Ptštnina plačana v gctcvisi. Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna Stev. 1 Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 Stev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo II. LETO SrhjiRS Murska Sobota, 1. oktobra 1933. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo ŠTEV. 40 Razdivjane vode. Vsa Jugoslavija je pod težkim vtisom ogromne poplavne katastrofe, ki je zadela velik dei Slovenije. Velik del skromne letošnje žetve, edine na-de našega kmeta je propadel. Po celih krajih so raztrgane ceste, porušeni mostovi in jezovi; cele vasi so zapuščene od prebivalstva. Ogromne vrednosti so uničene in nastalo škodo, ki seže v miljone in miljone, se dosedaj ne more niti približno oceniti. Tudi človeškemu življenju vode niso prizanesle, mnogo ljudi je našlo smrt v valovih. Od vseh strani donijo obupni klici na pomoč saj je prebivalstvo v poplavljenih krajih obubo žalo čez noč. Poplavljene kraje je že v nedeljo obiskal g. minister dr. Kra-mer a naslednje dni pa ban g. dr. Marušič. Ministrski svet pa je tudi že za prvo pomoč nakazal 200 000 Din. Ogroženim krajem so prihiteli na po moč vojaki iz Ptuja, ki so mnogo pripomogli pri reševanju ljudi in živine. Poplave so obsegle v glavnem vso Notranjsko, velik del Gorenjske, Gornji Grad z Savinjsko dolino, Mežiško in Dravinjsko dolino, Celje in okolico in še višje, cd Celja dalje vse ozemlje do Brežic, Dolenjsko, zlas- ti ribniško in kočevsko kotlino. Vzrok poplav so bili strašni nalivi. Le eno število! Na ozemlju ljubljanske obči. ne, ki meri 40 km2 je padlo v teh dneh 105,400 000 hI vode. Ni čuda, če je po poljih in drugod stala voda nekaj metrov visoko. V Celju je raz-besnela Savinja odnesla vse mostove, porušila nekaj hiš, razdrla ceste in silila v mesto. Mnogo škode je tudi povzročila Ljubljanica. Od Ljubljane do Vrhnike je bila vsa pokrajina spremenjena v jezero. Samo v brežiškem srezu je 8000 ha zemlje pod vo-do, saj je bila tam Sava 6 m nad nermalo. Strašno je trpelo tudi Kočevje najbolj pa okolica Dobrepolja in vas Struga, kjer je največje gorje. Prebivalstvo tamkajšnjih vasi je pobegnilo v hribe, kjer prenočuje na prostem. Nobena hiša ni na suhem, marsikatera ie popolnoma izginila sredi valov. Samo v Podtaboru je uničenih okrog 60 gospodarskih poslopij. Slična poplava je bila v teh kraj h pred 109 leti. To pot pa je ponekod voda dosegla tudi 30 m višine. Vode se povsod le počasi odtekajo in še le čez nekaj časa se bo moglo preceniti vso ogromno škodo, ki so jo poplave povzročile. Vuk Stefanovic-Karadžič. Te dni praznujejo bratje Srbi 70 letnico smrti enega največjih njihovih sinov — Vuk Šte-fanoviča Karadžiča. Vuk Karad-žič je bil odličen prosvetni delavec, predvsem zgodovinar in jezikoslovec, ki je v početku 19. stoletja seznanil zapadno Evropo z srbskim^ narodom in njegovim jezikom. Živel in deloval je največ na Dunaju, kjer je tudi umrl. Njegova najvažnejša dela so: »Pesmarica srbskih narodnih pesmi", „Slovnica srbskega jezika" in »Zgodovina srbskega naroda". Vzdrževal je pismene stike z največjimi pisatelji takratne dobe. Potom njega je bil bratski srbski narod uvrščen v krog evropskih narodov. Ob priliki tega jubileja je bila posvečena v vasi Tršiču v Mačvi njegova rojstna hiša. Poleg velike množice prebivalstva je bil pri tej svečanosti