Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 36 Mateja FILIPIČ Davorin GAZVODA Urejanje prostora valobranov ob slovenski obali Obstoječi valobrani ob slovenski obali sicer opravljajo svojo osnovno funkcijo zaščite pristanišč, marin in drugih objektov, vendar pa mar- sikje niso urejeni ali celo niso primerni za druge rabe. Valobrani kot izrazite linearne prostorske strukture omogočajo dober stik z morjem in daljšajo slovensko obalno črto, zato so, če morje ni preveč onesna- ženo in ne ovira pomorskega prometa, privlačni zlasti za turistično izrabo. V prispevku so obravnavani vsi večji valobrani ob slovenski obali, podan je njihov pregled in analiza ter ocena primernosti za druge mogoče rabe. Opisu problematike urejanja valobranov sledi izbor konkretnih primerov dveh obstoječih in enega načrtovanega valobrana, za katere so predstavljeni krajinskoureditveni predlogi. Prispevek je zamišljen kot izhodišče v razmišljanju o problematiki urejanja slovenske obale s poudarkom na valobranih in njihovem kakovostnejšem urejanju, zlasti za športno-rekreacijsko in turistično rabo. Ključne besede: slovenska obala, valobrani, krajinsko oblikovanje, športno-rekreacijska raba, turizem 1 Uvod Z osamosvojitvijo Slovenije so se razvojni vidiki obalnega prostora popolnoma spremenili. Nekdaj manj pomemben del vzhodne jadranske obale, je za novo državo naenkrat pomenil ne samo pomemben del zahodne meje, ampak tudi pomem- ben razvojni potencial za slovensko gospodarstvo. Urbanizacija obale in njeno izkoriščanje sta nujno vodila v vse večje pri- tiske na biotsko pestre segmente obalne črte in na kulturno pomembne urbane predele. Pri tem se je ponovno poudarilo vprašanje dolžine slovenske obale, predvsem pa njene učinko- vite in usklajene rabe. Ta najprej izhaja iz izkoriščanja morja in na vodo vezanih dejavnosti, obenem pa se v ta prostor umeščajo tudi ostale, predvsem športno-rekreacijske in turistične dejav- nosti, ki za razvoj potrebujejo dovolj kakovostnega prostora. Privlačnost obale za razvoj se tako kaže tudi v mnogih predlo- gih o širitvi oziroma pridobivanju novih priobalnih površin – daljšanju obalne črte. Glede na koncentracijo in raznolikost aktivnosti na slovenski obali tovrstne ideje niso neutemeljene, predlagane prostorske rešitve pa so v marsikaterem pogledu sporne in niso ustrezne, s krajinskega vidika pa so prostorsko neskladne in za slovensko obalo pretirane. Medijsko odmev- ni projekti svojo velikopoteznost utemeljujejo z ustvarjanjem novih delovnih mest, s privabljanjem obiskovalcev, turistov, z vlaganjem svežega kapitala v slovensko obalo. Največkrat se, zlasti v laični javnosti, prikazujejo mogoči načini podaljševanja obalne črte in gradnja umetnega otoka, za katerega gradnjo bi se uporabil izkopan material, pridobljen pri gradnji nove obalne ceste. Čeprav so na prvi pogled tovrstni projekti izve- dljivi, pa velja poudariti, da največkrat ne sledijo specifičnosti slovenske obale ter s svojimi strukturnimi in oblikovnimi zna- čilnostmi motijo značaj prostora. Pridobivanje novih obalnih površin z umetnimi otoki, polo- toki in večjimi nasutji pripelje do še ene težave: z zasipanjem morja se namreč zmanjšuje tudi njegova površina. Če na eni strani pridobimo »kopno«, na drugi strani izgubimo del teri- torialnega morja – vodne površine. Obenem pa vsak gradbeni poseg pomeni neugodno spremembo v občutljivem morskem ekosistemu. Zato je za umeščanje dodatnih rab, prerazporedi- tev dejavnosti in oblikovanje uporabniku in okolju prijaznejših prostorov najprej nujno treba preveriti že obstoječe možnosti v smislu revitalizacije obstoječih neizkoriščenih delov obale. Že hiter pregled stanja slovenske obale in novih prostorsko- ureditvenih načrtov, kakor tudi projektov v gradnji, opozarja na dva pomembna segmenta obale, ki bosta ob ustrezni preu- reditvi pomenila pomemben razvojni potencial. To sta obalni pas med Koprom in Izolo, ki se sprosti z odprtjem nove obalne ceste, pomaknjene bolj v zaledje, in obstoječe površine valo- branov, ki bodo podrobneje problematizirane v nadaljevanju tega prispevka. 