO DELO: ■ v n^ris raziskovalnega programa in njegova kvantifikacija je podana ^ po§lavju II. ^ AD- 2. KREDITIRANJE RAZVOJNEGA DELA: ^ tistem kreditiranja razvojnega dela je razložen v poglavju II. KREDITIRANJE IN FINANCIRANJE OPREME: jvi; nau'j?* v ^etu 1974 namerava Raziskovalna skupnost Slovenije # veliaaljevati s kreditiranjem nabave raziskovalne opreme. Pri tem Kj cijd Pravflo, da mora uporabnik kredita zagotoviti 50 % participa-<$, skur, ^a .°Premo, ki je bila nabavljena s pomočjo Raziskovalne v* niiuj 0sU Slovenije, se uveljavlja načelo, da mora biti pod ustrez-P°goji dostopna vsem raziskovalcem. V letu 1973 je Raziskovalna skupnost Slovenije sprejela sklep, da bo vsako leto izdatneje podprla eno izmed področij raziskovalnega dela. V letu 1973 je vložila večja kreditna sredstva v področje opreme za medicinske raziskave, v letu 1974 pa je predvidena znantnejša pomoč na področju biotehničnih ved. Kreditna sredstva se odobravajo na podlagi javnega natečaja. AD.4. KADRI: V letu 1974 namerava Raziskovalna skupnost Slovenije povečati sredstva za vzgojo kadrov, predvsem na področju štipendiranja in splošnega stimuliranja zaposlenih, ki se žele izpopolnjevati s podiplomskim izobraževanjem ali ob raziskovalnem delu. Prav tako bo Raziskovalna skupnost Slovenije stimulirala mobilnost raziskovalcev in prehajanje kadra iz raziskovalnih organizacij v družbeno in gospodarsko prakso ter obratno. Raziskovalna skupnost Slovenije bo dopolnjevala svojo štipendijsko politiko in pri tem upoštevala planirane potrebe po raziskovalnem kadru. AD. 5. ZNANSTVENI SESTANKI IN TISK: Obseg financiranja znanstvenih sestankov se realno, v primerjavi z letom 1973, ne bo povečal, predvidena pa je razširitev dejavnosti na področju financiranja znanstvenega in strokovnega tiska, predvsem zato, da bodo rezultati domačega raziskovalnega dela širše dostopni. Obseg sofinanciranih publikacij bi tako povečali za 25 %. AD. 6. Sredstva za Kidričeve nagrade in nagrade Sklada Borisa Kidriča bodo ostala predvidoma na isti ravni, kot so bila leta 1973. AD. 7. Delež stroškov za delovanje organov in strokovne službe Raziskovalne skupnosti Slovenije, za izdajanje „Raziskovalca“ in za druge namene bo ostal na ravni leta 1973. AD. 8. Raziskovalna skupnost Slovenije utegne leto 1973 zaključiti s primanjkljajem 17,5 milijona dinarjev, če ji ne bo uspelo skleniti posebnih samoupravnih sporazumov ali pogodb. Ustrezna akcija je v teku ob sodelovanju Gospodarske zbornice in drugih samoupravnih interesnih skupnosti. AD. 9. Za participacijo Slovenije pri jugoslovansko-ameriškem znanstvenem in tehničnem sodelovanju bo Raziskovalna skupnost Slovenije v letu 1974 zagotovila znesek 8 milijonov dinarjev. V okviru tega sodelovanja teče v Sloveniji več raziskovalnih projektov, ki se vključujejo v program RSS. Njihova skupna vrednost znaša 32 milijonov din. 50 % sredstev zagotavlja ameriška stran. AD. 10 V letu 1974 bo Raziskovalna skupnost Slovenije nadaljevala z investicijami v izgradnjo domov za študente podiplomce in stažiste ter namerava za ta namen porabiti 5 milijonov dinarjev, 12 milijonov pa za dmge investicije na raziskovalnem področju v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Pri tem se bo naslonila na dolgoročni program izgradnje raziskovalnih kapacitet, ki je v pripravi. Ta program predvideva kot prioritetne naslednje naloge: 1. izgradnje institucionalne osnove za biologijo in posebej za molekularno biologijo. 2. Postavitev centra za numerično krmiljenje na strojni fakulteti v Ljubljani. 3. Predlog opremljanja in izgradnje raziskovalnih kapacitet na področju biotehnike po programu, ki ga je pripravil svet biotehnične sekcije RSS. 4. Nadaljnja izgradnja raziskovalnih zmogljivosti ob kliničnem centru v Ljubljani ter investicije za opremo za uvajanje novih raziskovalnih metod s področja aplikativne in teoretične medicine. 5. Vzpostavitev mednarodnega centra za proučevanje samoupravljanja. 6. Razširitev institucionalne osnove za področje humanističnih ved. Pri tem gre za izgradnjo in opremljanje mreže raziskovalnih institucij. Doslej je sredstva za investicije zagotavljal republiški proračun. AD. 11 Dohodki iz pogodbenih obveznosti izvirajo iz vračila anuitet za . odobrene kredite za raziskovalno delo in raziskovalno opremo, za kratkoročno kreditiranje raziskovalnih organizacij in iz drugih pogodb. Finančni načrt Raziskovalne skupnosti Slovenije za leto 1974 ne predvideva sredstev za delovanje Slovenske akademije znanostni in umetnosti. Osnutek finančnega načrta je predvideval sredstva za celotni program Raziskovalne skupnosti Slovenije, kot izhaja iz programskih načel in osnov razsikovalnega programa. Ta sredstva so razčlenjena v sredstva za „nadaljevalni program14 in sredstva za ,4zbirni program44. Nadaljevalni program za leto 1974 predstavlja nadaljevanje dosedanjih akcij v okviru realne vrednosti sredstev, ki so bila doslej zagotovljena Skladu Borisa Kidriča. Izbirni program predstavlja konkretizacijo tistih načel raziskovalne politike in tistih dogovorjenih akcij, ki jih ni mogoče izvesti brez dodatnega povečanja dosedanjega (realnega) obsega sredstav. Za posamezne postavke je značilno naslednje: Ad. 1.: Dodatno usmerjanje in bolj intenzivno delo na prednostnih raziskavah. Ad. 2.: Dodatna sredstva za realizacijo skupne akcije za kreditiranje razvojnih raziskav, ki smo jih pripravili v sodelovanju z bankami. Ad. 3.: Povečan obseg možnosti za nabavo raziskovalne opreme za biotehnično področje. Ad. 4.: Povečan program štipendij za zaposlene, nadaljnje pospeševanje pretoka kadrov. Ad. 5.: Publiciranje domačih dosežkov, sofinanciranje strokovnega tiska, založništvo znanstvenega tiska. Ad. 10.: Celotni program investicij, ki je bil doslej financiran neposredno iz proračuna. Ob snovanju programa raziskovalne dejavnosti v letu 1974 in njegovega finančnega obsega je treba ponovno opozoriti, da je še vedno pod pričakovanji in predvidevanji načrta družbenega razvoja. Ta predvideva tako rast sredstev za raziskovalno delo, da bi leta 1975 predstavljala 2 % takratnega družbenega produkta, ah približno 2470 milijonov dinarjev. Dobra četrtina ah celo tretjina teh sredstev naj bi bila samoupravno združena v Raziskovalni skupnosti Slovenije. Izhajajoč iz te usmeritve naj bi v letu 1974 v Raziskovalni skupnosti Slovenije združili vsaj 400 milijonov dinarjev, zato je treba finančni program (manj kot 300 milijonov dinarjev) dejansko smatrati kot minimalno izhodišče. V. POVEZOVANJE IN KOORDINACIJA Z DRUGIMI DEJAVNIKI DRUŽBENEGA RAZVOJA V letu 1974 bo Raziskovalna skupnost Slovenije nadaljevala svoja prizadevanja za skupno programiranja in financiranje raziskovalnih programov z drugimi dejavniki družbenega razvoja. To povezovanje ima lahko tri oblike: 1. DOGOVORI EM SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O SKUPNEM PROGRAMIRANJU RAZISKAV Pri tem gre za določanje skupne raziskovalne pohtike za koordinacijo raziskovalnega dela, ki ga financira vsak od partnerjev in za določanje skupnih standardov za preverjanje raziskovalnih dosežkov. Take dogovore sklepa Raziskovalna skupnost Slovenije zlasti z organi uprave, družbenopolitičnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami, torišče za take dogovore pa je tudi medrepubliško in mednarodno sodelovanje. 2 DOGOVORI IN SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O SKUPNEM PROGRAMIRANJU IN FINANCIRANJU RAZISKAV Pri tem gre za dolgoročne dogovore.Raziskovalne skupnosti Slovenije in drugih zainteresiranih partnerjev za skupen raziskovalni program in za združevanje sredstev za njegovo realizacijo. 3. SOFINANCIRANJE POSAMEZNIH RAZISKAV V tem primeru je mišljen sporazum ah pogodba o financiranju posamezne raziskave, ki praviloma nima značaja dolgoročnejšega sodelovanja med partnerji. Na področju sodelovanja z gospodarstvom so možne vse tri oblike. Raziskovalna skupnost Slovenije tako povezuje svoje raziskovalne programe s programi neposrednih uporabnikov raziskav. V letu 1973 je tako Raziskovalna skupnost Slovenije vezala m sofinanciranje takih raziskav blizu 70 milijonov dinarjev, kar predstavlja več kot 50% njenega raziskovalnega programa. Skupaj s sredstvi sofinancerjev- je bila tako vrednost programa, ki ga je sousmerjala Raziskovalna skupnost Slovenije, za 40 % večja od sredstev skupnosti. V letu 1974 namerava Raziskovalna skupnost Slovenije s to prakso nadaljevati. Aranžmaji z Ljubljansko banko in predlogi za sodelovanje z drugimi bankami bodo tu odprh nove možnosti. Prizadevanja za širše povezovanje raziskovalnih in drugih načrtov Raziskovalne skupnosti Slovenije se bodo v letu 1974 realizirala tudi v sporazumih in dogovorih z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Raziskovalna skupnost Slovenije predlaga tem skupnostim sodelovanje na področjih, kjer je skupni interes naj-očitnejši in je nujno vzpostaviti tesnejše sodelovanje. Med temi so zlasti: 1. Izobraževalna skupnost Slovenije a) Sodelovanje pri programiranju in financiranju rasti izobraževalno raziskovalni organizacij v okviru visokošolskih zavodov; b) financiranje delovanja in amortizacije raziskovalne opreme, ki se uporablja pri podiplomskem študiju; c) participacija izobraževalne skupnosti oz. visokošolskih ustanov pri sklepanju kreditnih aranžmajev za nabavo raziskovalne opreme; d) zagotavljanje sredstev za delo in osebne dohodke stažistov v visokošolskih zavodih; e) skrb za socialni položaj študentov podiplomcev; f) štipendiranje izobraževanja v inozemstvu; g) programiranje in financiranje raziskovalnega dela, vezanega na delovanje in učinkovitost izobraževalnega sistema. 