navzoč tudi zastopnik Nj. Vel. kralja z mnogimi odličniki. Vuk nam je danes vzgled človeka, ki se je s svojim vstraj-nim delom, povzpel od carinskega davčnega uradnika neurejene in zasužnjene zemlje, na čelo svojega naroda, kot nezlomljiv borec za narodni jezik in človek, ki se je do poslednjega dneva boril za ugled in čast svojega naroda. Posebno pa je potrebno, da povdarimo tisto živo vez med narodom in Karadžičem, ki se ni pretrgala do konca njegovega življenja, kljub temu, da je živel daleč proč od rodne grude. Ta vez naj bi nam danes služila za vzgled in pot, po kateri bi morala hoditi naša inteligenca, da bi se združila z narodom. POLITIČNI PREGLED * Jugoslavija. Že zadnjič smo omenili, da so člani parlamenta bratskega poljskega naroda obiskali našo kraljevino. Kakor so jih navdušeno sprejeli,ji| jiašem,jugu, v vseh večjih mestih, tako so bili tudi v dravski banovini predmet največjih manifestacij. Posebno Ljubljana jih je kraljevsko sprejela, kjer se je zbralo k sprejemu, na, , tisoče mladine in odraslih. .'j Jtm Poljski gostje so bili ganjeni za toli ljubeznive dobrodošlice. Nič manjše ni bilo navdušenje prebivalstva, ko so Poljaki potovali po Gorenjskem. — Predsednik glavnega volilnega odbora za volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani je prejel brzojavno naročilo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, naj se zaradi med tem časom razpisanih občinskih volitev preložijo volitve v Delavsko zbornico, ki so bile določene za 8. oktober, na nedeljo 22. oktobra t. 1. - Za prejšnjo nedeljo so bili napovedani veliki shodi J. N. S. v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Kozjem, katerim bi prisostvovala tudi gg. ministra dr. Kramer in Pucelj. Radi nenadnih poplavnih katastrof pa so morali zborovanja odpovedati. Nemčija. Ob napeti pozornosti vsega sveta, se je v Lipskem pričel veliki proces proti dozdevnim poži-galcem nemškega državnega zbora. Takratnega požiga so bili obtoženi komunisti, ki se morajo sedaj zagovarjati pred najvišjim nemškim sodiščem. Proces bo trajal približno dva tedna. Poleg 150 prič bodo zaslišani tudi strokovnjaki. — Sedanja vlada je v velikih stiskah, saj je s svojo politiko izgubila vse prijatelje, tako da je danes Nemčija povsem osamljena. Radi tega tudi trpi gospodarstvo države, in vse vodilne kroge se je polastil strah pred bližajočo se zimo, ko bi se znal položaj tako poostriti, da bi bilo ogroženo ne samo vse delo hitlerjevskega režima, marveč celo njegov nadaljni obstoj. Avstrija. V Kohlgrubu na G. Avstrijskem je prišlo do prepira med narodnimi socialisti in heimvvehrovci. Iz prepira se je nato razvila prava bitka. Vmes so morali poseči tudi orožniki, ki so le s težavo napravili red. Trije narodni socialisti so mrtvi, mnogo drugih pa je ranjenih, med njimi tudi več orožnikov. — Pri zad njih velikih stavkah v rudarskih revirjih so imeli tudi narodni socialisti svoje prste vmes. Dosegli so, da se je rudarjem znižala plača, nakar so delavci stopili v stavko. S tem so hoteli doseči zastoj v vsej industriji in na ta način strmoglaviti Dollfussovo viado. Vlada pa je temu takoj napravila konec. Izdala je posebno zasilno uredbo, po kateri so morala rudarska podjetja takoj zopet zvišati rudarjem plačo. Delavstvo, ki je ukrepe vlade jejeld velikiip |fdovojjstvonff Ijse je vrnilo takoj na delo. — V vladi so se izvršile velike spremembe, v kateri ima dr. Dollfuss vso izvršilno oblast v svojih rokah. Poleg kance-Iarstva si je obdržal še štiri ministrstva. Inozemski listi povdarjajo, da se je s to spremembo položaj dr. Doll-fussa zelo ojačil. Romunska. Na obisk romunskemu kraljevskemu paru sta prišla naš kralj in kraljica, ki so jih v Si-naji sprejeli z največjimi častmi. Pr* sprejemu je bil navzoč sam romunski kralj Karol, z materjo naše kraljice, najvišji cerkveni dostojanstveniki in celokupna vlada z drugimi visokimi dostojanstveniki. — Z istim vlakom je prispel v Sinajo tudi jugoslovenski zunanji minister Jevtič, nekoliko prej pa je prispel češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Zunanji ministri Male antante so imeli že popoldne prvo sejo. Vzrok, da so se sestali odličniki v Sinaji je proslava 50 letnice tamošnjega kraljevskega gradu BPeleš.' Češkoslovaška. V eni izmed zadnjih vladnih sej je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje domače trgovine, kjer se opaža močno nazadovanje izvoza. Da se spravi predvsem cene žita na Češkoslovaškem na gotovo višino, je predlagal kmetijski minister, da se uvede žitni monopol. V načelu so se izrekli vsi ministri za monopol. — V zadnjem času so slo" vaški klerikalci in njim ob strani stoječi komunisti in fašisti, razvijali sil-vo propagando za osamosvojitev Slovaške. Radi tega je bilo v zadnjem času aretiranih cela vrsta voditeljev in agitatorjev omenjenih strank, ki so se pregrešili zoper zakon o zaščiti države. Mnogo časopisov je bilo prepovedanih. Enako je vlada prepovedala tudi vsa zborovanja. Bolgarija. Kakor smo zadnjič poročali so se sestali na beograjskem kolodvoru jugoslovanski in bolgarski kraljevski par, kjer so se pozdravili in razgovarjali kar najprfsrčneje. O tem zdaj poročajo vsi bolgarski časopisi, saj je napravil ta sestanek v vseh političnih krogih najgloblji vtis in doživel topel sprejem v bolgarski D i i J n»l< .. javnosti. V njem vidijo namreč ne samo važen mejnik na poti do zbli-žanja med Bolgarijo in Jugoslavijo, temveč ceb možnost nove usmeritve lgar8k| zy9|njč. pip^tike. ja - »poleg Hotel KRONE Riti česalni salon za dame in gospode i teftnUatalfc. I n 11 - na fllExandra«o IG. V lemesovo v Tvrdka Stivan Ernest Murska Sobote — Osebns vest. V višjo stopnjo je napredoval sodnik tukajšnjega sreskega sodišča g. Metod Koniotar. Čes titarap! Poroka. V ne.de-jo^se ie poročil v Mariboru tukajšnji učitelj in načelnik Sokola g Franjo Bračko z gospodično Antonijo Štokeljevo, učiteljico na Tišini. Mlademu paru nase čestitke in mnogo src-če v novem življenju 1 — Škrlatna na šoli. otrok na kužnih boleznih v novni šoli niso redke. Radi ničnih prostorov se morajo kem slučaju obolenja Izvesti energični ukrepi, kajti nevarnost je velika, da ne bi Izbiuhnila epidemija v največjem obsegu. V zadnjem času je bilo zopet nekaj slučajev škrlatice, rz-di tega se je zaprl otroški vrtec iii dva prva razreda osnovne šole, Nekaj dni so bili otroci brez pouka. Koniu-mscirsn je bil tudi g. šolski upravi telj Gabrijelčič. Obolenje naši os nehigije-pri vsa- — Apoteka »pri Angelu" se preseli s 1. oktobrom v hišo g. Čeha (poleg pošte). — Koncert. V ponedeljek, dne 2. oktobra 1933 ob 8 uri zvečer priredita v Sokolskem