2 Valobrani na slovenski obali Izraz valobran zajema različne (grajene, nasute, plavajoče) strukture na vodi in v njej, katerih osnovni namen je zmanj- ševanje vplivov vode, predvsem morja na kopno. Specifično Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 37 obliko in dimenzije valobranov v osnovi opredeljuje njihova funkcija (površine valobranov so načeloma relativno ozke in dolge), vendar bi bilo kljub temu mogoče s primerno krajinsko ureditvijo in z novimi programi zdajšnje neizkoriščene prosto- re preoblikovati in urediti za rabe, ki jih zdaj na valobranih ni mogoče najti. Čeprav so valobrani primarno tehnični objekti, namenjeni varovanju obale, niso zaznani kot tujki v prostoru oziroma za opazovalca ne pomenijo motečih struktur v krajini. V prostoru obstajajo že stoletja in so eden od pomembnih inte- gralnih elementov obale. Valobrani, zgrajeni iz skal ali obdani s skalometom, tako predstavljajo del značilne vedute slovenske obale. Njihova osnovna funkcija, zaščita obale in zlasti plovil, zasidranih v pristaniščih, kanalih in marinah, ni sporna in ni predmet tega prispevka, ki se osredotoča na možnosti izrabe površin valobranov in njihovega stika z vodo za ostale dejav- nosti (ne za pomorski promet). Rednejše oziroma pogostejše obstoječe dodatne dejavnosti – na slovenski obali je to v večini primerov sprehajanje – potekajo samo na nekaterih valobra- nih, velikokrat pa so časovno omejene (občasne, kratkotraj- ne, sezonskega značaja). To sicer kaže na interes za valobrane predvsem s strani lokalnih obiskovalcev, pri čemer pa jim niso omogočene ali ponujene nobene dodatne aktivnosti. Valobrani v resnici niso vključeni v dejavnosti na bližnji obali. To v večini primerov ni posledica tehničnega značaja objektov (in njiho- ve morebitne neprivlačnosti), ampak drugih vidikov. V veli- ko primerih je problematična že dostopnost. Omejen dostop predstavljajo tako arhitektonske ovire, pregrade in tudi gneča avtomobilov na parkiriščih (mirujoči promet velikokrat zaseda najboljše lokacije na obali). Nezanimivost in odpor do uporabe nekega objekta lahko povzroči tudi njegova slaba vzdrževanost. Veliko valobranov ob slovenski obali kazijo dotrajani materiali, predvsem tlak, pa tudi neprimerno in neugledno stanje ostale urbane in parkovne opreme. Bolje rečeno, pogosto na tovr- stnih objektih sploh ni nobene opreme in zasaditve. Večina obstoječih valobranov nima pogojev za dodatne dejavnosti, ki bi lahko pritegnile več obiskovalcev, kar pa ne pomeni, da se stanja z ustrezno programsko in prostorsko preureditvijo ne bi dalo izboljšati. Valobrani bi lahko s smiselno obnovo in preureditvijo zaživeli, delovali in se uporabljali kot fizične in funkcionalne razširitve priobalnih površin ter bili aktivni in obiskani v večjem delu leta. Poleg tega bi bili urejeni valobrani vizualno privlačnejši, z ustreznimi posegi bi bilo mogoče ustvariti enotnejšo po- dobo valobranov vzdolž slovenske obale, hkrati pa ohranjati individualnost in specifičnost posameznega objekta. Urejeni in preoblikovani valobrani bi bili tako prepoznavna sestavina vedut slovenskega obmorskega prostora. 3 Pregled obstoječih valobranov na slovenski obali[1] Različni avtorji opredeljujejo različne tipe objektov za zaščito obale. Za slovensko obalo bi bilo treba kategorije za razvrstitev valobranov opredeliti nekoliko drugače oziroma jih natančne- je definirati. Valobrane na obravnavanem območju je mogoče razvrstiti v štiri kategorije (lahko se pojavljajo tudi v različnih kombinacijah oziroma po več tipov hkrati na določenih lo- kacijah): • skalomet (oziroma skalno nasutje ali skalna zložba), • betonski vertikalni valobran (kesoni, piloti), • kamniti vertikalni valobran in • večje nasutje nelinearnega značaja (ni tipični valobran, bolj podoben otoku oziroma polotoku). Valobrani na slovenski obali so grajene strukture (ne plavajo- če), v večini