List 43. ? . i ( n v • lecaj LIX. / i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za Četrt leta 1 krona 80 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic' Ljubljani 25. oktobra 1901. i 99 Cvetke, same cvetke ti prvi seji poslanske zbornice dne 17. m. neutralna, naj bo vsem jednako naklonjena in pravična naj skuša vsem z jednako ljubeznijo pomagati do boljega kulturnega in gospodarskega stanja. Samo Nemci zahtevajo zase predpravice, samo Nemci se drznejo reklamo-vati za svoj narod prvenstvo. Herrenvolk hočejo biti, Slovani pa naj jim bodejo tlačani. ministrski predsednik dr. Ernest pl. Kôrber imel govor, v katerem je razvil velik program. Ta govor se je glasil kakor kak manifest. Obudil je veliko senzacijo, ne samo Naravnost neresnično pa kar trdil ministrski v Cislitvanski, nego takorekoč v celi Evropi. Ta ce ga govora že dolgo ni bilo slišati v avstrijskem parlamentu, to je nepobitna resnica in če se predsednik, da je njegovo ministrstvo neutralno in vsem wH^hHB|B2BISH H t^iT't JÍ il -1 i C ± Y fc? * fJB jy 1 ijr * ni ' "JMU iQ^lr i^^Bttff^^H AjHhku - » r JR ňř IS; rff narodom jednako naklonjeno. To ni in ni resnica. To so zopet samo cvetke in druzega nič, Dejanja pričajo, da Korberjevo ministrstvo ni nevtralno in pripravljeni smo pisje » zlasti madjarsko in nemško » njim bavi vse časo- popolnoma dokazati s fakti i da sedanja vlada s svojim Spensom, je to naravno. Resnica je » da ministrski predsednik v svojem Wittkom in Bôhmom tudi ne more biti nevtralna. Korber-jeva vlada je nemška strankarska vlada. Dovolj je, ako vprašamo: Ali je v celi državi kdo tako naiven in bo na govoru marsikaj povedal, kar radi podpišemo. Tako pr. je bilo popolnoma umestno in upravičeno, kar je povedal glede nagodbe, kako jo namreč Madjarski nelojalno verjel, da bi Nemci v sedanji kritični dobi le jeden sam trenotek trpeli na krmilu ministrstvo, ne bilo meso od njihovega mesa in kri od njihove krvi? Gotovo ne. fruktificirajo in kako mora Cislitvanska krvaveti za Mad Saj smo v zadnjih letih prav krvavo občutili, da se ne jarsko. povedal Takisto je tudi vsega priznanja vredno » kar je sme v naši državi ničesar zgoditi, kar ni po volji Nemcev glede mejnarodnih trgovinskih pogodb, zlasti Po narodno-političnem preludiju je dr Korber glede trgovinske pogodbe z Nemčijo in glede trozveze, razvil program delovanju za bližnjo prihodnjost. Naravno ali o tisti partiji njegovega manifesta, ki je posvečena je po vsem dosedanjem postopanju dr. pl. Korberja, da notranjepolitičnemu problemu cislitvanskemu, moremo išče svoj spas na gospodarskem polju. Tam hoče nada- reči s Kalhasom „Cvetke, same cvetke a Kar v tem oziru povedal dr. Korber, nas ne ljevati, kjer je nehal grof Taaffe. Ta si je zlomil vrat ko je z uvedenjem splošne volilne pravice hotel narodno- » Imore zadovoljiti. Rekel je, da je Avstrija država raznih politična vprašanja vreči iz parlamenta. Tudi Korber bi narodnosti in da vsled tega dunajska vlada ne more in rad narodnopolitične zadeve pahnil na cesto, a ne s kako ne sme biti vlada kacega posameznega narods, češ, da volilno reformo, ampak s tem, da jih hoče izpodriniti z vlada mora biti nevtralna, napram vsem narodom jed- narodnogospodarskimi zadevami. nako pravična, sicer bi vsled nacijonalizma trpela celota. Krasne besede. samo besede. „Cvetke, same Lepo je govoril dr. pl. Korber tudi v tem oziru. Kakor nekdaj sv. Jurij se cvetke « Dobro vemo 5 predobro » Avstriji „celota a Kadar zahtevajo Slovani j kdaj da trpi v naj jim postavil na branik občnih gospodarskih interesov in se podal v boj zoper hidro splošne bede > gospodarskega propadanja in tujega iz- bo vlada dejanski pravična. narod. Avstriji je samo jeden koriščanja. neče, da bi bila dunajska vlada neutralna in Lepo je govoril ali tudi tu velja oni klasični vsem narodom pravična, in to so Nemci. Vsi drugi na izrek » ki smo ga postavili na čelu tem vrstam. „Cvetke » rodi ne zahtevajo druzega nič, kakor da naj bo vlada same cvetke » « dobro vemo, jasno vidimo in Žutimo na svojem mati. Mej tem pa Mi lastnem životu, da so to le fraze, s katerimi se hoče naš zatirani in izsesavani, za svojo eksistenco boreči se narod uspavati v narodnostnem in v jezikovnem oziru. Zadušiti v Slovanih narodno zavednost, premotiti jih z gospodar- ko se je v sosedni Nemčij ta borzna slep kratkomalo prepovedala, se pri ni tako postopalo Lansko leto je vlada sklicala n veščake" na posvetovanj kaj naj se zgodi. Te veščake je izbralo poljedelsko ministrstvo a izbralo je večinoma same borzne