domu v Murski Soboti člana ljubljanske opere gg. tenorist Gostič Jože in basist Rus Marijan koncert z zelo bogatim sporedom. Oba gosta sta širom naše domovine znana kot odlična pevca in priljubljena solista Narodnega gledališča v Ljubljani. Na klavirju ju spremlja g. dr. Švara, dirigent Ljubljanske opere. Na sporedu so arije iz oper solo in v duetu, ter narodne pesmi. Ta večer nam bo nudil izreden umetniški užitek, kakršnega v Murski Soboti še nismo imeli. Opozarjamo občinstvo na ta koncert in mu priporočamo, da se ga n3j polnoštevilno udeleži. Vstopnice se lahko rezervirajo v knjigarni g. Izidor Hahna v Murski Soboti. Nato opozarjamo tudi zunanje goste, ki naj pišejo na gornji naslov dopisnico, nakar se jim bo potrebno število kart rezerviralo. — Drama. Po mesecih je zopet zaživel dram. odsek Sok. društva in se je začel z vnemo pripravljati za prvo uprizoritev. V kratkem bodo uprizorili izredno zabavno veseloigro „Roksi", ki je na vseh večjih ©drih dosegla popolen uspeh. Na igro, ki jo bodo igrali začetkom prihodnjega meseca, že sedaj opozarjamo. — Časten uspeh. Tukajšnji domačin g. Holossy Z. se je pred tedni povspel na enega najvišjih vrhuncev v Evropi, na Matterhorn v Švici, ki je 4482 m visok, Le redki iz naše domovine so se i sptli do sedaj na vrh, ki je zahteval že mnogo člcveš k h življenj smelih hribolazcev, saj ie ena najnevarnejš h gor v Evropi. K se je preselila iz Cerkvene ulice dosežnem uspehu g. Holossyjus ki je dokazal, da tudi našemu ravnemu Prekrrurju ne manjka smelih planincev, iskreno čestitamo! - Iz občinske seje. R dna seja občinskega odbora se je vršila, dne 9. sept. t. i. Po otvoritvi in čitanju zapisnika se je sklepalo o ponudbah za najem loka!ov za sresko načeistvo. Sprejela se je ponudba g. Nadai Josipa, ki je siav;l najnižjo ponudbo z ietno najemnino 26.000 D a. Obenem se odpove najemna pogodba za hišo na Radgonski cesti, kjer se ji do se d3j nahajalo sr. načelstvo, iast gg. dr. Vaiya Aleksandra in Elizabete. — Dijaškemu zayodu Martinišče se podeli podpora 5000 Din za popravo poslopja. — Drvarič Martinu se podeli mesečna podpcra 50 Din. — Prošnja Vogrinec Marije za podelitev podpore in za sprejem v seznam občanskih revežev se odkloni, ker ni pristojna v našo občino. — Mesečno podporo 50 Din se podeli tudi Vorel Ladislavu. — Za študije na konzerva-toriju se da mes. podporo GregcrcJ. v iznosu 100 D. Obenem se sklene, da se ustavi Izplačilo podpore f iozcfskemu kandidatu Tivadar J. — Na predlog g. Č«ha se sklene sledeče: V Grajski ulici pri Zdravstvenem domu se bo montirala še ena cestna svetiljka, ki bo obrnjena proti gradu. — Napeljava elektrike v parku se zaenkrat ne more izvršiti, ker ni za to na razpo lago denarnih sredstev. Instalacija bi se izvršila le ako bi uprava velepo-seslva plačala v naprej 40 00 Din na račun napeljave. — G. Nišelvicer se imenuje za poslovodjo elektr. podjetja. -- Naročniki električnega toka, ki ne plačajo tok do 15. vsakega meseca, se brezpogojno odklopijo od omrežja. Za ponovno priklopitev morajo plačati priklopno pristojbino v znesku Din 250, -- Likvidacija dolga Zdravstvenega doma se odloži do prihodnje seje. — Trgovski tečaj. Uprava Združbe trgovcev je na svoji seji dne 21. t. m. sklenila, da se bo vršil v letu 1933/34 trgovski tečaj za trgovske nameščence, katerega