2. Kulturna skupnost Slovenije a) Skupno programiranje in financiranje raziskovalnega dela, vezanega na kulturo in umetnost ter mejna področja; b) vzpostavitev enotnih meril za financiranje založniške dejavnosti; 3. Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja a) Skupno programiranje in financiranje medicinskih raziskav kot dela skrbi za skladno delujočo zdravstveno službo; b) financiranje medicinskega strokovnega tiska in dejavnosti strokovnih (znanstvenih) društev s področja medicine; c) skupno programiranje in financiranje izgradnje raziskovalnih kapacitet za potrebe medicinskih ved ter vzgojo raziskovalnega kadra. 4. Zveza invalidskega in pokojninskega zavarovanja Skupno programiranje in financiranje raziskav, vezanih na rehabilitacijo invalidov s stahšča tehnike, medicine in sociologije. 5. Skupnost otroškega varstva Skupno programiranje in financiranje raziskav s področja medicine in družbenih ved, vezanih na otroke in probleme otroškega varstva. 6. Skupnost za zaposlovanje Skupno programiranje in financiranje raziskav s področja zaposlovanja, deagrarizacije, urbanizacije, prometa, migracijskih gibanj ter položaja naših delavcev v tujini. iZ NAŠE DRUŽBE MEDSEBOJNI STIKI V SKUPNO ZADOVOLJSTVO Na prekratkih progah Družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v celjski občini bo moral urediti na področju pripravništva in štipendiranja še veliko pomanjkljivosti Pri uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v celjski občini sta pripravništvo in štipendiranje sicer dobila ustreni mesti, vendar z uspehi na obeh področjih niso zadovoljni. Podatki, ki nam jih daje pregled gospodarskih gibanj ob-č ine Celje, na prvi pogled še niso zaskrbljujoči, toda pri obojem, tako pri pripravništvu kot štipendiranju, bi morali le zasledovati nove kvahtete in boljše odnose, ki se na teh področjih kažejo v zadnjem času že marsikje pri nas. Lani naj bi celjske delovne organizacije od načrtovanega števila 270 pripravnikov, med katerimi je bilo težišče na tistih s srednjo izobrazbo, nudile zaposlitev več kot polovici, dejansko pa so zaposlile komaj 40 % pripravnikov. Vzroka za tako stanje ne moremo za vsako ceno iskati izključno samo v nepripravljenosti delovnih organizacij za sprejem pripravnikov, temveč tudi v dejstvu, da pripravnikov za razne poklice ni! sami — „ne preveč dolgoročno gledanje na potrebno kadrovsko strukturo v delovnih organizacijah v prihodnjih letih.“ Tej celjski ugotovitvi verjetno ni mogoče, seveda perspektivno, oporekati, vendar se je na področju štipendiranja v zadnjih dveh letih le premaknilo na bolje. V šolskem letu 72/73 je bilo v občini 795 štipendistov, šolsko leto prej pa 530. Brez dvoma precejšnje povečanje, čeprav izkušnje ob tem opozarjajo, da je še veliko delovnih organizacij, ki za štipendije po družbenem dogovoru prispevajo svoj delež, ki pa nimajo niti enega štipendista. Ko smo že. pri štipendiranju, ne smemo pozabiti, da so v celjski občini, podobno kot drugod Za izboljšanje štipendijske politike pa so lani poskrbele nekatere delovne organizacije, ki so razpisale 230 novih štipendij. To je za 35 % več v primerjavi s sedanjim številom štipendistov. V Celju so pripravljeni posvetiti štipendiranju in pripravništvu kot osnovam pri uresničevanju sprejetega družbenega dogovora o kadrovski politiki več skrbi kot zadnja leta. Zavedajo se, da bodo morah doseči tesnejšo povezavo med štipenditorji in štipendisti na eni ter med delovnimi organizacijami, šolami in učenci na drugi strani. -iv Ob kulturnih prireditvah v Ajdovščini ni bojazni, da bi bila dvorana prazna. Nasprotno! Največkrat i>f morejo dobiti prostora vsi, ki si želijo prisluhniti lepi pesmi ali glasbi. - M. H. pri nas, višine štipendij zelo raz-fič ' - - - . V celjskem gospodarstvu je le malo takih delovnih organizacij, ki bi kot svojo stalno prakso uvedle redne obiske svojih predstavnikov v zaključnih razrednih osnovnih in srednjih šol. Ob teh obiskih bi učencem morali pojasniti potrebe in možnosti, ki jim jih nudijo za nadaljnje šolanje, toliko bolj pa za poznejšo zaposlitev. Učenci, ki se hočejo zaposliti na območjih, iz katerih izhajajo, bi se morali še pred končanim šolanjem, bodisi na osnovnih ah srednjih šolah, odločiti za tiste pokhce, kijih njihova območja najbolj potrebujejo. Temu pa ni tako, zato prihaja do brezposelnosti, prena-sičenosti z določenimi poklici in v mnogih primerih tudi do tega, da se strokovnjaki določenih smeri ukvarjajo z vsem drugim, samo s svojim poklicem ne. lične, odvisno pač od možnosti delovnih organizacij in študijskih stopenj. Tako se na srednjih šolah gibljejo od 300 do 450, na višjih in visokih pa od 600 do 800 dinarjev. Pri tem pa se Celjani še kako zavedajo, da štipendije niso, čeprav bi morale biti, odvisne predvsem od dohodka na družinskega člana štipendista. Če smo uspeli v vzgojnovarstvenih zavodih, tako menijo najbolj prizadeti, zagotoviti različno plačevanje varstva glede na družinske dohodke, bi morah tako urediti tudi s štipendijami. Kulturi široko odprta vrata Akcija sindikatov in Zveze kulturnoprosvetnih organizacij uspela kot še nikoli • čeprav so prireditve le v Ajdovščini, ker po vaseh ni primernih domov, so delavci - vozači redni obiskovalci Zdaj pa gre le za poglabljanje socialnih razlik med študenti, gre za to, da eni študirajo teže, drugi pa veliko laže. Prav zato nadaljujejo šolanje večinoma otroci iz premožnejših družin. In večkrat kljub manjšim intelektualnim sposobnostim v odnosu z inteligenco tistih, ki bi tako radi študirali, toda zaradi domačih razmer šolanja ne morejo nadaljevati za nobeno ceno. Geslo ,,kult uro delavcem" je v ajdovski občini naletelo na ugodna in zelo plodna tla. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij in občinski sindikalni svet sta akcijo s pomočjo osnovnih organizacij sindikata v delovnih organizacijah izpeljala kot še nikoh. 12000 rednih obiskovalcev ah nad 300 povprečno na vsaki prireditvi lani je uspeh, ki pa je tudi posledica pravilne izbire programa v gledališkem in glasbenem abonmaju, pa tudi pri povabilih slikaijem in nasploh upodabljajočim umetnikom, ki so razstavljah v mestni galeriji v Ajdovščini. prednjačijo vokalni koncerti, manj pa je zanimanja za druge koncerte. Povedati pa je tudi potrebno, da so kulturne prireditve vse preveč osredotočene na Ajdovščino, premalo pa jih je po vaseh, čeprav bi takšno dejavnost prav tam najbolj potrebovali, je težava v tem, da imajo v občini na silo urejene dvorane samo v Vipavi in Dobravljah, v prostore, kijih imajo po drugih vaseh, pa ne more niti zelo majhen ansambel. Da so kulturi na širo^ odprta vrata za vse, kaže obisj1 prireditev v občinskem sredi’ šču. Delavci, ki so iz vasi zap° sleni v ajdovskih delovnih org3' nizacijah, so stalni gosti kultur nih predstav in prireditev. Do; bre volje in zanimanja je tor®) na pretek, ustvariti bo treba 1£ pogoje, da kultura zakorači ve* iz središča. ;1 M. H URESNIČEVANJE KULTURNE AKCIJE V ZASAVJU Ob podpori sindikatov PREVELIKE RAZLIKE Nič bolje kot s pripravništvom ni tudi s štipendiranjem. Razlike skoraj ni nobene, saj podobno, kot pri pripravnikih, tudi v štipendiranju sloni težišče na srednjih šolah, zlasti na strokovnih, medtem ko je skoraj porazno majhno število štipendistov iz celjske gimnazije. V mestu ob Savinji se ne sramujejo, ko tem pojavom pravijo ŠE VELIKO PREMALO STROKOVNJAKOV V tem je prav gotovo tudi glavni vzrok, da je od leta 1967 bilo iz celjske občine vpisanih na visoke šole komaj 300 študentov in da so po petih letih dobili samo 50 diplomantov. Mnogi študentje so se morah zaradi skromnih štipendij še dodatno zaposlovati, to pa jim je študij samo podaljšalo. Zato je celjsko gospodarstvo kljub velikim potrebam dobilo le 50 strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo. Enaindvajset gledaliških predstav in literarnih večerov je obiskalo preko šest tisoč občanov, devet glasbenih prireditev je poslušalo dva tisoč ljubiteljev glasbene umetnosti, razstave pa si je ogledalo okoli štiri tisoč ljudi. Pri tem velja posebej omeniti, da so dela domačina Vena Pilona, po njem se galerija tudi imenuje, pritegnila nad polovico vseh obiskovalcev. Ocena dosedanjega uresničevanja kulturne akcije je med drugim pokazal n' da se je tudi v Zasavju začel širši proces povezovanja kulture z združenih n delom • Velika vloga sindikatov, ki so akcijo resnično podprli !