spekulante in tem naklo njene profesorje malo praktičnih kmetovalcev, kmetijsko skimi zadevami ter tako spraviti narodnopolitične zadeve ministrstvo pa je zastopal gorki prijatelj borze in borzij iz parlamenta, to je jedini smoter dr. pl. Korberja, ali nas navdaja trdno upanje, da tudi on ne doseže tega svojega namena, kakor ga ni dosegel grof Taaffe. Narodna in politična vprašanja ne bodo in ne smejo biti odstra njena z dnevnega reda, dokler se pravično ne rešijo t • - Politični pregled. Državni zbor. Dne 17. t. m. se je sešel državni zbor. Vlada je poslanski zbornici predložila proračun za leto 1892 in pritiska z vsemi močmi, da bi se ta proračun rešil še pred Božičem. Potrebščina za bodoče leto znaša 1 685,317.944 kron, pokritje pa 1 685,966.358 kron, pre- bitek znaša torej 848 413 kron Ekspozé finančnega ministrstva je bil brezbarven Sodbo o govoru ministrskega predsednika dr Korberja prijavljamo na drugem mestu Prvim podpredsednikom na Pradejevo mesto je bil izvoljen nemški nacijo- nalec Kaiser. Oddanih je bilo zanj 120 glasovnic, 153 glasovnic je bilo belih. Človek, od 425 glasov dobi o mora imeti jako trdo kožo, če ostane na podpredsedniškem mestu. naslednjih sejah se je razpravljalo o raznih nujnih predlogih. Pri razpravi o teh se je mej drugimi ostro prijemalo finanč- nega ministra zaradi odprave mitnic. Zelo značilen je bil že- konec razprave o predlogu zastran podržavljenja raznih leznic. Vlada se je bila izrekla proti dotičnemu predlogu, a večina parlamenta ga je sprejela. To ]e za moraličen udarec. Tudi izostale. 25. t. kulturno-politično vlado debato ne občuten bodo m se začne proračunska razprava in 4 novembra razprava o zakonskem načrtu zastran kmetijskih zadrug. Poljaki in vlada. Poljaki so z vlado dr. Korberja jako nezadovoljni. poljskem klubu je bila velika debata o senzacijonelnem predloga, naj začno Poljaki nekako prikrito obstrukcijo. Ta predlog sicer ni obveljal, ali da so Poljaki začeli Kôrberju metati polena pod noge, to je pokazalo gla- sovanje o raznih železnic, Kaftanovem nujnem predloga glede podržavljenja 4 Nezaupnica poljedelskemu ministru. „ Agrari čna združitev", kateri spadajo vsi kmetski poslanci raznih strank, je po viharni debati sklenila, izreči nezaupnico polje- delskemu ministru grofu Griovanelliju v zadevi kupčije s poljskimi pridelki na borzi. Stvar, za katero se gre, je tale: Ubogi kmet so muči v potu svojega obraza, da pridela zemske sadove. A sam jim ne more določati cene, ampak judje na borzi delajo ceno poljskim pridelkom. Kadar kmet prodaja svoje sadove, takrat judje ceno potisnejo, kadar kmet kupuje, pa povzdignejo. Tako pribarantajo judje na leto milijone. Poleg tega imajo „terminsko igro Na papirju kupujejo po tisoč borzi vsako ' s pšenico, stotov pšenice, a je nima oni, jo prodaja, in oni je ne dobi. jo kupuje, ampak dogo- sekcijski šef baron Beck Ta gospod ]e sicer velik prijatelj kon8umov so v malem to, kar borza v velikem, in ker je v svaštvu z raznimi j udi judovskimi spekulanti je seveda se zavzel za njih korist in zoper korist kmeta Sklepi tega posvetovanja veščakov so bili naperjeni proti židovski slep na borzi. To pa bilo všeč baronu Becku in upregel ]e kmetijski svet, da bi stvar oŠkodil. Ker se je pa bilo bati da se ta svet izreče za odpravo borznega švindia Beck z raznimi spletkami izposloval dve poročili, jedno proti slepariji na sklep borsi. da le baron napraviti drugo pa zan o. Dne ma a odsek sprejel poročilo liberalca Roberta Sanda, katero poročilo se je izreklo za odpravo borznega švindia, na kar je profesor Schullern umaknil svoje, v korist borzijancem spisano poročilo. A glejte, kaj se je zgodilo. V zapisniku dotične seje je poleg Sandovega poročila natisnjeno tudi umaknj tega pa še rečih 16 in niti prečitano Schullernovo poročilo vrh v prid špekulantov in v škodo kmeta govo stavlje podkopati predlogov, kateri niso bili v kmetijskem svetu nikdar li, in seveda tudi nikdar sprejeti. Tako se je skušalo labiti zoper borzni švindel naperjeni izrek kme tijskega sveta. In mož je te karte mešal, je prvi zaupnik zgoraj omenjene poljedelskega ministra, ta mož je zborovanjih strani j. knjigo, y baron Beck. Zapisnik o enkête obsega Ker mogoče, da bi kdo preštudiral 2100 tako tiskanih obsežno poljedelsko ministrstvo naročilo, da se napravi iz nje izvod. To delo pa se poverilo kakemu uradniku polje delskega ministrstva, ampak dvornemu svetniku pri Juraschku navdušenemu zagovorniku borznega švindia Ie poskrbel da se je sestavil tak izvod, kakoršnega so želeli v svojo