se bodo lahko udeležili tudi privatni nameščenci, samostojni trgovci ter soproge trgovcev. Tečaj bo trajal predvidoma 5—6 mesecev in se bo vršil pouk tedensko po 6 urin to v večernih urah. Glavni predmeti tečaja bi bili: knjigovodstvo, kalkulacija, Slovenska korespodenca in nemščina. Šolski odbor je sporazumno z odsekom trgovskih nameščencev dne 26. t. m. sklenil, da se mora vsak interesent, ki se hoče tr- govskega tečaja udeležiti, prijaviti do najkasneje 8 oktobra 1933 do 6. ure zvečer v pisarni Združbe trgovcev (trgovina Čeh). Tam se dcbe Jud; nadaljna pojasnila. Opozarja se pa, da se bo ta tečaj vjšii ie tedaj, ako se prijavi n?jmarj 20 u telržencev. — Fo oklub Murska Sobota vabi vse člane in prijatelje fotoamaterstva na redni članski sestanek, ki se bo v svojo novo zgradbo vršil v soboto, dne 30. sept. ob 20 uri v Meščanskem domu. Predaval bog. prcf. Mušič o novem načinu označe vanja občutljivosti negativnega materiala in o nekaterih drugih novost.h iz fufo-industrije. Pc» predavanju je sklepanje o otvoritvi fotografskega tečaja za začetnike in naprednejše. Ker bo tečaj za člane brezplačen, pri čakuje kiub, da bodo fo priliko vsi Člani izkoristili in se v čim večjem šlevišu prijavili k tečaju. Pr.jave sprejema g. prof. Mušič. — Nesreča na cesti. Ko je ?oz!l Brodnjakov avto iz Čakovca v Mursko Soboto, je srečal med Hotlzo in Črerssovci voz na katerem sta se vozila Krfuthacker in njegova žena, katere je vozil s 1 konjem Havaš Jožef iz Odrancev v Dolnjo Lendavo. Pri tem se je splašil konj ter se je pri vozu potrlo oje. voz je padtl v jarek, se prevrnil in si je pri tem Kraut-hacker zlomil desno roko in tudi drugače močno poškodoval na obrazu. Bil je pripeljan v mursko-soboško bolnico. Gornja Lendava — Razpust društva. Podružnica jug. Matice je imela v nedeljo 24. občni zbor, na katerem so podali svoja letna poročila vsi funkcijonarji. O celotnem delovanju društva je izčrpno poročal predsednik g, dr. Branko Lukrnan ter se je obenem zahvalil vsem odbornikom za požrtvovalno in nesebično delo, ki je po njihovi zaslugi doprineslo zelo lep moralen in materijalen uspeh. Na predlog revizorja je podelil občni zbor celokupni upravi absolutorij. Nato je sledila daljša debata o ustanovitvi društva „Bran i bor." Ker je bila večina navzočih proti ustanovitvi kakoršnega-koli društva, se je sklenilo, da se Matična knjižnica in oder podeli sokolski četi, denar pa porabi za šolsko božičnico, a to le pod pogojem, če na to pristane Matična centrala. — Zahvala. Tukajšnja strelska družina se najtopleje zahvaljuje g. Hart-nerju za brezplačen streliščni prostor, kajti z to poklonitvijo je dobila dru žina temelj za nadaljni razmah. Upati pa je, da bo g. Hartner, kot vnet ljubitelj te panoge športa tudi v bodoče ob potrebi priskočil družini na pomoč. — Osebna vest. Te dni odide na svoje novo službeno mesto gdč. Dra-gotina Langov, učiteljica v Dol. Slavič h, Imenovana je bila vneta soko-lic.j, tako da bo z njenim odhodom nastala pri sokolski čet: nenadomestljiva vrzel. Imenovani želijo vsi čela Si v novem službenem kraju obilo zadovoljstva. Občinske volitve. V naši go-rički .Metropoli" vlada veliko zanimanje za občinske volitve. Dosedaj sta že dve kandidatni listi, morda še pride tretja na poušje. Radi velikih 8g:t-,cij in volilnega