• V nadO' n Ijevanju te akcije bo treba vrniti nekdanji ugled amaterizmu, utrjevati vljj ^ go stalnih kulturnih ustanov in ob podpori sindikatov najti še druge mot tj nosti za kar najširše sodelovanje delavcev na kulturnem področju > c Si Gledališke predstave so povprečno vse enako dobro obiskane, česar pa ne moremo trditi za glasbene večere, kjer po številu poslušalcev izredno Pregled izvajanja kulturne akcije je odkril, da so v revirjih največ storili za to, da bi delavci postali stalni obiskovalci vseh kulturnih prireditev, zlasti pa abonmajskih gledaliških predstav. V Hrastniku je občinski sindikalni svet prispeval znatna sredstva iz svojih dohodkov za organizacijo gostovanj naših osrednjih gledaliških ansamblov. Tako so v tej revirski Vsakomur najmanj 700 din Razprava o družbenem dogovoru o izvajanju programa socialne politike v kranjski občini V Kranju so novembra lani prvi v naši republiki ustanovili konferenco za socialno delo, ki je zasnovana po delegatskem načelu ter v duhu ustavnih sprememb. Usklajuje prizadevanja in ukrepe na področju socialnega varstva. Te dni pa so med prvimi pripravili tudi osnutek družbenega dogovora o izvajanju programa socialne pohtike v občini, ki so ga sprejeli junija lani in je zelo celovito zajel kratkoročne in trajne naloge na področju skrbi za odpravljanje socialnih razlik. V osnutku tega dogovora bodo v javni razpravi, ki bo trajala do maja, gotovo deležne precejšnje pozornosti tudi nekatere povsem konkretne naloge, ki skušajo opredeliti obveznosti TOZD, samoupravnih interes- nih skupnosti, skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine ter drugih organov. Med njimi je zanimiv predlog, naj bi z različnimi oblikami družbene pomoči sleherni družini v občini zagotovili, da bi imela letos najmanj 700 din mesečnega dohodka na člana. TOZD in OZD naj bi za socialne ukrepe zagotovile najmanj 200 din na zaposlenega, za delo socialnih služb na šolah pa naj bi bilo na voljo po 40 dinarjev na učenca. Temeljna izobraževalna skupnost je že doslej dajala šolskim socialnim službam po 30 din na učenca in jim s tem omogočila precejšnje uspehe pri odpravljanju socialnih razlik. Socialni delavci so s tem denarjem plačali otrokom iz družin z nizkim dohodkom šolske potrebščine, krili so jim stroške izletov, na katere sicer ne bi mogli iti, kupovali so jim oblačila, novoletna darila in podobno. Sicer pa so v kranjski občini oblike družbene pomoči socialno ogroženim precej razvite, in to od prispevkov za predšolsko in šolsko varstvo ter šolsko prehrano do pomoči pri kritju stroškov za letovanja otrok in odraslih, nakupu ozimnice in drugem. Zanesljivih podatkov o tem, koliko je za področje socialnega varstva na voljo denarja, niti ni, saj bi bilo potrebno preveriti po sleherni TOZD, krajevni skupnosti, samoupravni interesni skupnosti in organizaciji. Značilen pa je že podatek, da bo samo občinski proračun letos predvidoma izdvojil za ta namen nad 6 milijonov dinarjev. Predlog finančnega načrta, ki ga je pripravil center za socialno delo kot strokovni organ konference, pa predvideva za kritje vseh obveznosti skupaj nad 11 milijonov dinarjev. občini celo pocenili vstopnice za predstave, svoja sredstva zanje pa so prispevali tudi delovni kolektivi. Zato je po zadnjih podatkih med stalnimi abonenti abonmajskih predstav kar 70 % neposrednih proizvajalcev. Ti so tudi v posebni anketi povedah, katera dela želijo gledati v tej sezoni. Podobno so ravnali tudi v Trbovljah in Zagorju ob Savi. Komisija za organizacijo gledaliških abonmajskih predstav v Zagorju ob Savi je dala članom kolektiva zagorskega rudnika na razpolago kar 200 stalnih vstopnic, in to za vseh osem abonmajskih predstav, za kar je delavski svet te temeljne organizacije združenega dela prispeval samo 1.0.000 din. Vse druge stroške je pokrila temeljna kulturna skupnost. sedanji oceni o izvajanju v d akcije na Slovenskem poseM z poudariti, da si bo treba priž3' 1 de vati za to, da amaterizem p°' s novno postane gonilna sila P* c kulturnem področju tako J? v podeželju kot v delavskih sred1 d ščih. Na nedavnem področne^ posvetovanju o uresničevan]1' kulturne akcije v revirjih so * največ pomudili ob tem, kaj * storiti, da bi kulturo bolj pove' 1 zali z združenim delom. Ugotn vili so, da bi morah za deleg^ v nove skupščine temeljnih k1*1 turnih skupnosti izbrati znan kulturne delavce-amaterje in ne | posredne proizvajalce, ki so V tej vsoti je upoštevanih tudi 3 milijone dinarjev, kolikor naj bi veljala letošnja obnova doma za ostarele v Predvoru, kar 2 milijona 726 tisoč dinarjev pa je predvideno za prispevke k vzdrževanju starih v domovih. S tem denarjem naj bi med drugim omogočili, da bi bil sleherni ostareli občan lahko sprejet v novi dom upokojencev, čeprav ne bi imel dovolj lastnih dohodkov. Tudi do sedaj, v novem domu niso odklonili niti enega prosilca, ki ne more sam plačati celotne oskrbnine; ta bo po novem znašala od 61 do 71 dinarjev na dan. -M. S. Ob dosedanjem uresničevanju kulturne akcije v revirjih so člani osnovnih organizacij sindikata pa tudi kulturni delavci opozorili na vsestranski pomen amaterske dejavnosti. Ta v Zasavju predstavlja kar 80 % vse tvornosti na tem področju. Poudarjajo, da smo pred leti napak ravnali, ko smo začeli zavestno zmanjševati vlogo in pomen amaterizma, češ da so mu šteti dnevi in da nima ničesar več povedati ali izraziti. To je odvrnilo od te dejavnosti številne predane in prekaljene amaterje-delavce, ki so dolga leta marljivo sodelovali v dramskih družinah, pevskih zborih in na drugih področjih. V resoluciji o kulturni akciji je sicer vloga amaterizma še poudarjena, vendar pa bi kazalo ob slej veliko storili za razvoj vs^ kulturnih dejavnosti. Po dm strani pa bi morali v nekateh' večjih organizacijah združene? dela ustanoviti delovna mes kulturnih referentov ah del3 cev, ki bo ob sodeloval1] osnovnih organizacij sindik3. I in samoupravnih organov P1, pravljali vse potrebno za to^ bi člani kolektivov lahko izražali svoje kulturne potre^ In ne samo to: v revirjih ^ ; nijo, da bi že zdaj, ko se bo y ............. delavci odločali, koliko svoj-^ dohodka bodo dajah za turo, morah razviti vse obl^ stalnega sodelovanja med k , turnimi organizacijami in nj1’. ' .i. — _ r-m ± 2 • . ♦ n <4-^« 1 Tl in to povezati v čvrst stalen ,j j stem medsebojnih stikov. T3 to bo prispevalo k nadaljeval izvajanja kulturne akcije, ki med drugim namen požel tisto kulturno dejavnost, KUj že marsikje usahnila ali z? životari. STRAN 12 <3 < a-noo a-< o on Z*-J=,‘S'£L'-)£L3 ^flOkMPSPODARJENjA ZAČETEK JAVNE RAZPRAVE O PREDLOGU SAMOUPRAVNEGA ZDRUŽEVANJA TOZD RUDNIKA LIGNITA VELENJE jN TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ__________________________ Novo: Rudarsko-elektro-energetski kombinat No zborih delavcev, ki bodo med 1 in 20. februarjem, bodo zaposleni iz velenjskega premogovnika •n šoštanjske elektrarne obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v ru-darsko-elektroenergetski kombinat Velenje # Po zborih delovnih ljudi v TE Šoštanj bodo predlagali skupščini občine Velenje, naj odpravi v njihovi delovni organizaciji prisilno upravo Akcijski odbor za tesnejšo 1 Povezanost Šaleškega energet-1 skega bazena je djl v javno raz-| Pravo predlog samoupravnega sPorazuma o združevanju te-| željnih organizacij združenega " JJela Rudnika lignita Velenje in n( Termoelektrarne Šoštanj v novo delovno organizacijo, ki naj bi 1° - po prvih predlogih - imenovali RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI kombinat VELENJE. | V predlogu samoupravnega I sPorazuma so zlasti poudarjeni I trjje najpoglavitnejši smotri združevanja oziroma novega P ?r§aniziranja, to je optimalno Okoriščanje energetskih virov v cc šaleškem energetskem bazenu, sl enotno načrtovanje razvoja in li nacionalno vlaganje skupnih o bnančnih sredstev ter razvijanje ’/ sOcialističnih samoupravnih it odnosov na osnovi dogovarjanj o; v združenem delu. Rudarsko tej e‘ektroenergetski kombinat Ve-le Onje, ki bo opravljal dejavnost el Posebnega družbenega pomena, naJ bi se povezoval in vključeval H y Širše oblike zdrženega dela in interesne skupnosti, med dru-rj11 v sestavljeno organizacijo s j Rženega dela za proizvodnjo Prenos električne energije ter samoUpravno interesno skup-venijee ektr° gospodarstva Slo- ^ Poudariti je treba, da bodo vsa družbena sredstva in viri tli sredstev Rudnika lignita Veleli nje in Termoelektrarne Šoštanj razdeljeni na 10 temeljnih orga-0 ojzacij združenega dela, kolikor C' Jdr bo predvidoma delovalo v , viru novega Rudarsko elek-roenergetskega kombinata Ve-enje, vsaka temeljna organiza-y 'l3 združenega dela pa bo te d r?0stojn° ugotavljala in dehla ,ej ^^Podek. Predvideno je tudi ,a. T07nVanje Tela sredstev v s,. zlasti še za skupna inve-Ci’ClJs^a vlaganja za moderniza-„3 1° 111 Povečanje obsega proiz- [jj. fjej nie’ za izboljševanje pogojev j a’za znanstveno raziskovalno javnost, za skupno izvajanje n°vanjske politike itd. Po- membno je, da sta razvojni usmeritvi obeh osnovnih temeljnih organizacij združenega dela novega Rudarsko elektroenergetskega bazena Velenje, to je Rudnika lignita Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, že določeni s srednjeročnim programom razvoja SR Slovenije, ki predvideva postavitev IV. faze Termoelektrarne Šoštanj, moči 300 MW, in povečanje proizvodnje premoga, tako da bi v Velenju nakopali na leto najmanj 4,5 milijona ton lignita. Sicer pa predlog samoupravnega sporazuma med drugim še do- loča, da bo Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje soustanovitelj Rudarskega šolskega centra Velenje, v okviru katerega bo izvajal izobraževanje strokovnih in poklicnih kadrov rudarske, kovinarske in elektrikarske smeri. Javna razprava o predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju temeljnih organizacij združenega dela naj bi tekla do 20. februarja, ko bodo na zborih delovnih ljudi v velenjskem Rudniku lignita in šo-štanjski Termoelektrarni sklepali o združevanju. Tako bi do konca meseca februarja že lahko podpisali