korist judovski spekulantj njih pokrovitelji. „Posledica vseh teh pletk je, da vlada neče odpraviti borznega švindia da hoče izvršiti le neko preredbo To je dalo povod ampak da ne- zgoraj omenjena združitev izrekla poljedelskemu ministru zaupnico. Deželnozborske volitve v Dalmaciji se bodo vršile začetkom meseca decembra. Hrvatske stranke se dogovarjajo, da bi sklenile med seboj kompromis. Dne 21. t. m. se je sešel hrvatski de- Hrvatsko. želni zbor samo v namen, da izvoli hrvatske zastopnike za ogrski državni zbor. Dne 22. se je potem deželni zbor razpustil in he bodo takoj razpisale nove volitve. Prepričani smo lahko, da se ne bodo vršile pošteno, kajti poštene volitve bi naredile konec sedanjemu sistemu. Srbija. V nedeljo se je nova skupščina slovesno otvorila s prestolnim ogovorom, na kar je kralj prisegel na novo ustavo. V prestolnem ogovoru se posebno povdarja, da» se je Srbija povrnila k stari tradiciji svoji in stopila v ozko zvezo z Rusijo ter da je tudi obnovila prijateljsko razmerje s Črnog oro. Ta govor potrjuje, kar se sicer že davno ve, vidi in tudi čuti, da je odzvonilo avstrijskemu uplivu v Srbiji. To je sicer žalostno ali tudi resnično. Ogrska. Madjari ne zahtevajo nič manje, nego da vorita se le, da si bosta razloček v cenah izplačala gotov se Koerber odstavi in če se prav lotijo, ni nemogoče, da se dan. To je navadna brezvestna igra za dobiček. Dve stranki jim ta želja tudi izpolni. Saj Madjari navadno dosežejo kar se borita tako vedno: ena žene cene gor, druga jih pritiska hočejo. Povod tem hudim napadom od madjarske strani je dal dol — in kakoršne cene se določijo v ti igri judovskih spe- dr. Koerber s svojim govorom v prvi seji sedanjega zasedanja, kulantov, tako mora kmet kupovati in prodajati. Dokazano govoreč o nagodbi med Avstrijo in Ogrsko. Po našem mnenju je, da so vsled kupčije z žitom na borzi cene v letih od 1878. in po mnenju vsakega dobrega Avstrijca ni mogel dr. Korber do 1895. padle za celih 38 odstotkov. Vsled pritožb deželnih drugače govoriti, nego je govoril; saj ni rekel nič drugega, zborov in kmetijskih družb se je vlada začela za stvar zani- nego da bode avstrijska vlada pri sklepanju nagodbe z Ogrsko a ft K se odločno potegovala za koristi avstrijskega prebivalstva a tega se je rodil karte!. nastala so hitro nasprotja. Madjarom so skrajno razvajeni, seveda ni to všeč, kajti Mala navajeni so bili, da so dosedanj strijske vlade v prvi vrsti podjetja so tožila, da jih velika izkoriščajo, velika se ozirale najprej na ogrske koristi, ter so avstrijske koristi vedno podrejale ogrskim. Dr. Kôrberjev odločilni govor, ka- B H| ~ mm iS 1 ■ I I I I I I I Hi' HHI " ' I I Bi H S HI ÍWĚ H Ml ù , pa ni nas in podjetja pa so očitala malim da so samo neke vrste koršnega nismo bili dozdaj vajeni čuti s tega mesta parasiti. Konec je, da je kartel razpadel. Takisto kakor s cementnim k&rtelom, se je zgodilo že tudi z nekaterimi vzbudil začudenja samo pri Ogrih, marveč tudi pri morebiti se ne sit vladanj motijo oni, mislijo, da je dr. Korber že da je nalašč tako odločno govoril za koristi da ga tostranske polovice države, da dá povod Madjarom, napadajo ter da ga rešijo te težke butare, kar Madja lože dosežejo, ker imajo žal tudi na naše notranje politične zadeve tudi razpad avstro-ogrskega naj drugimi karteli v Nemčiji. Razpadanje kartelov v Nemčiji je naravno in je posledica bistva kartelov in vsled tega tudi znanstveno pomembno. Kruto pa bi se motil, kdor bi mislil, da ima železarskega kartela tiste več pliv nego bi ga smeli imeti. Iz tega torej sledilo da je dr. Korber hotel na jako časten način dati slovo svoji karijeri kot ministrski predsednik, kajti znal je, da se je av- vzroke, kakor razpad raznih kartelov v Nemčiji. t f Lansko leto so „Novice" priobčile daljši članek o strijskemu državniku le potreba postaviti na stališče pravičnosti -m r n .V V Vi .11 1 avstro-ogrskem železarskem kartelu tistem članku je nasproti Madiarom, pa mu je ze omogočen časten odhod s političnega pozorišča Francija. našel lepo presenečenj kar je gotovo jako neprijetno Francoski parlament se je zopet sešel in dokazano, kako kolosalen je dobiček, ki ga imajo celo bilo producentje vsled tega kartela. Prodajali so železo da znaša deficit 91 mílii veliko dražje, nego se je prodajalo takrat na Angleškem 2 da se pripravljaj rudarj na generalni štrajk, kar je še veliko neprijetnejše Vojna v južni Afriki svojim preganjalcem, se potrjuje Vest, da je Botha ušel Angleži imajo jeden dolg ie tako nos več od tega časa. Dejstvo, da