boja, vlada med lendavčani nepopisna radovednost, katera lista bo prodrla. v Zvezno ulico 19 H. zacua. Vsem d&lins&lm organizacijam ! Vse občinske organizacije opozarjamo, da imamo zopet v zalogi kandidatne liste. Organizacije, ki še niso prejele istih, oziroma katere so že prejele, pa rabijo še nekaj izvodov, naj pošljejo svojega zastopnika v sresko tajništvo in sscer s pooblastilom, podpisanim s predsednikom in tajnikom, da se jim iste izroče. — Sresko tajništvo je že odposlalo vsem občinskim organizacijam okrožnico, v kateri je točno razloženo postopanje pri sestavi kandidatnih list. Voditelji naj pazljivo preberejo to okrožnico še enkrat predno vložijo kandidatne listes tako, da ne bodo imeli petem pri vlaganju morebitnih sitnosti. — Nujno rabimo oddgovore na našo zadnjo okrožnico glede priprav za volitve i. t. d. Vse one organizacije, ki nam še niso odgovorile, naj to store nemudoma. Seja sreskega odbora! V soboto, dne 30. IX. 1.1. ob 9. uri dopoldne se bo vršila seja sreskega odbora v stari kavarni hotel Krona. Na sejo so vabljeni poleg gg. članov sreskega odbora vsi gg. predsedniki, podpredsedniki in tajniki občinskih organizacij. Vabila z dnevnim redom smo že razposlali. SOKOL Uprava Sokolskega društva Murska Sobota se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je naša pripreditev, dne 17. sept. t. 1. izvršila v tako lepem obsegu. Posebna zahvala velja meščanom Murske Sobote, ki so za naš praznik okrasili svoja poslopja, vsem darovalcem peciva kakor tudi mestni godbi v Ljutomeru. Našim četam in bratskim društvam, bratom godbenikom čete Strukovci, naše bratsko priznanje I Zdravo 1 Uprava Sok. društva Murska Sobota. 8. oktobra 1933 v Morski Soboti za 3 Din - Z000 Din. M \f. % i M JavnS nastop Sokolske čete v Gederovcih dne 24 t. m. je pokazal, da se da z vztrajnim delom doseči prav iepe uspehe. Nastop je bil eden najlepših, kar sno jih letos v okolici v Sobote videli, taUo po številu sodelujočih, k;,fcor tudi po izvedbi. Nastopili so močni oddelki dece kar z Šifrirni vajami, močen oddelek čianov pomnožen s brati Iz M. Sobote m Moščanec — članice iz M. Sobote ter oddelek vojaštva ;z M. Sobote, sledila je oiocina telovadba bratov iz M. Sobote (konj) m bratov domače čete na bradi ji. Šicoda, da je cdo prireditev motilo siabo vreme, sicer bi b;l obisk številnejši, dasiravno je bil —- z ozi-rorn zadovoljiv. One 3. ©hto&sra IS33 lakota v H. Soboti. I. tombola = 2000 Din g H. tombola - 1500 Din S III. tombola 500 Din P co Vse tiskovine, ki so potrebne zo občinske volitue se dobijo v trgovini HAHN IZIDORJA v M. Soboti. iz delovanja Združile trgovcev v fMi Soboti. Uprava Združbe je imela svojo redno sejo dne 2i. t. m. v posebni sobi restavracije g. Benko Josipa v Murski Soboti, katere dnevni red je bil: 1.) Poročilo predsednika. 2) Pobijanje krošnjarsiva in šuš-marstva. 3.) Vprašanje kartelov z ozirom na poziv Udruženja trgovcev iz Novega Sada. 4) Prošnja za podporo Marti-nišča v Murski Soboti. 5 ) Novela k obrtnemu zakonu. 6.) Prošnje za znižanje članarine. 7.) Kandidatura za občinske volitve v Murski Soboti. 8) Slučajnosti. Pregled meril. Združba trgovcev je prejela po tukajšnjem sreskem načelstvu sledečo okrožnico: „Na osnovi po Ministrstvu trgovine in industrije Osrednji upravi za mere in dragocene kocine v Beogradu z due 31. I 1933 ped štev. 7057/932 odobrenem delavnem programu za občasni pregled in žigosanje meril ter v smislu tuuradnega poročila z dne 7. 