samoupravni sporazum. Na zadnji seji akcijskega odbora je bilo sprejeto tudi stališče, daje treba takoj, ko se bo zbor delovnih ljudi v Termoelektrarni Šoštanj odločil za vključitev v novo delovno organizacijo Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje, predlagati skupščini občine Velenje, da_ odpravi v Termoelektrarni Šoštanj prisilno upravo, da bi lahko delovna skupnost nadaljevala delo z vsemi samoupravnimi p ravic ami. M. L TRGOVINI SPET MANJKA DOLGOROČNIH OBRATNIH SREDSTEV STARA PESEM NA ISTO TEMO Za leto, ki je za nami, je bilo značilno, da je slovensko trgovino najbolj pestil problem, kako zagotoviti sredstva za kritje visoke vrednosti zalog. Že iz polletnih obračunov je bilo razvidno, da je bila vrednost zalog v celotnem slovenskem gospodarstvu konec lanskega junija za 5,3 milijarde din večja kot v istem obdobju leta 1972, od tega v trgovini kar za 1,2 milijarde din. Čeprav še nimamo vseh podatkov, pa lahko mirne duše trdimo, da je bila konec 1973. leta ta razlika še veliko večja in bo prav gotovo presegla obseg sredstev, ki jih bodo organizacije združenega dela vnesle v svoje poslovne sklade ob zaključnih računih za lansko leto. To pomeni, da letos poleg gospodarstva tudi trgovina, z izjemo sredstev za amortizacijo, praktično ne bo imela sredstev za vlaganja v osnovna sredstva, še manj pa obratnih sredstev. Posebno ne, če upoštevamo pri tem njene obveznosti za kritje primanjkljaja trajnih obratnih sredstev zadnjih nekaj let. Ko smo po tolikih pričakovanjih lani vendarle spremeniH kratkoročne kredite v dolgo- 1 g Za P°laganjem temeljnega kamna ljjcaov° tovarno Almire iz Radov-„1^ se le začelo novo obdobje za Nov' r .temelino organizacijo v pr ’ ^0rici. Iz sedanjih neprimernih (iijaL°rov’ ki jih bodo prepustili Iet; ernu domu, se bo že sredi po-dobn^686^0 ^ delavk v nove, so-srM-? Ureiene proizvodne prostore 631 Nove Gorice. Podi°t^e <^a* lektor združenega 6 Almira, so se na graditev ptg. a'diah sedem let, končno pa je v delavskega sveta TOZD vziti?1 Gorici Anka Cotič lahko y a temeljni kamen. o,-* tovarni, ki jih bo veljala ko,,^ /' mihjone dinarjev, sc bo v blj2nm, fazi lahko zaposlilo pri-jetja ° ^ delavk. Perspektiva pod-nudj,? kaže Prav v novi hali, ki bo saj jju fa=°dne pogoje proizvodnje, Host t os*ei ni80 poznali. Priliod-stotih 0Varne ni samo v novih pro-ki Jih '.famveč tudi v mladih kadrih. , ’. temveč tudi v mladih kadrih, Je v novogoriški občini dovolj. -I ^ M.H. - Tristo kosmatih, pa res osvajajo našo trdnjavo.../-/. ANTIČ ročne, predvsem zato, da bi gospodarstvu naposled zagotovili trajna obratnj sredstva, je trgovina s krediti, ki jih je dobila, lahko krila komaj 17 % primanjkljaja vseh obratnih sredstev. Zato je bil njen položaj ob kritju zalog z obratnimi sredstvi daleč slabši od drugih gospodarskih panog. Iz republiškega sklada skupnih rezerv je dobila komaj eno petino vseh potrebnih sredstev, za kritje primanjkljaja trajnih obratnih sredstev pa zgolj dve petini denarja, zbranega v tem skladu. ODLOČNA ZAHTEVA Kopičenje lanskih zalog in še pomanjkanje obratnih sredstev, je pripeljalo trgovino do tega, da zahteva nekatere spremembe v zakonu o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev, ki bi ji prinesle več dolgoročnih kreditov za omilitev vsakoletnega porasta vrednosti zalog. Ob tem bo trgovina terjala tudi od bank, da sprejmejo za naslednja leta tako kreditno politiko, ki bi ne le zadržala, ampak bi predvsem izboljšala dosedanja razmerja med kratkoročnimi in dolgoročnimi krediti v korist trajnih obratnih sredstev. Gre za razmerja, ki smo jih v praksi začeli uresničevati avgusta lani po konverziji krat-‘ koračnih kreditov v dolgoročne. Pred konverzijo je trgovina v strukturi obratnih sredstev razpolagala z 49 % kratkoročnih in z 51 % dolgoročnih kreditov,, po njej pa s 37 % kratkoročnih in z 63 % dolgoročnih kreditov, namenjenih za obratna sredstva. Potemtakem bi morale banke zagotoviti trgovinskim delovnim organizacijam pri odobravanju kreditov za trajna obratna sredstva poslej najmanj 63 % dolgoročnih kreditov v strukturi obratnih sredstev z rokom odplačila več kot 5 let. Slovenska trgovina od te svoje zahteve ne bo zlepa odstopila. To je popolnoma razumljivo, saj si bo morala za kritje vsakoletnega porasta vrednosti zalog zagotoviti izključno le trajnejše vire sredstev. L VIRNIK Bitka dobljena, zmage še ni! Zdaj lahko že precej zatrdno ugotavljamo, da se bo v Sloveniji konstituiralo s temeljnimi organizacijami združenega dela okoli 400 dosedanjih podjetij in zavodov. Po podatkih občinskih koordinacijskih odborov za usklajevanje in usmerjanje akcije za ustanavljanje TOZD (tako imenovanih štabov), ki imajo nad tem najboljši pregled, je takih organizacij za zdaj 369 in od tega gospodarskih podjetij — tovarn 332, drugih (tako imenovanih negospodarskih) pa 37.- Najmanj, kar so storile te delovne organizacije, je njihova priglasitev za vpis oziroma predzaznamba. Za večino je predznamba novega konstituiranja TOZD že opravljena. Samo trije samoupravni sporazumi pa so bili doslej toliko zadovoljivi, da so z njimi kandidati dosegli tudi vpis v sodni register. Vpis v register je seveda finale, zaključek tega postopka, vendar bi bilo nespametno Naša prizadevanja so v zadnjih dveh mesecih, hočeš nočeš, dobila nekatere značilnosti, ki veljajo za kampanjo, sodnikom, po mojem, ne more biti opravljeno niti v nekaj mesecih. Zato je dovolj tehnih razlogov. Za danes le tole: če sporazum o združevanju TOZD ne ustreza ustavi in zakonom, bo brez prizanašanja vrnjen v dopolnitev in ponovni postopek. Po nekaterih vesteh pa je takih sporazumov zelo veliko. Večina! Torej v tem trenutku sicer vemo, kje in koliko TOZD je konstituiranih. Bitka je v tem pogledu dobljena. To pa še ni zmaga! Zdaj šele, kot vse kaže, začenjamo še težjo bitko za kakovost novih odnosov. Saj smo rekli, da ni važno le število TOZD, marveč da so še veliko važnejši odnosi med njimi. Registracijski sodniki morajo in bodo imeli pri tem svojem delu podporo vseh družbenih sil in tudi sindikatov! Toda, vidite, tudi bitka za temeljne organizacije ni bila izpeljana čisto do konca. Naša prizadevanja so v zadnjih dveh mesecih, hočeš nočeš, dobila nekatere značilnosti, ki veljajo za kampanijo. V kampanjah pa je vselej tako: kdor sam noče, kdor se izogiba, kdor ni prepričan vase ali ne verjame v nove odnose, se viharju lahko izogne. Tudi taki so. Občinski štabi so pri svojem delu dobro spoznali tudi hotenja svojih delovnih organizacij. Med njimi so, po njihovi oceni, tudi taki, ki bi morali konstituirati več TOZD, če bi dejansko upoštevali ustavne pogoje. Takih sicer ni veliko, v vsej Sloveniji morda le nekaj deset. Toda so. Mi pa smo že zdavnaj sklenili, da bomo dosledni, ker je ustava napisana za vse. Potem pa so tu še taki kolektivi, ki so imeli že vse pripravljeno, z ekonomskimi in drugimi argumenti so sami sebi dokazali, da bodo imeli več TOZD. Pripravili so celo osnutke samoupravnih sporazumov, tik pred odločitvijo pa sporoče štabu ali javnosti: nič ne bo, naš kolektiv demokratično ni za več TOZD. Tudi pri takih bomo morali biti dosledni (mimogrede: ob takih javno in brez kančka ugovora objavljenih „umikih“ se nekatera vodstva organizacij združenega dela že pritožujejo, češ, mi moramo imeti temeljne organizacije, oni pa ne. Logika takih razmišljanj je sicer na dlani in pomeni, mi moramo imeti to nujno zlo, oni pa ne. Torej, zakaj se ne bi umaknili tudi mi.) Pustimo ob strani znano in že stokrat ponovljeno dejstvo. Če so izpolnjeni ustavni pogoji za konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela, je pravica in dolžnost delavcev, da TOZD konstituirajo. Se tej pravici ob ugotovljenih pogojih (ponavljam: ugotovljenih pogojih) lahko demokratično odrečeš? Ne! Se lahko odtečeš, če delaš, pravice in dolžnosti, da si samoupravljavec in da samoupravljaš? Ne! Se lahko odrečeš pravici in dolžnosti, da braniš svojo domovino? Ni demokratičnega postopka, ki bi te tega odvezal. Kaže, da se prav tu ne moremo sporazumeti. Pa ne z delavci, ampak z vodstvi, komisijami in tistimi, ki pripravljajo koncepte za novo konstituiranje. Ob tem vprašanju ne kaže več trositi bsede. Gre še za drugo, bržkone pomembnejšo stvar. Obračunati moramo z razlago in ideologijo teh nedoslednosti. Rekli bi, da povsod tam, kjer niso storili, kar bi sicer morali storiti, ali so se celo umaknili, govore skoraj do črke enako: ,Jdi bi imeli TOZD, če ne bi bilo starih obveznosti (krenitov), če bi imeli dovolj obratnih sredstev, če ne bi prav zdaj investirali (še nekaj variant teh c e jev je). Če v tem trenutku ,,razbijemo" delovno organizacijo, bi bili ogroženi ekonomski cilji, zato pa tudi samoupravljanje in socialna varnost delavcev. “ Na prvi pogled je vse to res, in zato ostane vse „nerazbito“, vsa sredstva „v enem košu", vse odloča en center moči (to sta lahko kolegij ali pa tudi delavski svet) v imenu delavskega razreda in za razred. Če bi se kljub temu odločili za več TOZD že sedaj, - modrujejo - bi nekatere temeljne organizacije ne mogle plačati starih obveznosti, druge bi ne mogle končati začetnih investicij, v tretji bi delili večje „plače‘‘ in v četrti bi ostali brez obratnih sredstev. Gre torej za izraz popolnega nezaupanja do delavcev, češ da bodo vlekli vsak na svoje, zato mora v njihovem interesu nekdo vendarle ostati center moči