imajo tako smolo, je razkačilo mesarja Omdurmanskega, lord Kitchenerja, da je res in v Nemčiji, dasi so v Nemčiji in na Angleškem produkcijski stroški znatno večji kakor pri nas. Železarski kartel je konsumente neusmiljeno drl. Te dni pa so matador ji avstro-ogrskega železarskega kartela sklenili odpovedati ta Si januvarjem ne začel brezobzirno izvrševati svojo grožnjo v omenjeni prokla bo produkcija železa nič več kartelirana in borzi služeči • • t macni Tako dal usmrtiti dva burska poveljnika zaporedoma ]jsti točijo radi tega bridke solze, prav kakor bilo in sicer poveljnika Lotterj Scbomanna tret ujetnik po eljnik Scheepers pa se nahaja v Matjesfonteinu bolan Njega gospodarsko blagostanje cele države odvisno samo od so Angleži zamogli smeli hitro peljati radi Ko pa tega ujeti, ker ga njegovi niso Scheepers ozdravel, ga gotovo tega i da delajo kartelirani podjetniki velike dobičke Borzi služeči listi vzdihujejo po kartelu samo zategadelj tudi zadene Kiichenerjevo maščevanje' A Buri tudf ne~ bodo ker čutijo, da se bo borzijancem zopet enkrat puščalo. več prizanašali angležkim poveljnikom, ko jih dobe v pest, gorje pa Kitchenerju samemu, ako ga dobe v pest, kar še ni i zključeno V zadnjih tednih je padlo na bojišču mnogo Zakaj se je odpovedal železarski kartel? Interesentje pravijo, da vsled tega, ker z Rima-Murany družbo, naj dežj vsled česar so Angležem zopet zvezane roke in noge večjo ogrsko železarsko družbo ni več izhajati. Res je nastal zoper to družbo velik boj, a kajti podnebja vajeni Buri so jih na več krajih razkropili in jih natepli. Tako se zdaj poroča o Bothi samem, da je na ogrski družbi. Ogrsko železo ta samo na škodo tej namreč slabše, kakor meji Natala, kamor se je bil podal predaleč v angležki tabor Angleže najprej grdo naklestil, potem pa jim obrnil hrbet naše i a če dobi Madjar najboljše štajersko ali češko Obrtnija železo za tisto ceno, kakor slabo domače železo, je več kakor gotovo, da ga mine ves patrijotizem. Pravi vzrok, da se je odpovedal železarski kartel, je spekulacija. Vsled kartela so veliki spekulantje na čelu jim Karol Wittgenstein delnice svojih podjetij Železarski kartel. Zadnja leta so podjetniki v raznih deželah kar trepetali radosti in hvaležnosti, da so bistre glave izumile •s i kartele. Mislilo se je, da se je s karteli zagotovilo pod- po uprav kolosalnih cenah prodali in imeli pri tem tudi kolosalen dobiček. To je bilo mogoče, ker so bile cene železu silno visoke. Zdaj pa se položaj na svetovnem trgu znatno jetništvu vladanje nad produkcijo, na drugi strani pa so socijalistični pisatelji, celo taki kakor Edvard Bernstein, računali, da bodo karteli zadostovali, da se naredi konec # • , • kapitalistični produkciji. Ne jedno, ne drugo se ni izpol nilo, pač spremenil. Visoke cene se ne dajo vzdržati in podjetniki jih tudi ne žele vzdržati, ker hočejo tem potom prisiliti vlado, da zagotovi za uvoz inozemskega železa kar mo- pa se začelo izkazovati, da so karteli ne naravna zveza, ker združujejo podjetja, ki ne producirajo jednako mnogo, in da se v časih ko vlada na gospodarskem trgu depresija, ne morejo vzdrževati. To je po _ sebno drastično pokazal nemški cement je bil ustanovljen, da se utesni čez potrebo sezajoča produkcija. Nastalo ie bilo namreč vsled nemške predloge o kanalih goče visoke carine, in ker vedo, da na drug način pravijo zopet kolosalen dobiček na borzi. Posledica razpada železarskega , $ se začne mej posameznimi podjetji boj, na- kartela bo ta 5 da Cene železu bodo padle in to bo razna manjša podjetja spravilo v največjo stisko, nekatera celo zadušilo. V ta namen se je pet da bodo v vse polno novih tovarn in se je razvila taka konkurenca, da naposled nobeno podjetje ni več delalo z dobičkom. Iz največjih podjetij že združilo in naravno konkurenci marsikakega tekmeca ubili. Ta čas bo hud. Kurzi delnic bodo znatno pad^i. Tiste delnice, ki so bile prodane po kolosalno visokih kurzih se bodo dobivale za jako nizko ceno. Kupila jih niso za kakih 5 cm pokrite. Na zadnje se dobro zalije. bo seveda Wittgensteinova skupina špekulantov. To je važno za to, da se zemlja dobro koreninam prileže » Kadar pa se zopet rešijo visoke carine, kadar bodo da ne ostanejo vmes prazni prostori, kar stori, da se mali konkurentje izkrvavel » tedaj o tem smo lahko drevesce mnogokrat posuši. Ali treba korenine pri prepričani se pa zopet obnovi kartel. Cene železu rezati ? Da i in sicer se naj pustijo glavne korenine kak bodo zrastle tako, da inozemska konkurenca ne bo mo- ma,i pedenj