5 1933 štev. 350/2 se obveščate, da teritoriju Vašeg; sreza konta r. občasni pregled ;n žigosanje merd in rnenlmh priprav, ki se uporabljajo v jasnem prometu. V smislu čl. 6 točke 4 pravil nika o občasnem pregledovanju rne ril itd. (Uradni lisi'68 tx 1927) se naprošate da izdate nalog vsem ofo! niškim postajam v območju Vašega sreza, da izvršijo reviz jo meni in merilnih pr prav v vseh javnih cbra tih, trgov.n«h, mesnicah, pekarijsh. bianjarijah, mlinih, mlatila c^h, usnjar jih in mlaiiirrcah Vsa r- eriia v Vašeci srezu morajo biti ž ges'Hn- z žigom letnice 1933. Raba než>gr$an h rner.l, kakor tudi takih Meril i a katete je pn pre giedu ugotovljeno, da niso točna, vsled česar su o^iačena z znakom , X (takozvanim poniče •>;•{ Zagreb: Zagrebčkl tedenski sejem: Zadnji sejem z dne 20. t. m. je bil posebno dobro obiskan. Največ povprašanja je bilo za domače potrebe, en vagon živine-pa* je bil prodan za Dunaj. Cene živine so v lahkem dvigu. Večje povprašanje pa je bilo po konjih za klanje in sicer za Dunaj. Dogon: 3t'bikov, 509 krav, 183 junic, J96 volov, 55 juncev, 112 telet, 481 konj Itt žrebet, 2 kozi, 622 Svinj in 217 pujskov. Cene: Biki 3.50-3 60, krave za klanje 280-3 30, za klobase 2.10 do 2 30, junice za klanje 2 25-3.75, voli I. vrste 4 50-5.25, II. vrste po 3 50-4, junci po 3 30 3 50, pitane svinje po 8 25 - 8 75, nepitane do 7 do 7.50, pujski (prašički) po 120 do 170, ovce po 70-140, žrebeta do 1200-2000, konji po 4c00~ 6000, konji za klanje po 1 - 1 50, sremske zaklane svinje po 10 50-11, živa teleta po 7 8, zaklana oo 8 10 Din. Detelja po 45-50. otava po 40 do 50, seno 35 - 45, slama za krmo po 30-40, za steljo po 30-35, drva po 60 za 100 kg Krompir: po 0.50-0.75 Din, zelje po 0 75 do 1.25 Din. Dražbeni oklic Dne 21. oktobra 1933 ob 9. uri bo na licu mesta v Križevcih dražba nepremičnin: njiv, travnikov, hiše in gosp. poslopja. Zemljiška knjiga Križevci vi. št. 241, 512, 567 in 588. Cenilna vrednost: 87 940 Din 50 par. Vrednost pritikline: 1555 Din. Najmanjši ponudek: 59 666 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresiio sodišče v Murski Soboti, dne 15. VIII. 1933. Razglas. Občina v Šalovcih bo dala dne 22. okt. 1933 ob 11. uri po javni ustmeni dražbi v zakup svojo gostilno v Šalovcih hšt. 66., za dobo 3 let od 1. jan. 1934 do dec. 1936. Vsi tozadevni pogoji so na vpogled (vsaki čas) pri obč. županu. ODBOR. Suhe gobe Kupuje ^ S M. GORŠAK & Co. Ljubljana, Prečna ul. 4. Uprava veleposest-va v Rakičanu sentom lastno odgojeno selekcionirano žito posebne vrste Pridela se do 14 q na katasterskem oralu. Proda se tudi losdorferska rž in različne vrste semenske pšenice. — Oddaja se vsak pondeljek in petek zjutraj od 8. Ure naprej. 1 V naiem se da enoriadstropna trgovska hiša obstoječe iz 2 velikih lokalov, (1 lokal za manufakturno in špecerijsko trgovino, drugi za trgovino Z železom) s kompletno opremo (stelaže in pulti) magazinom in kletjo ter stanovanjem obstoječe iz 5 sob in'* postranskih prostorov na najprometnejšem mestu na glavnem trgu v Štrigovi. Ista hiša se tudi proda. Vprašati pri lastniku A. BRODNJAK v Čakovcu ali pri gosp. ; KOVAČ apotekarju v Štrigovir-r