in odločanja (celo demokratično in delegatsko formalno izvoljen naj bo tak center). Je to dilema? Če ni zaupanja v delavca, v ljudstvo, če je treba te delavce ali ljudstvo obladovati, potem je potrebna dikatatura. Toda ne njihova, marveč od njih ,,demokratično" postavljena diktatura (diktatura ima veliko obrazov). Vse to ni nič novega, to pozna zgodovina. Če bi bil manj oster, bi dejal, da je to od njih pooblaščen,,center moči". Ta naj odloča o vsem, kar bi ob kakršnem koli drugačnem postopku ogrozilo enotnost interesov in njihovo usklajevanje. Vse je torej odloženo na pozneje zaradi enotnosti in skupnih interesov, in je potem takem celo preprečljivo za posamezne delavce. V resnici pa je vse skupaj velika laž in globoka idejna zmota. To ni le vprašanje, kdo bo poravnal stare kredite, ampak je vprašanje idejnega odnosa do nove ustave. Dokler pa to ne bo kristalno čisto med delavci v vsakem takem podjetju, toliko časa tudi samoupravljanja ne bo. Ali ni povsem jasno, kdo mora take idejne zmote korigirati in z njimi obračunati? MITJA ŠVAB Fructal Alko — nič več KAKO SO UREDILI SAMOUPRAVLJANJE V TOVARNI PERILA LIBNA V KRŠKEM_ Polnoletna mladost nočnega dela! 0 vseh problemih, ki zadevajo proizvodnjo in poslovanje, delitev dohodka in nagrajevanje, urejanje družbenega standarda in odnose v podjetju, se pogovarjajo in dogovarjajo skupno • Samoupravljanje postaja tako last slehernega zaposlenega Prizadevanjem sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij, ki se borijo, da bi ukinili vsakršno nočno delo za ženske, se je s konkretnim ukrepom pridružil tudi sadnolikerski kombinat Fructal Alko iz Ajdovščine. Njihovim delavkam ni treba več zvečer zapuščati družine in se odpraviti za tovarniške stroje. V Fructal Alku je zaposlenih v nočnih izmenah približno 200 žensk, kar pomeni 70 % vseh zaposlenih delavk. Zaradi sklepa delavskega sveta o ukinitvi nočnega dela za ženske podjetje ne bo utrpelo nikakršne škode pri dohodku. To so dosegli z boljšo organizacijo dela v drugih izmenah. Vprašanje pa je, če se bodo v glavni sezoni, ko zbirajo sadje in ostali material za kasnejšo predelavo, mogli ravnati po tem sklepu. Sezonska proizvodnja pač ne trpi zastojev, dela je takrat veliko, vendar bodo delavkam za nočno delo izplačali poseben dodatek. M. H. Libna v Krškem je temeljna organizacija združenega dela tovarne perila Labod, ki ima sedež v Novem mestu. Razen nje in novomeškega Laboda je v tej organizaciji združenega dela tudi ptujska Delta. Edo Komočar, direktor Lib-ne, mi je povedal: „Vse tri naše TOZD imajo skoraj enako število zaposlenih in iste pravice ter dolžnosti. Samostojno oblikujemo in deli- melbrosia j M fr I j * mo dohodek, sredstva, namenjena za investicije, si posojamo, skupne službe pa plačujemo na osnovi določil sporazuma. Dinar je torej zelo blizu proizvajalcu. Zdaj gre samo za to, kako bi ga najbolj preudarno porabili.11 MLAD KOLEKTIV V krški Libni dela kakih 380 ljudi. To je zelo mlad kolektiv, saj so šele leta 1966 ustanovili prvi zametek zdajšnje tovarne. So pa tudi kolektiv mladih.; povprečna starost je 23 let. In so ženski kolektiv; menda dela v vsej tovarni komaj 15 delavcev. Prva leta so stiskali pas. Vsa razpoložljiva sredstva so dali za gradnjo tovarne in za nakup strojev ter drugih proizvodnih naprav. Učili so se pač od začetka in v tistih letih je bila njihova delovna storilnost še dokaj nizka. Potlej so iz ukinjenega kostanjeviškega obrata prišle k njim šivilje z daljšim delovnim stažem in z njihovo pomočjo se je storilnost nenehno večala. V zadnjih dveh letih in pol so sprejeli na delo 160 deklet iz Krškega in okolice in še vedno sprejemajo nove. V tovarni so ustanovili proizvodne brigade, uredili so organizacijo proizvodnje in hkrati tudi še kar spodbuden sistem delitve osebnih dohodkov. NAGRAJEVANJE SPODBUJA Lidija Hočevar, tekstilni tehnik in predsednik izvršnega Samo v Ilirski Bistrici vedo, koliko pomeni za tamkajšnje ljudi obrat, ki ga je lani sredi leta odprla Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled. Prostori so sicer skromni, pa kljub vsemu je v njih dobilo delo že 31 žensk. Izdelujejo ženske spalne srajce, obleke in bluze v glavnem za domače tržišče. Na zaposlitev pa čaka še najmanj 100 žensk, saj je delo v Ilirski Bistrici težko dobiti. V kratkem se bodo tudi te lahko zaposlile, kajti sredstva za preureditev novih prostorov so že odobrena. Kupili bodo še nove stroje in tako bo že v začetku aprila proizvodnja stekla v novem obratu. Takrat bo dobilo delo še približno 100 novih delavk. — P. N. odbora osnovne sindikalne organizacije, me je popeljala v proizvodne obrate, v prikroje-valnico, šivalnico in v trikotažo in mi hkrati pojasnila, kako delijo osebne dohodke. „Osnova je uma postavka za izpolnjeno normo. Ce delavka v proizvodni brigadi doseže normo, dobi 'najmanj 1.400 dinarjev na mesec. Potlej dobi še za preseganje norme, pri tem pa upoštevamo posebna določila našega pravilnika, ki spodbuja večjo proizvodnost. Če delavka, recimo, preseže delovni normativ za 3 %, dobi 4,5 % večji dohodek. Največja stopnja stimulacije je 10 %. Se pravi, če delavka preseže normo za 30 %, dobi 40% več osebnega dohodka." Gledajo pa tudi na kvaliteto dela. Če bi se zgodilo, da bi bilo delo slabo opravljeno, bi lahko znižali osnovno postavko tudi do 20 %. „Toda ta sklep je zgolj strašilo," je rekla Lidija Hočevar, „saj že v proizvodnem procesu poskrbimo za kakovost naših izdelkov". Brigada ima možnost, da deli presežek kolektivne norme, če hitreje, kot je predvideno in v normativu zapisano, naredi, denimo, srajce, in če pri tem delu sodeluje manj ljudi. Tako pridobljena sredstva delijo samostojno v vsaki brigadi. Ob koncu leta brigadir predlaga, kako razdeliti ta denar, delavke pa odločijo. Zgodi pa se lahko, da morajo razdeliti primanjkljaj. In tudi tega si pošteno razdelijo. DELAVSKA TRIBUNA Tako urejen način nagrajevanja, ki seveda zagotavlja pošteno delitev po delu le tedaj, če proizvajalci lahko neposredno odločajo o oblikovanju delovnih normativov, spodbuja interes za samoupravljanje. So pa težave. Mnoga dekleta prihajajo na delo iz okolice Krškega in prav nerada hodijo na sestanke po delovnem času. Zato so sklenili, da bodo delali tudi tri sobote v mesecu. Imenujejo jih „solidarnostne sobote". Del tako pridobljenih sredstev namenijo za stanovanjski sklad. Zdaj namreč pri njih še ni velikih problemov okrog stanovanj; delavke so večinoma mlade in stanujejo pri starših. Ko pa bodo popeljale svoje izvoljence pred matičarje in bodo postale mamice, bo treba odšteti marsikak dinar za stanovanje. Prav pohvalno je, da že zdaj mislijo na to, res pa je tudi, da bodo že letos kupili štiri stanovanja in eno garsonjero. Del denarja, pridobljenega v solidarnostnih sobotah", pa namenijo za javne tribune. Sestajajo se vsak mesec, poslušajo predavanja o problemih proizvodnje in gospodarjenja, se pogovarjajo o delu in o dehtvi in se učijo samoupravljanja. Imajo tudi skrinjico, v katero mečejo svoje pismene pripombe, predloge in kritike, lahko tudi anonimne. Dan pred sestankom kolektiva, ki ga imenujejo javna tribuna, odpre to skrinjico predsednik komisije za delavski nadzor in o vsem, kar je bilo tamkaj napisanega, potem javno spregovorijo. NOVE POBUDE Ustanovitev temeljne organizacije združenega dela je prinesla v njihov kolektiv tudi nove pobude za zboljšanje samoupravljanja. Proizvodnjo so zdaj še dokaj dobro organizirali in njihove brigade, kot osnovne proizvodne celice, postajajo osnovne organizacije samoupravljavcev. Tamkaj volijo delegate za delavska sveta TOZD in skupnega podjetja, zato pa bodo morah, kot pravijo, v kratkem organizirati v teh brigadah tudi samoupravno dejavnost proizvajalcev, komunistov in sindikalnih aktivistov. Tam bodo v bodoče oblikovali stališča, s katerimi bodo delegati prihajah na sestanke svojih svetov. Lidija Hočevar, ki mi je razložila te zamisli o bodočih nalogah sindikata v njihovi tovarni, je še rekla: „Res je, da smo mlad kolektiv in da se marsikaj učimo, kar drugi že zdavnaj znajo, kljub temu pa skušamo delati kot polnoletni." In to tudi so. JANEZ VOLJČ Bliže k Integra ciji grad- / beništva V okviru nove organizacije združenega dela gradbeno podjetje Zasavje-Betofl bodo delovale tri temelju« organizacije združenega dela in skupne službe. Že letos bodo ustvarile skupaj nad 240 milijonov din celotnega dohodka, pričakujejo pa tudi, da bo njihov razvoj po ^eč združitvi znatno hitrejši, kefllor so usposobljene za najbolj nova gradbena delovna orga-nizacija dobro opremljena,® ker razpolaga s sodobno!