dolge, drobne stranske koreninice se pa naj goča in za majhen denar kupljene delnice se bodo zopet řisto porežejo, ali se pa pustijo kakega pol cm dolge prodale po visokih kurzih. Wittgenstein in njegovi spe- i kulantje bodo pobasali lepe milijone v svoje žepe » a kar pisalca še boljše. Ali je treba veje obrezati? Po skušnji teh vrstic jih je boljše prikrajšati že koj nihče se ne bo upal jim reči, da so postopali kakor sajenji in sicer že zavoljo tega, da pozneje veter pri dre- cestni roparji. I Tako se pri nas pri belem dnevu šopiri najgrše razbojništvo. Seveda pride čas, ko se bodo karteli tudi pri nas preživeli in ko bodo razpadali iz tistih vzrokov, vesca preveč ne maje. Lucas pravi nasprotno, pa mu ne damo veljati, da bi bilo boljše, prvo leto veje neobrezane iJHTiBt ''^^HI^^H WSBnW' f' ví. f *î 91S [^■■'WBl ^ "wPpBIT. S m jjfťwIffTCi^j i 9HMHB ^^HB^BM^H^B wnl Wj'Tj pustiti. Kakor rečeno boljše » da se jama vsaj nekaj časa kakor razpadajo v Nemčiji, a sedanji razpad našega pred sajenjem skopa. Za silo pa tudi velja, če se jama železarskega kartela ni še s tem v nobeni zvezi. naredi ravno prej, ko se drevesce vsadi. tem slučaju se pa zemlja, ali od kod že. poišče za korenine v bližini kje zrahljana naj ali pa se jim pridene drobnega peska iz potoka Rezi na koreninah naj bodo vselej na spodaj obrnjene. Na zadnje se vse dobro z vodo zalije i Sadjarstvo. Najugodnejši čas za sajenje dreves je v jeseni j za in se zemlja rahlo na korenine pritisne. Zemljo okoli vsajenega drevesca z nogami močno teptati, ni dobro ! sajenju mladega drevesca čim se navadno pri čenši z oktobrom pa do tedaj, ko začne zemlja zmrzovati. Dobro če se v ta namen jame že poleti ali vsaj mesec greši ? sadi. Poglavitni pregrešek je, ako se drevo pregloboko Če je drevo pa že veliko in je bilo pregloboko dni pred sajenjem skopajo, da se zemlja zrahlja. Drugi vsajeno, naj se vsaj zemlja okoli debla odkopa blizu do čas sajenja je pa spomladi, ko se zemlja že stali in ni korenin. Drugi nedostatek je, da se sadijo slabo ukore več pričakovati prehude zime, torej druga polovica marca ninjena drevesca. Nekateri iščejo divjake za cepljenje po in mesec april, saditi se pa mora vsaj poprej i ko začne lesovih. Drevesa iz takošnjih izrejene ne bodo navadno drevje poganjati. Za to sajenje je p* dobro jame že v imele dobrih korenin. Najboljše je, da se divjaki zredijo jeseni skopati. Zvedeni sadjarji ne priporočajo preglo- v drevesnic* iz peček in da se že po prvem letu pre bokih jam, pač je pa dobro, če so kolikor mogoče široke sadijo. Mora se jim pa korenina vsaj za tretjino pri za to, da korenine, ki rasejo na širokost, najdejo rodovitne zemlje. Vprašati se zna in zrahljane sme drevescu pognojiti? Gaucher pravi > dovolj ali se rezati. Potem poženejo lepe stranske korenine. Nekateri menijo, da je boljše, ako se drevo v zemlji , da le tisti gnoj zredi. Temu pa ni tako ! Tudi žival ne bode dobro uspe škoduje drevescu, ki se mu ne da. Vender je sveži hlevski vala, ako se jej v prvi mladosti preslabo godi ! Za dre gnoj preoster, ako ga dali neposredno na korenine, vesnico se mora tedaj odbrati dobra zemlja! WĚĚĚĚĚĚĚĚĚKĚ^ svežim Ako se drevesce z gnojnico zalije, se mora ta pomešati gnojem pa gnojite grede, na katere se tisto leto sejejo z vodo ker drugače preostra. Drevesce pred sajenjem pečke i pa vender ne bilo dobro za to, da ne pridejo v gnojnici namakati, je prav škodljivo Najbojši gnoj je mlade koreninice v neposredno dotiko z ostrimi snovi. kompost, pepel in umetna gnojila kdor jih ima ? med njimi koščena moka (superfosfat), Tomaževa žlindra in Kalijevi zmesi. Vse to pa se mora z zemljo dobro po Kmetijske raznoterosti. Razglas. Na podstavi deželnega zakona z dne 18. fe- drevo? Skoplje se naj jama kakih 40 cm globoko in ko- bruvarja 1885 (dež. zak. št. 13) se s tem splošno naznanja, mešati. Kako nam tedaj ravnati, ako sadimo mlado likor mogoče široko » zgornja živa zemlja se naj meče na da morajo posestniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji eno stran ; spodnja bolj mrtva pa na drugo stran. Potem naj vse pusti do sajenja drevesca, da se zemlja zrahlja. Ko se misli drevesce saditi, se zmeče v jamo najpoprej živa zemlja in se pomeša s kakim gnojilom, potem pa smeno ali ustno; ob jednem pak je naznaniti ime in primek, spu- ščalni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, zglasiti te svoje žrebee najpozneje do 10. decembra 1901 pri političnem okrajnem oblastvu, v čegar okolišu se nahaja stajališóe žrebčevo. Dovoljeno je zglasilo izvršiti pi- se napolni jama z bolj mrtvo zemljo, ki se meša z gnojem. Potem še se bolj poposadí na sredo jame kak potem stanovišče žrebčevega posestnika, kakor tudi pleme. starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce sploh pod močen kol, ki pa naj ne sega do vej drevesca, da se ob štirimi leti in za noriške žrebce pod tremi leti se ne dajejo dopustila za spuščanje. Kje in kedaj bode izborna komisija zglašene žrebce pregledovala in zanje dajala dopustila, dá se se postavi drevesce tik kola v napolnjeno jamo, in začne 0b svojem času na znanje. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. nje ne drgne, kar bi mu napravilo pozneje rano. Na to se ostala zemlja tako dolgo devati na korenine, dokler Ljubljani, dne oktobra 1901. Kako se more ohraniti sveže grozdje? Rusije se pošiljajo na vse strani sveta sveže grozdje. Da se to ohrani sveže, ga devljejo v velike posode. Na dno nasujejo prosa i iz okna in zagledala lepega mladega moža, zadnjo pesem še na ustnicah, prosil gostoljubja. kateri in nato grozdje in tako dalje do vrha vrh pa zopet mnoga Slušala ga je, a umela ni besed; vender je nežni prosa dve leti sveže Glavno pri tem je, da se posoda tako zapre, da zrak glas razburil tako njeno srce, da so solzice počasi kap- ki jo ne more va-njo. Tako spravljeno grozdje ostane baje tudi po Ijale po njenem licu in porosile vejico majarona ravno držala v roki. Grad pa je ostal zaprt. Raz obzidje je klical obo- Vila Amorosa. Francoski spisal Emil Zola. roženec: „Odstranite se! Tukaj bivajo samo vojniki." Bogdana pa je zrla še vedno doli. Spustila je roke solzorosno vejico majarona, pevčeve noge. iz Vspogledal je padla prav pred pevec in, zazrši zlatokodro j Ali čuješ, Milica, kako bije jesenski dež na stekla oken? Veter tuli po dolgem koridoru. Oduren je tak večer, ko stoji ubožec od mraza pred durmi bogatina katerega izvablja bal na ples pod zlatimi lestenci. Odloži svoje atlasové čevljičke, sedi na moje naročje, tu blizo žarečega ognja, odloži bogati svoj nakit ker povedati ti hočem danes pravljico, lepo pravljico o Vili glavico, poljubil je vejico ter odhajal, obračujoč vsakem koraku. se pri Ko je izginil, začela je Bogdana moliti molila da dolgo dolgo Zahvaljevala se je nebesom C Bogu in ne J^ UU15U. » Ulj&Taia 00 JC IICUCBUUJ, III vedela za kaj. Čutila se je srečno, ne da bi po znala predmet svoje radosti. Po noči pa je imela lep sen Zdelo se i je, da vidi vejico majarona, katero je Veš že Milica, da je stal v starih časih vrh gore trden, temen in silen grad s stolpi in ondi-le nasipi ter z mostovi s težkimi verigami. Možje, oblečeni popol noma v železo, so stražili noč in dan na obzidju 1 m vrgla pevcu. Polagoma se je vzdigovala iz osrčja trepeta jočih peresc Vila, najnežnejša Vila, s plamtečimi perotni cami, s krono iz spominčič in z dolgo zeleno haljo barvi upanja. v samo vojniki so našli dober sprejem pri grofu Bojevitu, grajskem gospodarju. Ko bi bila ti videla starega bojnika sprehajati se n Bogdana a » rekla z blagodonečim glasom * » sem Vila Amorosa. Jaz sem bitje > ki jaz je danes zjutraj prineslo Dragomira, mladega moža z milodonečim glasom. po dolgih galerijah 1 ko bila ti slišala odmev njegovega Jaz sem tista 1 sklenila, tvoje solze utrniti. Stopila kratkega in pretečega glasu, od groze bi bila vstrepetala t prav tako kakor je trepetala tedaj njegova unukinja Bogdana, pobožna in ljubka plemska gospica Nisi nikdar zapazila za rana » kako • • se razvije marjetica ob prvih solnčnih poljubih med koprivami in sem na zemljo, da poiščem srca in zbližam hrepeneče. Jaz posečam palače in koče in često me je veselilo, združiti pastirsko palico s kraljevim žezlom. Jaz trosim cvetice na pot svojih varovancev in zvežem jih s tako dražestnimi in blestečimi nitkami, da srca od veselja trepečejo. travici ob potu bivam, v svitlih plamenih ognjišča po zimi, v draperijah zakonske postelje, in povsodi ljubko kramljanje. Ne solzi se več, Bogdana! Jaz sem Amorosa dobra Vila in prihajam, utrinjat tvoje solze. In izginila je v cvetko nazaj, katera se je zopet gotovo koprnenje in vselej jo je prešinil še večji strah, izpremenila v popje, skleni vši cvetna peresca . . . malinjem? Tako je vzcveta ta mlada deklica med trdimi vitezi. Ko je bila še otrok, pustila igrače » če je za » gledala strica, in porosile so solzice njene oči Sedaj bila velika in lepa ; njene prsi je napolnjevalo neko ne kadar je vstopil grajščak Bojevit. Bivala je v stranskem stolpu in bavila se z izde » lovanjem lepih zastav; kadar je počivala » moleč