§!0vcgi§fta Ifmiina Turnišče. že običajno je postalo pri nas in v okolških vaseh ter občinah vsakoletno romanje k Sv. Trojici v Slov. goricah. Tudi letos 24. septembra se je zbralo lepo število romarjev, ki so pohiteli k Sv. Trojici, da si izprosijo od Boga vse milosti, ki jih. rabijo za dušo in telo. Toda letos niso šli vsi peš, kakor prejšnja leta, temveč je večina njih najela špedicijeki avto g. Pergarja jz Turnišča in ta jih je v soboto zjutraj odpeljal na romarsko pot v prelepe vinorodne Slovenske gorice ter se v nedeljo zvefier vrnii z njimi nazaj v ravno Slovensko Krajino. Romarji so med potjo pcli lepe nabožne pesmi in molili rožni venec, litanije itd. Ko so dospeli do hriba, od koder so Ssagledali cerkev Sv. Trojice, je šofer avto ustavil ter so zapeli pesem: »Sveta Trojica, podaj nam roko...« Tudi letoa so vse pobožnosti opravili kot prejšnja leta, le naporno pot so si priJiranili z vožnjo. Neizbrisni so spomini na taka romanja! Kajti tudi Vaš dopisnik se je kot desetjletni deček udeležil takega romanja k Sv. Trojjici. čeprav je skoraj vso pot kot najmlajši mofeki romar razen hrane, ki jo je nosil od doma, irnoral nositi tudi precej težak križ pred procesijjb, se mu vendar še danes dozdeva, da so bili to Itepi dnevi v njegovem življenju, katerih ne bo nilioli pozaba. — Pred kratkim smo na tem »neatu pohvalili vedenje onih turniških fantov, jti oo znani kot razgrajači in pretepači. Nekaterl famed njih ao namreč slovesno obljubljali, da bo pdslej pri nas mir tn se ne bo nihče več pretej>aJ, za kar oni kot dorastli že v zreli fantovski (lobi sami garantirajo. Toda le kratkotrajno je jbilo to mimo razpoloženje. Kajti nedavno so se tf junaki stepli v Beltincih v neki gostilni, kjer tje bila prirejena »kolinska veCerja«. še hujše pa je njih dejanje, da so v nedeljo, 25. septembra, Kvečer precej vinjeni prišli k Sobočan Barbari iter zahtevali, da jim odpre in jim da vina. Ko Sobočanova njih zahtevi ni hotela ustreči, so začeli razbijati po vratih in kaliti nočni mir. Zagrozila jim je z orožniki, toda njeno svarilo je bilo kakor bob ob steno, zato je stopila ven z namenom, da pozove orožnikc. Toda ni prišla do ckrožniške postaje, ker so jo na cesti napadli in jo začeli tako neiismiljeno pretepati, da bi jo lahko hudo poškodovali. Sicer je dobila take poškodbe, da je morala iskati zdravniško pomoč. Zelo žalostno je, da se slična dejanja stalno ponavljajo. Delna krivda leži ua vinotočlli, ker se tam poceni napijejo in patem so še bolj podivjani in še huje razgrajajo. Dejanja teh junakov noža mečejo slabo luč tudi na ostale mirne in poštene fante in na vso občino, zato prosimo merodajno oblast, da take razgrajače in pretepače eksemplarično liaznuje, da bo končno mir in se ne bodo noži bliskali in ogrožali tudi takih, ki niso ničesar zakrivili. •— Prejšnjo nedeljo zjutraj se je zgcdila precejšnja nezgoda pri posestniku Barbariču. V hlevu je namreč tako nerodno poskakovaJa in se veselila življenja mlada telica, da si je zlomila nogo, zaradi česar trpi posestnik okrog 1000 din škode. Ižekovci. Celotna regulacija Mure je vedno nujnejše vprašanje ne samo za našo, temveč za vse obmurske občine. Kajti nenadomestljiva je škoda, ki nam jo skoraj vsako leLo povzroča poplava Mure. Po uredbi o melioracijskem skladu je določeno, da delne strcške regulacije morajo nositi tudi interesenti. Da bi se o vsem natančno pomenUi, je prejšnji teden sklical veržejski župan g. Galunder sestanek vseh županov obmurskih občin, zastopnikov okrajnih načelstev in osrednjih kmetijskih odborov, banskih svetnikov ter drugih osebnosti. Seslanek je bif v nedeljo, 25. seplembra. Povairijeni ao se ga udeiežili v obilnem številu ter so razpravijali o vseh. alctualnih in perečih vprašanjlh, ki ee tičejo reke Mure. Sklenili so, da bodo odslej v vseh važnejših zadevah nastopali enotno. Splošni referat o sedanjem stanju Mure je imel g. Križanič, a tehničnega o stanju regulacije in kcnčni izvršitvi slednje pa je strokovno in prav temeljito podal g. inž. Knez. Po referatih se je razvila zanimiva debata, v katero je med drugim prav pogosto posegal tudi naš g. inž. Ostanek. Določili so, da se ustanovi akcijski odbor, v katerega pridejo zastopniki vseh treh obmurskih okrajev (Dolnja Lendara, Ljutomer in Murska Sobota). V pripravljalni odbor so bili izvoljeni med drugimi tudi Prekmurci gg. Bajlec, Benko in Horvat, črensovski podžupan. Renkovci. širom Slovenske Krajine, pa ne samo nje, temveč tudi širom Slovenije je znano, da so pri nas doma »kupinari«, ki si večinoma s to obrtjo služijo vsakdanji kruh. že na vse zgodaj si naprtijo na ramena »Honjo« (piito) ter gredo včasih prav daleč za kupdijo. Večina njih se že vozi s kolesi, a nekateri tudi z vozovi. Kaj zabavno jih je poslušati, ko prictejo v vas, kjer nameravajo kupovati, kako kričijo in s tem opozarjajo hišne gospodinje, da naj pripravijo jajoa, piščance, gosi itd., kar nameravajo prodati. Zanimivo bi bilo, če Tm se tudi oni udeležili sprevoda ob priliki proslave v črensovcih, kajti tudi ta obrt je daleč naokrog znana. — Mogočni tabor v Črensovcih nam je še vsem v živem spominu, kajti kaj takega se ne vidi vsak dan. Znano nam je tudi, da so o njem pisali skoraj vsi jugoslovanski Casopisi, in to prav pohvalno. Zato se nam zdi nerazumJjivo besedičenje in prazno govorjenje nekaterih Ijudi, ki si upajo trditi, da je na taboru bilo vsega dovolj, samo pravega navdušenja da je manjkalo. Kdor je bil prisoten, ve sam, kako je bilo in koiikšno navdušenje je bilo. Da pa niso na ves glas kričali stari in utrujeni kmetje in ženice — kdo jim bo to zameril? Ti ljudje tega niso vajeni! Pač pa so s svojo udeležbo v sprevodu in na taboru pokazali, da zaupajo sedanjim voditeljem slovenskega naroda in da so hvaležni vsein, ki so količkaj pripomogli, da smo se otresli suženskih okovov in da živirno v prostosti v svobodni kraljevini Jugtjslaviji!