® mehanizacijo. Pobudo za širšo povezanost gradbene operative in proizvodnje gradbenega materiala so sprožili pred dnevi tudi v temeljni organizaciji^ združenega dela Rudis-inže-niring, ki sodi, da bi lahko v Zasavju ustvarili veliko gradbeno asociacijo. Gre za po-^ skus, da bi v revirjih izkoristili prednosti, ki jih imajo v P tej gospodarski panogi, saj j« lak znano, da izdelujejo v Za- rži savju pravzaprav vse grad- am bene potrebščine: apno, a 2 cement, opeko in kmalu i bodo začeli proizvajati tudi tele plinasti beton iz elektrofiltr- e!j skega pepela, apna, cementa dh in drugih primesi. Ustavna dopolnila pravza- lvr prav omogočajo širše pove- !a zovanje združenega dela na hie tem področju in prav to zdaj JJo-tudi v Zasavju poudarjajo, ku ko razpravljajo o možnostih °1 nadaljnjih integracijskih pro- -a ( cesov v gradbeni operativi in 'et: proizvodnji gradbenega ma- M teriala. Časa za to pa ni pre- 1 več. Prej bi lahko rekli, da 'sal bodo dmga slovenska ob- dai močja prehitela revirje, na art kar prav tako opozarjajo trd poznavalci. V procese zdru- u i ževanja se bodo morale čim-prej vključiti tudi osnovne ho organizacije sindikata v za- !ic( savskem gradbeništvu. Ve- cii liko bodo storile, če bodo tih seznanile svoje člane s pred- 1 nostmi povezovanja teh de- ot lovnih skupnosti. :at -m- -el( ________________________________ kal 30] zahtevna gradbena dela. Po- pq membno je tudi to, da je««. V korak s svetom S kvaliteto in časom izdelave - 18 zunanjih delov čevljev v 40 sekundah - smo vštric s svetovno proizvodnjo • Dohodek od prihranka na času požro visoke cene surovin Alpina Žiri je v tem letu izdelala 105 tisoč parov smučarskih čevljev, od tega kar 80 tisoč za izvoz. Kupce ima v Severni in Južni Ameriki, Švici, na Švedskem, v Libanonu, Iraku, Sovjetski zvezi, na Češkem in celo na Japonskem. Velika odprtost našega tržišča in srečevanje s tujo konkurenco na zahtevnih tujih tržiščih sta pripomogla, da je proizvodnja smučarskih čevljev v žirovski Alpini letos doživela pomembno pre-'omnico. Ko je tovarna sledila razvoju e obutve v svetu, se je usposo-jila za najnovejši postopek njene izdelave. Po njenem se celotni zunanji del čevlja vbrizga iz poliuretana v enem samem kosu, torej zgornji del in podplat skupaj, enako pa z vbrizganjem v model nastane tudi notranji čevelj iz termoplastičnih mas. Žirovskim čevljarjem tako preostane le še nekaj dela pri sestavljanju obeh delov, šivanju zgornje obrobe in podloge ter nameščanju zaklopk. Pravijo, da imajo tako ti čevlji le še malo skupnega s čevljarijo, kot dokaz za to pa hudomušno dodajajo, da se je med proizvajalce te obutve v sodelovanju s tujim partnerjem uvrstil celo Toper, ki ga sicer poznamo samo po oblačilih. Mimo vseh mogočih prednosti, ki jih imajo čevlji nove tehnologije za smučarje, kot so večja vzdržljivost, različne barve, manjša teža in podobno, je za tovarno zlasti pomembno, da se je čas njihove izdelave zelo zmanjšal. Pri klasičnem smučarskem čevlju je samo šivanje zgornjega dela terjalo od dve do tri ure časa, iz stroja z modeli pa je mogoče dobiti 6 do 18 kompletnih zunanjih delov čevlja v 40 sekundah. Alpina bo zadnje stroje, ki sr še potrebni za to, da bo sarm lahko opravila vse faze dela t< proizvodnje, dobila ta mesec Skupaj j e.'v novo strojno opremo za smučarske čevlje vložila 2 milijona dinarjev. Predvidevajo, da bodo prihodnje leto na klasičen način izdelali le še 2C odstotkov čevljev za smučarje in to zlasti za začetnike. Med te so letos uvrstili tudi zelo zanimiv model otroškega polpan-cerja, ki ga odlikujejo žive barve, nepremočljivost in elastičnost, ob tem pa je zelo poceni, kar je kupce zelo pritegnilo. Prizadevanje za to, da bi smučarska obutev ne bila predraga, pa je tudi sicer med prvimi nalogami proizvajalcev na tem področju. Draga pa je še vedno, ker so snovi, iz katerih jo izdelujejo, zelo drage in poberejo prihranke pri času izdelave. M. S. Čez nekaj manj kot dve leti se bomo lahko popeljali po štajerskem odseku hitre ceste „Slovenika^ ^ Nam se zdi ta čas še zelo daleč, delavcem SGP Primorje iz Ajdovščine, ki delajo na odseku l>e Dramljami in Arjo vasjo, pa teče čas nenavadno hitro, kljub težavam, ki jih imajo. Ta odsek je namr^, v k eden najtežjih, saj teče trasa v glavnem po zemljišču z glinasto osnovo. To pa pomeni, da se delav«1 ^ SGP Primorje srečujejo z močvirji in talno vodo. V suhem vremenu še nekako gre, ko pa jim vrerO« T) ponagaja, največkrat ne vedo, kaj bi. Vseeno pa ne bodo vrgli puške v koruzo. Pravijo, da bodo de^ s končali v roku, pa naj bo še tako hudo. Najbolj si želijo, da bi končno dobili stroje, s katerimi sedal < delavci tega podjetja še delajo na cesti med Postojno in Razdrtim. Na sliki: utrjevanje trase v okoliš ^ Celja. - M. BRECL ° pečina letošnjih sindikalnih smučarskih tekmovanj bo v mesecu februarju, saj je 10. marca že na sporedu letošnje sindikalno prvenstvo er Hovenije v veleslalomu. Jetniki na območju Maribora delajo in živijo v vse prej kot zavidljivih razmerah l' "Krajevne skupnosti povsem brez Športnih objektov! ' so še vedno prepričani, da je šport le nepotreben konjiček, da zadostujejo za telesnokulturno življenje priberačena sredstva . Področje občine Maribor je * i ° v minulem letu kar 55 ažavnih prvakov in reprezen- ntov. Očitno je torej, da gre ’' £avidanja vreden podatek! 4j1et'-temu Pa moramo dodati eij.aJ za poznanje manj razve-r’ oziroma zavidanja vred-lih ^ejstev: P0 številu kvadrat-,vetrov športnih objektov se * la ča okorna Maribor komaj a ine vsaj kot predvi-" ®J° načrti. Seveda, s po- . jjUCJ° samoprispevka! Kdo bi ci r odrinil denar za objekte, o Uh ^H^doma ne vračajo vlože- l. ^ ie, v načrtu je marsikaj, latM,26 aa samemzačetku seje - :ein j °.’ Namesto sodobnih vadnic bi namreč nekateri uj iičuiircL; iicivčiLCii ''bu- kadili majhne »telovadne 3olim Lte l’ k* bi zadostili le naj-J skromnim potrebam šolo- obveznih otrok. Samo, da bi bilo čim bolj poceni, ne glede na namen referenduma .. . „Iz sredstev referenduma naj bi na območju Maribora zgradili v prihodnjih letih 18 telovadnic. Že letos naj bi postavili tri telovadnice, prvo v Hočah .nam razlaga Jože Rajšp, strokovni sodelavec za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Maribor. ^Začeli naj bi torej v Hočah. Zal pa se je že pri prvem koraku zataknilo. Sklad, ki razpolaga z zbranimi sredstvi, hoče namreč graditi najbolj skromno telovadnico velikosti 28 krat 16 metrov. Taka telovadnica seveda ne bi zadostila potrebam, zato se tem nameram nekateri upiramo. Minimalna telovadnica bi morala biti namreč vsaj štiri metre daljša in prav toliko širša! Razlika v ceni bi bila sicer 500 tisočakov, kar pa ni veliko v primeijavi s številnimi prednostmi, ki bi jih imela večja telovadnica pred manjšo. Sem član gradbenega odbora in si bom prizadeval, da bi uresničili to drugo varianto. Res nima smisla, da bi se iz denarja norčevali in gradili nekaj v tri dni. Nedvomno ima Jože Rajšp v celoti prav. Posebno če pomisli- mo, da je na območju občine Maribor blizu 400 telesnokul-turnih organizacij s 35 tisoč aktivnimi športniki, ki v glavnem ne razpolagajo niti s potrebnimi telovadnimi površinami na planem. Sicer pa prisluhnimo s tem v zvezi še besedam Matjaža Muleja, predsednika telesnokulturne skupnosti Maribor: »Telesnokul turna skupnost Maribor nima v programu svojih investicij, ima pa v načrtu so-investicije. Kot je znano, imamo v referendumskem progra-gradnjo večjih telovadnic. mu ki pa bi morale biti take, da bi omogočale najmanj pošteno šolsko telesno vzgojo. Ob tem poudarjam, da moramo biti do referendumskega programa v celoti pošteni. Delati moramo po načrtu, da ne bomo zapravili težko priborjenega zaupanja. Ker pa danes nimamo na voljo na območju občine Maribor niti dovolj odprtih športnih oziroma rekreacijskih površin, da telovadnic sploh ne omenjamo, nikakor ne smemo graditi objektov le za minimalne potrebe, to je recimo za najskromnejše potrebe šol. Ljudje, ki so glasovali za referendum, pričakujejo od nas oziroma od svojega denarja precej več. Tu so še delov- ne organizacije, tu so:občani, da ne govorimo o potrebah številnih telesnokulturnih organizacij ...“ Na vprašanje, kakšne telovadnice bi morali graditi na območju Maribora, pa odgovarja Matjaž Mulej takole: ,J>o naši oceni so uporabne predvsem velike telovadnice. V veliki telovadnici lahko namreč istočasno vadi več skupin: ena skupina lahko igra na primer košarko, druga se ukvarja z orodno telovadbo, tretja z vajami oblikovanja in podobno. Res je, velika telovadnica stane dvakrat več v primerjavi z majhno, vendar omogoča kar trikrat več. To z drugimi besedami pomeni, da je velika telovadnica veliko cenejša od majhne! Ob tem bi znova rad povdaril, da moramo biti do ljudi, ki so žrtvovali svoj denar, pošteni! Zato ne smemo graditi le za minimalne potrebe osemletk temveč tudi za ostale občane, ki so športa in rekreacije še kako potrebni. Menim, da bo omenjene probleme možno rešiti, še posebno, če se bodo nekateri otresli miselnosti, da sta šport in rekreacija nekaj nepotrebnega, nekaj takega, od česar nihče nima prave koristi.14 A. ULAGA i^£PRVlM TRNOVSKIM SMUČARSKIM MARATONOM NA ČRNEM VRHU NAD IDRIJO Že zdaj priprave na nove sezone ton Jp?ovski smučarski mara-Hrun?1] .vrh nad Idri]0’ 16- HruZ.