Bogu, gledala skozi okno, motreč smaragdno deželo in ažurno nebo. Ti, Milica, veš najbolje da živi Vila Amorosa. Evo kako raja v žarnem ognju našega ognjišča in obžaljuj revčke, ki nečejo verovati v mojo lepo Vilo . . . Ko se je Bogdana zdramila, razsvetljeval je solnčni Kolikokrat vstala po noči i da občudovala žarek njeno spalnico; ptičji spev se je glasil zunaj in jutranji vetrič, vonjiv še od prvega poljuba cvetic, se je zvezdice in kolikokrat se je tedaj dvignilo nje šestnajst igral z nje zlatima kitama. letno srce v nebeške prostore vprašajoč blesteče sestrice : Kaj jo vznemirja toli jako? Po teh prebedenih nočeh, po teh vzkrikih po lju- J,* \ * _ > |j% M # Jf bavi, je hotela vsekdar ogrliti viteza. Toda zavračal jo % 4| . je njegov mrzel pogled, njegova osorna beseda in třepetaje Radostna je vstala, prepevala ves dan in nadejala se tega i kar povedala blaga Vila. Vsak trenotek se je ozrla v daljavo, nasmehljajoč se vsakemu mimo letečemu ptičku, in čutila je tako nav- poprijela vedno spet svojo iglico. Ti obžaluješ ubogo deklico, Milica, ki je bila slična sveži in duhteči roži, katere kras in vonj se prezira. Nekoč so zasledovale njene sanjajoče oči dvojico duševljenost, da je od radosti poskakovala ter ploskala z ročicama. Ko se zmračilo i šla v veliko grajsko dvorano > dedu. Pri grofu Bojevitu pa je bil vitez, pazno po grlic. Kar zasliši mil glas pevca pod gradom. Pripognila slušal starčeve pripovedke. Strau 426. M O E Vzela je svoje vretence in přisedla k ognju, kjer je cvrčal muren. Slonokoščeno vretence se je vrtelo čuda hitro med njenimi prstki. Sredi dela, ko je vprla oči v viteza, pa je zapazila vejico majarona v vitezovi roki in spoznala je Dragomira z nežnomilim glasom. Od radosti bi skoraj vzkliknila. Da skrije rudečico, se je pripognila nad pepelom, popravljajoča ogenj z dolgo železno grab-ljico. Prasketala je žerjavica, plamen je švignil in planil na prosto, visoko vzplapolal in zašuměl ; hipoma se je prikazala sredi isker Amorosa, smehljajoča in brhka. f 4 Stresla je raz zeleno haljo splamenele kosce, ki so *e nalik zlatim zrnom vsipavali črez svilo; dvignila se je v dvorano, grofu nevidljiva, in stopilu za mlado dvojico. Med tem, ko je stari vitez pripovedoval o svojem groznem boju proti nevernikom, dejala je Vila nežno: „Ljubita se, moja otroka! Pustita spomine resni starosti, pustita ji dolge pripovedki poleg žarečega ognja -V prasketanje plamenov mešaj se jedino šum vajinih poljubov! Pozneje bode še čas, posladiti togo in spominjati se blaženih ur. Če se ljubi v dobi šestnajstih let, nepotrebna je beseda; en pogled pove več nego dolg govor. Ljubita se, moja otroka in pustita govorjenje • • starosti" ! Na to ju je pokrila tako spretno s svojima perot-nicama, da grof, ki je pripovedoval, kako je ubil velikana Jekloglava z groznim udarom nerodnega meča Kremeno-seka, ni zapazil, kako je Dragomir dahnil prvi poljub na čelo trepeče Bogdane ... . Milica, povedati moram še o teh lepih perotnicah Vile Amarose. Bili sta pozorni kakor steklo, nežni in mali, kakor perotnici libele. Ako sta bila ljubimca v nevarnosti, da ju kdo zapazi, postali sta večji in večji in tako temni in gosti, da sta onemogočili vid in zadušili šum poljubov. Starec ^pa je nadaljeval svojo čudno pripovedko in božal in poljubljal je Dragomir zlatokodro Bogdano vpričo hudega grajščaka . . . Moj Bog! Moj Bog! To sta si bili lepi porotnici! Da, pravilo se mi je, da mlade deklice še dan danes najdejo časih isti in več nego jedna zna se tako skriti pred očmi svojih starišev. Je li to res, Milica? Ko je končal grof svojo priporedko, izginila je Vila Amorosa v žarnem plamenu, in Dragomir se je poslovil, zahvaljujoč gospodarja in pošiljajoč Bogdani zadnji poljub. Mlada deklica je spala to noč tako srečno, da je sanjala o cvetnih gorah, razsvetljenih od tisoč in tisoč zvezdic, ki so vse bile sijajnejše od solnca. • •• . p * % k> , Drugi dan je šla na vrt in krenila v temne hladnice. Srečala je vojnika, pozdravila ga in hotela odstraniti se; kar zapazi v njegovi roki solznoblestečo vejico majarona. In zopet je spoznala Dragomira s sladkim glasom, ki je prav prihajal v novi preobleki v grad. 4' Velel ji je sesti na rušo vodometa. # i I iM jRflM L- v Pogledala sta se presrečna, da se moreta videti pri jasnem dnevu. Letnik L1X. Penice so pele, in čutila sta bližino dobre Vile. Nečem ti ponavljati vseh besed, katere so slišali molč-ljivi hrasti ; prešinjalo jih je veselje, gledajoči zaljubljenca tako dolgo kramljati, tako dolgo, da je imela penica čas, sezidati si v sosednjem grmu celo gnezdeče. Nakrat pa so se zaslušali težki koraki groja Bojevita po drevoredu. Uboga zaljubljenca sta zatrepetala. Ali rahleje je zažuborel valček vodomesta in dvignila se je iz njega Amorosa, smehljajoča in brhka. Obkrožila ju je s perotnicama, potem pa zdrsnila ž njima rahlo mimo grofa, ki je bil osupel, ko ni našel nikogar, dasi je slišal glasove. V brezbrižnost je zazibala Amoresa svoja varovanca in šepetala: c Jaz sem zaščitnica ljubezni, ki zaklepa oči in ušesa istim, ki ne čutijo ljubavi. Ne bojta se, moja lepa varo-vanca! Ljubita se ob belem dnevu, v drevoredu, pri virih vodometov, povsod, kjerkoli bivata! Jaz sem vedno prisotna, jaz Vaju čuvam. Bog me je poslal, da ne morajo ljudje, obrekovalci vsega, kar je sveto, kaliti Vajinih duševnih čutil. On mi je dal lepi perotnici in rekel : „Pojdi, in radujejo naj se mlada srca ! Ljubita se, jaz sem vedno prisotna, da Vaju čuvam" ! In odšla je, poiskat si blesteče rose, jedine hrane, vodeč sebaj v tesnem objemu Dragomira in Bogdano . . . Vprašala bodeš, kaj je učinila z ljubimcema? Istinito, draga prijateljica, povedati se ti tega ne upam. j S * 3 ^ - ^ * * A V - - 1 % * CD < r i ? ; " . — y ^ *' * ; i- * * - »jv cene • . / " - Jv -Vr. i vir Vil 11 A IV \L priporoča Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani. CO Doktorja pl. Trnkóczyja preskušena zdravilna mnogo redilna sredstva, preskušena , priporoča lekarna Trnkóczy razpošilja Ljublj ani. Najceneje se dobivajo y podpisani lekarni, Se se naroča po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na Tse strani sveta z obratno pošto s poštni povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančni navodilom o uporabi» Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkóczya IT nlroA fil oil lil fii11 priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in Adliau «laUI1X tttj najceneje hranilno sredstvo. Zavojček (četrt e vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkóczyja r/pl OfîP(*èll P kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir-IJCIUUUIJIIU jujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. Třr O H 11 TP odvajalne, želodec čistilne. Čistijo želodec, odvajajo ^ blato. odpravljajo napenjanje in zabasanie želodca brez ečin, kakor se to čestokrat pripeti pTi drugih krogljicah. katlja 42 h, šest škatljic 2 K 10 h. — Pocukrene krogljice 80 h, tri škatlje 2 K. katlja prKT|| plućni in kašlje v sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim železom, utišuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 6 K. Drgnilni ali udov cvet (protinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv _ je kot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah kot novo poživljajoče drgneDje po dolgem hodu in težkem m noga delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura kurja očesa, preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Varstvena znamka Ker vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev živinorejcev Itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkóczyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnkóczyja 'Živin«lil redilni prašek za no- &L1 liioivi tranj0 rabo pri kravall) voUh in konjih. Ze blizu 60 let z najboljšim uspehom upor ablje van, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom V. • \\ • glede uporabe 1 samo 4 K. pet zavoj čekov "Pl» o w Î i Î redilni in krmilni prašek. XI ClSl^.l 1 Varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče Zavojček 60 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor! Varstvena znamka. tudi pošti. prašičji prašek in Kakao-Sladni vseh prodaj alnicah, potem • -»v. j j ji *, v -J^ - V S r y ^ 'v •' V • ■ ■» T J / f I j/ ; v ; t-•Î • i v • M « / Vt 1 m & - k *- i ff fř / v* 1 i ^ B + • > * . a a*, - % * - • *\ I13 * U ■ - ___ Ravnokar je izšla zalogi J. Blasnikovih naslednikov y Ljubljani Velika in Mala á za navadno leto ki ima 365 dni. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba J. Blasnikova „Velika Pratika" in „Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja od svojega rojstva ze čez sto let 9 je torej edino le prava, starodavna „Pra-tika", katero je toliko let skrbno vrejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Blei-weis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega Pratika" ima na prvi strani stanu. Ta » podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj k Blasnikovo „Veliko Pratiko" isako zavrnite drugo Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki. o o o o