-! vrh nad Idrii°’ 16-pril ^J0) je nadvse dobrodošla ka]Crtnos}> ki nas opominja, nai se pripravljamo in kaj Potrebujemo za tovrstne | , kinjl„na in čim manjkrat pre- Prdv a vadba skozi vse leto Pripr ^ovo pomeni najboljšo a° ta^° za Pohode na sPloh k°t za zimski čas na-Polet) .učarji tekači imajo ' Vadi m v ieseni dokaj trdo , 'vseh Sestavljeno v glavnem iz I Posek rst, t£kov po suhem ter iz 1 hod0,, vaj. Mi, pristaši spre-l!lalem ha smučeh, pa lahko po je$en Poskušamo v poletnih in J PoinuJ. jnesecih z vsemi do-> Veslam!!71* športi: plavanjem, j vkljuJ rn> vsemi igrami z žogo ' ajpinht0, tenis> planinarjenjem, 1 obveznimi obiski , žiPinktn ' pumruirjenjern, ] Piijju ho, obveznimi obiski ■ Si> hakšteZ’ ^daiPa hdajpa tudi a. pQcte hlni tehom v prirodi. K* hra: 1 morali vsaj dva ali tri- s°č>Ofn • teden, računajoč tudi t0 »t nedeljo. Nekoliko bolj zahtevna je vadba na snegu, saj smo odvisni tudi od opreme, maž in - seveda — snega. Zelo moramo paziti, da so prvi dnevi na snegu manj intenzivni, da poleg hoje in teka v smučini gazimo tudi po globokem snegu in da nasploh dosti smučamo. Prvi treningi naj bodo dolgi in lahkotni. Kasneje bomo količino nekoliko zmanjšali, intenzivnost pa povečevali. Konfiguracija terena naj bo v začetku čim bolj ravninska, nato rahlo valovita, da bi kasneje vadili hojo in tek v strme vzpone in pa hitrejše smuke. Zelo pomembno vlogo pri hoji na smučeh in teku igrajo maže, ki morajo sicer dobro drseti v trenutku, ko z nogo odrinemo, morajo pa tudi dobro prijeti, da nam smučka ne zdrsne nazaj. Poznamo dve vrsti maž: trde voske, ki so za mehki sneg in mehke maže ali klistre, ki so za trd in povsem moker sneg. Prve mažemo v tankih pla- steh in jih razmazujemo s pluto, druge pa nanašamo na smuči kar iz tube v cik-cak obliki, razmažemo pa jih v toplem prostoru z dlanjo. Pred uporabo moramo za nekaj minut smuči postaviti na hladno, da se maža strdi. Obstajajo pa tudi kombinacije raznih maž, katerih nanašanje in razmazovanje po drsni ploskvi že pomeni majhno skrivnost. Ne glede na navodila, ki so natisnjena na mažah ali na ovitkih, bo dobro, če se obrnemo na tekača ali smučarskega trenerja, ki nam bo rad postregel še z ostalimi informacijami. Razen smuči in maž, pri nas so na voljo predvsem maže RODE in TOKO, potrebuje sprehajalec ali tekač na smučeh še do podpazduhe dolge ton-king ali lahke kovinske palice, lažje ali nekoliko močnejše mehke čevlje, trenirko ali dres, dokolenke, bombažno ali volneno (ne sintetično!) kapo, rokavice z vsemi petimi prsti, manjšo torbico z rezervnimi AKTIVNOST KOMISIJE ZA ŠPORT PRI OBALNEM SINDIKALNEM SVETU SPET POSEBNA TEKMOVANJA ZA ŽENSKE Pred dnevi je organiziral Obalni sindikalni svet Koper sejo svoje komisije za šport, ki jo je posvetil predvsem igram Primorske za ženske in planu dela za letošnje leto. Medtem ko je bil minulo leto organizator ženskih sindikalnih športnih iger Primorske Občinski sindikalni svet iz Ajdovščine, je letos prevzela organizacijo iger komisija za šport pri Obalnem sindikalnem svetu Koper. Tudi letos bodo na igrah sodelovale predstavnice enajstih občinskih sindikalnih svetov Primorske in Notranjske, ki se bodo pomerile v kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Vsa tekmovanja bodo v Kopru, le srečanja v kegljanju bodo morda v Žusterni. V streljanju se bodo pomerile športnice v Strelskem domu, za točke v šahu se bodo borile v šahovskem klubu, medtem ko bodo tekmovanja v namiznem tenisu potekala v Semedeli v dvorani krajevne skupnosti. V kegljanju bodo nastopile šestčlanske ekipe, številčno najbolj skromna pa bodo zastopstva v namiznem tenisu, kjer bo štela ekipa le tri igralke. Igre bodo marca v Kopru. Velik prehodni pokal so že dvakrat osvojile Koprčanke, zato si upravičeno lahko nadejamo, da bo boj za prvo mesto letos še posebno zagrizen. Sploh bo letošnja dejavnost primorskih športnikov izredno pestra, pa čeprav ne gre za uvajanje bistvenih novosti. Poudariti pa moramo, da je športna dejavnost, ki jo ima na skrbi komisija pri Obalnem sindikalnem svetu, iz leta v leto bolj množična, kar z drugimi besedami pomeni, da postaja tudi organizacija športnega življenja na obali iz leta v leto bolj zahtevna. Število tistih, ki se želijo aktivno udejstvovati v tej ali oni ali celo v več športnih panogah, namreč izredno hitro narašča. Ko že govorimo o letošnjem planu dela komisije za šport pri Obalnem sindikalnem svetu Koper, naj povemo, da je komisija že razpisala letošnja športna srečanja za ženske v počastitev 8. marca - dneva žena. Gre že za tradicionalno tekmovanje, ki si je pridobilo pri delavkah mnogo simpatij. V počastitev dneva žena se bodo letos športnice obalnih sindikatov pomerile v keglanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Vsaka osnovna organizacija sindikata lahko prijavi neomejeno število tekmovalk v posameznih panogah, tekmovanja pa bodo le posamezno. Tekmovalke, ki bodo v posameznih panogah dosegle najboljše rezultate, bodo sestavljale sindikalno reprezentanco, ki bo zastopala slovensko obalo na III. igrah sindikatov Primorske in Notranjske. VSI NASLOVI ŠPORTNIKOM TOVARNE IGEL mažami, rezervno aluminijsko krivino, strgalom za maže in morebitnim okrepčilom (viter-gin, limonada, malo mlečne čokolade, nekaj kock sladkorja ali kaj podobnega). Oblačila na pohodih ali tekih naj bodo sicer topla, vendar tudi zračna. Izogibajmo pa se sintetičnih oblačil. Za letošnji I. trnovski smučarski maraton (prijave sprejema recepcija hotela Bor, 65274 Cmi vrh nad Idrijo) bodo seveda prišli prav le nekateri izmed navedenih napotkov. Vendar je tudi to bolje kot nič! Koristilo pa nam bo, če se bomo za bodoče smučarske sezone začeli že zdaj pripravljati na opisani način. Če drugega ne, se bomo izognili prene-kateri poškodbi ali nesreči pri smučanju, začeli pa bomo tudi spoznavati užitke, za katere povprečnega smučarja prikrajša zdaj že kar preveč običajna „smučarija“ ob raznih vlečnicah in žičnicah. JANEZ PA VČIČ Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Tolmin je pred dnevi razglasila končne ekipne rezultate občinskih športnih iger za leto 1973. Svečana proglasitev in podelitev pokalov pa bo v mesecu februarju. Igre so tako v množičnosti kot v organizacijskem pogledu lepo uspele. Od 22 nastopajočih delovnih organizacij v letu 1972 se je število povečalo na 25. V enajstih športnih panogah je v moški konkurenci nastopilo več kot tisoč tekmovalcev. Pri ženskah pa je v osmih panogah nastopilo le nekaj nad dvesto tekmovalk. Skupaj je torej nastopilo na delavskih športnih igrah več kot 1200 tekmovalcev in tekmovalk, kar je približno 30 % vseh zaposlenih v občini. Največ ekip je sodelovalo v kegljanju, streljanju in malem nogometu. Zmagovalne moške in ženske ekipe pa so tudi sodelovale na delavskih športnih igrah Primorske in Notranjske. Športniki tovarne igel iz Kobarida so ponovno dokazali, da so najboljši, saj so osvojili prvo mesto v moški, ženski in skupni uvrstitvi. Prav v tem delavnem kolektivu je športna rekreacija že dobila pravo mesto, saj se z njo ukvarjajo preko celega leta. Zal pa ni povsod tako, zato so tudi uspehi toliko slabši. Prav naloga novoustanovljenih komisij za šport in rekreacijo pri temeljnih telesnokulturnih skupnostih bo vpeljati redno športno rekreacijo v delovne kolektive. Vrstni red ekip: moški — 1. TIK Kobarid, 2. Gostol Tolmin, 3. Komunala Tolmin, 4. Prosveta, 5. Avtoelektro Tolmin, 6. LIP Bovec; Ženske: 1. TIK Kobarid, 2. Prosveta, 3. ČIB Bovec, 4. Komunala Tolmin, 5. Skupščina občine Tolmin, 6. Krn-Klavže. Skupan uvrstitev: 1. TIK Kobarid, 2. Komunala Tolmin, 3. Gostol Tolmin, 4. Prosveta, 5. Avtoelektro Tolmin, 6. LIP Bovec. Lanski »družinski veleslalom" v Kranjski gori je več kot uspel. Letošnji bo 9. marca in, če bo sneg, spet v Kranjski gori. V TOVARNI POHIŠTVA LIPA IZ AJDOVŠČINE LETOS NE BO VEČ STANOVANJSKIH PROBLEMOV • VSI, KI POTREBUJEJO STANOVANJE, GA BODO IMELI _____________________ Kjer več delajo in manj govorijo Še nedavno je bilo mimo zastarele strojne opreme pomanjkanje stanovanj osnovni problem delavcev ajdovske LIPE. Zaradi tega, ker ni bilo stanovanj, so ljudje odhajali in si iskali delo tam, kjer so lahko dobili poleg službe tudi streho nad glavo. Ob spoznanju, da s stanovanji zadržiš delavce, so samoupravni organi podjetja pravočasno ukrepali. Za stanovanjske kredite in za nakup stanovanj so začeli namensko izločati izdatnejša sredstva, kar se je razmeroma v kratkem času bogato obrestovalo. Že letos poleti bodo dobili stanovanja še zadnji prosilci, tako da stanovanjskih vprašanj že letošnje leto v LIPI ne bo več. Vsaj tako perečih ne več, ki bi povzročah posameznikom sive lase. HIŠE PO 180 TISOČAKOV! ,JDoslej smo reševah vprašanja stanovanj naših ljudi predvsem s pomočjo posojil za individualno gradnjo. Želja mnogih delavcev namreč je, da imajo svojo hišico, po možnosti s koščkom zemlje in nekaj zelenja. To je razumljivo in poleg tega glede na lego mesteca v številnih primerih na srečo tudi izvedljivo. Ker pa vsi ne morejo graditi, smo se minulo leto odločili za malce drugačno stanovanjsko politiko . . .,“ nam razlagajo zaposleni v ajdovski LIPI. „Tako smo že lani izdvojili za stanovanja poltretji milijon novih dinarjev. Petino tega smo namenili za individualna posojila, ostalo pa za odkup stanovanj oziroma za gradnjo vrstnih hišic...“ S 16 novimi stanovanji oziroma vrstnimi hišami, ki bodo vseljive predvidoma že letos na pomlad, najpozneje pa meseca junija, bodo v podjetju rešili vsa stanovanjska vprašanja. Do strehe bodo prišli že zadnji prosilci, kar je, resnici na ljubo povedano , dandanes prava redkost. za ta denar komaj srednje dober sendvič - so obroki izdatni. Včasih je za malico mineštra, včasih klobasa ah piščanec, kakor pač nanese. Važno je to, da je hrana pestra in obenem izdatna ter da so z njo zaposleni zadovoljni. Da so zares zadovoljni, dokazuje zelo visok odstotek tistih, ki tešijo lakoto v naši menzi...,“ nadaljujejo delavci LIPE. Tovarna ima svoj obrat tudi v Podnanosu. Obrat je malce predaleč, da bi se zaposleni lahko posluževali ajdovske kuhinje. Zato so sklenili sporazum s Kmetijskim kombinatom Vipava, s katerega vsak dan pripeljejo obratu v Podnanosu 60 okusnih toplih obrokov. Tudi tu velja topla malica le 3,80 dinarja. Razliko v ceni, tako v Ajdovščini kot v Podnanosu, krije seveda podjetje. Za manj kot 4 dinarje se namreč ne bi dalo kaj prida skuhati, mar ne? Ko že govorimo o dobrem počutju zaposlenih, lahko k vsemu povedanemu dodamo še to, da imajo delavci v svojih obratih tudi več avtomatov za kavo, ki je prav tako bolj poceni kot kjerkoli drugje. Za počitnice so lani prejeli vsi po 600 dinarjev. V mnogih primerih so se poslužili svojega počitniškega doma v Omišlju na Krku, kjer je veljala dnevna oskrba le od 9 (devet) do 19 (devetnajst) dinarjev. Pa naj še kdo reče, da v LIPI ni poskrbljeno za delavce! A. Ul. „Računamo, da bodo vrstne hišice, kijih gradimo, vseljive že prvega maja. Skratka, pod streho bodo v razmeroma zelo kratkem času. Bolj zanimivo kot to pa je dejstvo, da nas hiša ne bo veljala več kot 180 tisočakov (novih, seveda!), kar nedvomno dokazuje, da se da'graditi tudi poceni. Naše vrstne hišice bodo tipa „Pionir“, načrt smo le malce prilagodili svojim potrebam . .. “ so dodali v Ajdovščini. No, pri tem niso bistvenega pomena načrti in tudi cena ne. Najpomembnejše je to, da bodo vsi zaposleni kmalu pod svojo streho in, da iz podjetja ne bodo več odhajali dobri delavci zato, ker ne bi imeli stanovanja! „V našem obratu družbene prehrane kuhamo dnevno več kot 500 obrokov, kar pomeni, da se hrani v podjetju blizu 90 odstotkov zaposlenih. Cena obroka oziroma tople malice je 3,80 dinarja. Kljub temu, da je cena nizka — v trgovini dobite v aoDre pol ure vas dvignejo rdeče gondole iz Bovca v osrčje Kanina, kjer je kljub slabim snežnim razmeram idealna smuka ... (Fo‘l ■ Andrej Ulaga) LESNA INDUSTRIJA LIP BLED SNUJE DRUŽINSKA STANOVANJA PRIHODNOSTI BLEJSKE HIŠE V PAKETU Prvič pri nas so arhitekti in gradbeni strokovnjaki razvili tak sistem individualne stanovanjske gradnje, da se graditelji la^ vključijo vanj po načelu »naredi si sam« Slabi dve leti bo tega, kar so arhitekti in gradbeni strokovnjaki lesne industrije LIP Bled prvič pri nas razvili nadvse posrečen sistem stanovanjske gradnje „hiša v paketu“, s katerim so stanovanjski prostor približali najširšemu krogu graditeljev. V blejskem primem gre za industrijsko že pripravljene elemente, ki jih potrebujemo za gradnjo enodružinskih hiš. Gre torej za pošiljko vseh potrebnih elementov za gradnjo družinske hiše, da bi jo lahko sami v najkrajšem možnem času spravili pod streho. -S tako gradnjo odpadejo skoraj vse težave z dobavo elementov in materiala za gradnjo, s katerimi se danes, žal, vedno znova srečujemo. V LIPI mislijo tudi na drage stvari V ajdovski LIPI pa ne mislijo samo na stanovanja. Samoupravni organi namreč dobro vedo, da z veseljem in uspešno delajo le tisti ljudje, ki se dobro počutijo. Zato so v podjetju poskrbeli poleg stanovanj tudi za druge stvari, ki štejejo k osnovnemu življenjskemu standardu. ,,Material, ki ga uporabljamo v našem sistemu ,hiša v paketu1, je skoraj po pravilu iso-span. To so zidaki — bloki, dolgi običajno 120 cm, vsak tak blok pa odtehta po naših izkušnjah skoraj 37 klasičnih opek. Pri tem pa je še toliko lažji, da lahko v primerjavi z opečnimi zidaki naložimo na tovornjak štiri ali celo petkrat več blokov,“ nam je dejal nosilec projekta, dipl. inž. arh. Miha Koman. Cena je razmeroma ugodna, saj so bloki praviloma sestavljeni iz najrazličnejših odpadkov lesa, ki je seveda primerno kemično obdelan s posebnim vezivom. Na zavodu za raziskavo materialov in konstrukcij v Ljubljani, kjer so preizkušali material, so ga zelo ugodno ocenili. V PAKETU DOBITE VSE V blejskem paketu dobite vse, kar potrebujete za gradnjo enodružinske hiše — od hidroizolacij do stropnih konstrukcij in kritine. Tako se lahko še samo odločite, da boste zgradili hišo in v tovarni kupite paket določenega modela (za zdaj sta na voljo prvi in drugi paket), ki vsebuje posamezne elemente, s katerimi zgradite hišo. „Kar pa je še bolj pomembno od tega,“ meni inž. Miha Koman, „in kar je novo ne samo pri nas, temveč tudi drugod, je to, da lahko razen samih elementov in materiala dobijo kupci pri nas tudi načrte za nekaj tipov hiš. Modeli so v razponu od 56 kvadratnih metrov pa tja do razkošne izvedbe v etažah s kvadraturo okrog 120 kvadratnih metrov. Fasade lahko potem kar sami obdelujejo, odvisno pač od svojih možnosti, od materiala, ki ga imajo in od okolja, v katerem zidajo. Prav temu pa v našem razvojnem sektorju dajemo prednost. Predvsem zato, ker lahko na tak način postavljamo hiše povsod, ne da bi pri tem spreminjali načrte.“ RAZUMNA RAZPOREDITEV PROSTOROV Ob tem pa velja posebej opozoriti na tlorise, ki so funkcionalni in uporabni. Z majhno kvadraturo namreč zajamejo vse funkcije, ki jih zahtevamo od dobrega tlorisa. Ne gre torej za stiskanje prostora, temveč za sodobne zasnove. „Gre za pametno, po mojem globokem prepričanju izredno funkcionalno povezavo. V „hiši v paketu14 bodo verjetno gospodinje najbolj vesele prostora, ki mu pravimo utility. V njem so likalni in vsi ostali gospodinjski pripomočki, z ostalimi prostori pa je povezan tako, da gospodinja ob vsem še lahko nadzoruje otroke, ki se igrajo v dnevni sobi. Prav tako je kuhinja povezana z jedilnim kotom in dnevno sobo, zajtrkovalni pult pa nam omogoča, da dajemo manjše obroke kar iz kuhinje.44 TAM: za stanovanja Posebna anketa, ki so jo izvedli med zaposlenimi v mariborski tovarni avtomobilov in motorjev, je pokazala, da od 3722 delavcev, ki bi radi dobili stanovanje, 2458 računa na to, da bo njihov stanovanjski problem rešil TAM. S pomočjo kredita, ki naj bi ga dobili od delovne organizacije pa bi si stanovanja uredilo ali na novo zgradilo 1254 delavcev. Sredstev ni veliko na voljo, zato je treba z njimi dobro gospodariti. Delavski svet je sprejel okvirni program vlaganj v stanovanjsko gradnjo za naslednjih pet let. Skupaj bodo vložih 113,496.500 dinarjev, od tega za obrat Tezno 88,099.500 din in 25,370.000 din za obrat Studenci. V TAM imajo sedaj 1998 svojih stanovanj. Prav sedaj gradijo s pomočjo občinskega solidarnostnega sklada 20 stanovanj, razen tega pa je podjetje doslej dalo članom kolektiva za individualno gradnjo 12 milijonov kredita. A. Ž. Naj povemo še orientacijske cene blejskih „paketov“, ki so presenetljivo nizke: po lanskih tovarniških kalkulacijah je veljala enodružinska montažna hiša iz prvega paketa, torej hiša z najmanjšim tlorisom, in sicer meri okrog 60 kvadratnih metrov, nekaj več kot 45.000 dinarjev. Hiša iz drugega paketa s precej večjim tlorisom pa okrog 100.000 dinarjev! Če pri vsem tem računamo še enkrat toliko za delo in za material, ki je potreben za gradnjo, se cena poveča le za toliko, da velja hiša s streho in okni, vendar brez instalacij in notranje finalne izvedbe, okroglih 200.000 dinarjev, najbolj skromna pa komaj 90.000 dinarjev. In čeprav moramo računati še na fmalizacijo, na lokacijsko dokumentacijo in ne nazadnje še na potrebne priključke, se cena bistveno ne poveča. V končni vsoti je precej manjša od, vseh dosedanjih gradenj, ima pa še to prednost, da sta trdnost in izolacija pri blejski „hiši v paketu44 veliko večji kot pri večini ostalih stanovanjskih izvedbah. jemo stanovanja tako rekoč P vsod, iz izkušenj pa vemo, ^ N sredstva za družbena in naj^ niška stanovanja omejena, ^ v ditov pa skoraj ni mogoče a' z Z blejskim sistemom iso-sf* v ,,hiše v paketu44 pa lahko P s| ceni, z urejenim kreditiran]® z tovarne, kjer bi izključili '' c posrednike, prihranimo p^4 0 denarja in časa. S takšno g1^ % njo bi se močno zmanjšale Pj trebe po stanovanjih, tako pf, naposled rešili gradnjo in“| dualnih stanovanjskih hiš ■e£ č začeh graditi tudi urejena ve naselja. Eno izmed največjih P ^ selij, ki naj bi zraslo iz blej5^ . „hiš v paketu44, bo že v hh* prihodnosti zgradila Veriga • Lesc. J Ni torej dvoma, da bodo' „ blejski projekti, od atrijskih _ tistih v sklenjeni verigi dvo t( večetažnih stanovanjskih ^ ~ omogočili visoko gostoto S( urbanistično povez34. ^ do&l, dave, v celotah pa bi slednjič t( pocenitev komunalnih priklj ? To so torej rešitve, o ka^ že dve leti razmišljajo str0*k n njaki razvojnega sektorja 'ej v industrije LIP na Bledu. Se c arhitekt Koman nam je ® t( zatrdil, da bodo poleg prvef^ d drugega paketa postavili z j j. zličn«,; Z MANJ DENARJA - VEČ, HITREJE IN DOBRO! V razgovoru nas je dipl. inž. Koman opozoril še na vrsto socialnih vidikov, ki jih ne kaže prezreti. Pri nas danes potrebu- kratkem ne samo razile>■-„ v vedbe montažnih enodružii1^ j hiš, marveč tudi naselja, s tera bi se po dogovoru z % t nisti določenih regij c dualni graditelji lahko eijj ] pravno vključili v organiz*4 j stanovanjsko izgradnjo. J r ,c DELAVSKA ENOTNOST ria^iin 7VF7F SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Direktor, glavni in odg ^ q Glasilo ZVEZE SIN Dl K a i u v . J Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Komunalni urednik IVO TAVČAR. Nastov uredništva in uprave: Ljubljana, Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100. Posamezna Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska ČZP »Ljudska pravica«, Ljubljana oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov številka stane 2,00 din. Naročnina je četrtletna 25,00 din — polletna 50,00 din — in letna na. Na podlagi mnenja Sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1 72 z dne 23. januar,)