primerov jih na zunanji, izpostavljeni strani ob- daja skalno nasutje. Kompakten vertikalni del je na notranji, zaščiteni strani običajno oblikovan kot pohodna površina, namenjen pa je tudi pristajanju in privezu plovil. Starejši va- lobrani (predvsem tisti v bližini starih mestnih jeder Kopra, Izole in Pirana) in tisti ob manjših mandračih[2] so običajno iz lokalnega kamna, novejši imajo betonsko osnovo in tlako- vane pohodne površine. Gledano v širšem merilu so ti objekti pri nas relativno majhni. Njihove velikosti segajo od takih, ki Slika 1: Tipi valobranov pri nas: A – skalomet, B – betonski vertikalni valobran, C – kamniti vertikalni valobran, D – večje nasutje (foto in ilustracija: Mateja Filipič) Urejanje prostora valobranov ob slovenski obali Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 38 nja obstoječega stanja. Raziskava je zajela objekte na različnih lokacijah ob slovenski obali: Debeli rtič, Valdoltra, Sv. Kata- rina, marina Koper, mandrač Koper, Molet, mandrač Izola, marina Izola, Strunjan, Piran, Bernardin in marina Portorož. Pregled valobranov je upošteval različne parametre, pri vsakem od 12 primerov so bili prikazani njegova fizična pojavnost, di- menzije, oblike, uporabljeni materiali in tip valobrana. Upošte- vana je bila umestitev valobrana v krajino in pogledi oziroma vedute na mikrolokaciji (z obale na morje, z morja na obalo in lokalno na valobran). Posamezne lokacije so bile oprede- ljene tudi v nekoliko širšem kontekstu (značilnosti okolice valobrana, dostopi, zanimivosti in posebnosti v bližini). Vsak valobran ščiti določene dejavnosti (običajno večje ali manjše so dolgi nekaj deset in široki nekaj metrov ter so popolnoma mikrolokalne narave, do večjih, ki so predvsem ob marinah in niso izključno linearnih oblik (na primer otoček v marini Portorož). Dejavnosti in rabe, ki jih valobrani ščitijo, so mari- ne, manjša lokalna pristanišča oziroma mandrači in kopališča. Načeloma so dostopni za javnost in se kot taki tudi uporabljajo. V večini primerov valobrani skozi vse leto funkcionirajo kot sprehajališča. Nahajajo se ob strnjenih urbanih središčih (stara mestna jedra), turističnih območjih (marine) ter tudi ob manj- ših kopališčih in mandračih zunaj strnjenih naselij (v bližini še naravno ohranjenih delov obale). Predstavljene smernice in predlogi za preureditev valobranov na slovenski obali so bili podani na podlagi analiz in vrednote- Slika 2: Valobrani na dvanajstih lokacijah ob slovenski obali (od zgoraj navzdol): Debeli rtič, Valdoltra, Sv. Katarina, marina Koper, mandrač Koper, Molet, mandrač Izola, marina Izola, Strunjan, Piran, Bernardin in marina Portorož (foto: Mateja Filipič) M. FILIPIČ, D. GAZVODA Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 39 pristanišče), posebej pa so bile opredeljene še dejavnosti, ki po- tekajo na njem in v neposredni bližini, oziroma ali se valobran (dodatno) uporablja in kako. Vsak objekt je bil ovrednoten še na podlagi nekaterih drugih, kompleksnejših kriterijev, ki ne temeljijo le na opisu posameznega objekta, ampak združujejo različne vidike prostorskega urejanja. Glede na primarno funkcijo valobrana bi bila dva izmed osnov- nih kriterijev njegova tehnična in prometna ustreznost. Va- lobran mora s tega vidika imeti primerno lego in obliko, ne sme povzročati prevelikih motenj v poteku morskih tokov, obenem pa mora dovolj učinkovito opravljati svojo funkcijo zaščite pred valovi in vetrovi. Dovoljeval naj bi varno vplutje v pristanišče, manevriranje plovil v akvatoriju, omogočal doda- tne priveze in podobno. Predvideva se, da obravnavani objekti ob slovenski obali ustrezajo osnovnim pogojem, zato ti kriteriji v nadaljevanju niso posebej razčlenjeni. Slika 3: Valobrani so večinoma lahko dostopni (levo: dostop do kopališča na Debelem rtiču, desno: dostop na južni valobran Marine Portorož) (foto: Mateja Filipič). Slika 4: Objekti v bližini starih mestnih jeder običajno predstavljajo sestavne dele značilnih vedut (foto: Mateja Filipič). Urejanje prostora valobranov ob slovenski obali Slika 5: Dodatna dejavnost, ki je mogoča vse leto na večini valobranov ob slovenski obali, je sprehajanje (foto: Mateja Filipič). Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 40 M. FILIPIČ, D. GAZVODA Slika 6: Dodatna opremljenost – sedišča, ležalne površine, luči, dostopi do vode, prostori za ribiško opremo. Kakovost in oblikovna vrednost uporabljene opreme v prispevku nista posebej poudarjena, čeprav gre v nekaterih primerih za uporabo neprimernih kosov parkovne in urbane opreme (foto: Mateja Filipič). Slika 7: Zasaditev – travne površine (Portorož), grmovnice (Izola) in drevoredi (Strunjan) (foto: Mateja Filipič) Slika 8: Vzdrževanost na mnogih objektih je zelo slaba in pomanjkljiva ter ni redna (foto: Mateja Filipič). Za vse ostale (sekundarne) funkcije in rabe valobranov je zelo pomembna njihova dostopnost s kopnega (valobrani pri nas, katerih notranja stran ima naravo pomola s privezi, so v glav- nem dostopni z morja). Vprašanje je, ali so površine valobrana dostopne zunanjim uporabnikom in kako, ali jih je mogoče in ali se jih sme uporabljati ter kakšni so fizični dostopi. Veliko valobranov je lahko dostopnih, običajno se v tem pogledu na- vezujejo na obstoječe pešpoti in kolesarske poti v okolici. Teža- va se pojavi v bližini starih mestnih jeder, kjer obalne površine ob vznožju valobrana zasedajo parkirišča (značilen primer je mandrač Izola). V režimu marin naj bi bili valobrani sicer javne površine, vendar je njihova dostopnost odvisna od primera do Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 41Urejanje prostora valobranov ob slovenski obali Lokacija in tip Dostopnost Obisk in dodatne dejavnosti Kontekst – vpetost v prostor Vzdrževanost Dodatna opremlje- nost Debeli rtič lahek dostop dobra obiskanost, intenzivne dejavnosti dobra povezanost s širšim območjem slabša valobran je opre- mljen v skladu z dodatno rabo Valdoltra lahek dostop kopališče, sprehajalci kljub vizualni poveza- vi območje ne funkci- onira kot celota na določenih delih pomanjkljiva ni zasaditve ali opre- me Sv. Katarina lahek dostop vodne in obvodne športne dejavnosti vizualna vpetost, ni funkcionalne pove- zave nasip ponekod ni stabilen, dostop do školjčišča v slabem stanju ni dodatne opremlje- nosti ali zasaditve, pomanjkljiva signa- lizacija Marina Koper dostop v praksi one- mogočen dodatnih dejavnosti ni, niti zunanjih obi- skovalcev ni nobene povezave primerna oprema marine (privezi, priključki za vodo in elektriko) Mandrač Koper območje lahko do- stopno ribiške barke, shranje- vanje ribiške opreme, sprehajalci bližina starega jedra, valobran je integriran v okoliški prostor pomanjkljiva luči, druge opreme ni, kot sedišče se uporablja zid Molet območje lahko do- stopno po obalni pešpoti, od drugod težje kopališče, sprehajalna pot dobra povezava z obalno potjo zelo slaba nobene dodatne opremljenosti ne zasaditve Mandrač Izola dostop ovira gneča na parkirišču ribiške barke, shranje- vanje ribiške opreme, skalomet – formaviva fizično povezan z obalno ureditvijo – ne funkcionira v kontekstu slaba, neredna nove luči, druge opreme ni, kot sedi- šče se uporablja zid Marina Izola normalen dostop, za uporabnike marine tudi z avtomobilom dodatnih dejavnosti ni, sprehajališče povezuje se pred- vsem z marino, zato lahko v širšem konte- kstu deluje introver- tirano primerna oprema marine (privezi, priključki za vodo in elektriko), luči, grmovna zasa- ditev Strunjan lahek dostop (peš, motorni promet) plaža, gostinski objekti, intenzivna raba vse leto del Krajinskega parka Strunjan, popolnoma integriran v okolje in tako tudi funkcionira območje je redno vzdrževano območje v celoti opremljeno in zasaje- no (pinijevi drevore- di, grmovnice, travne površine) Piran normalni dostopi z obrobja mandrača uporabljajo se kot del sprehajališča sestavni del starega mestnega jedra – po- vezava jasna pomanjkljiva oprema primerna okolju; svetilnika – posebnost Bernardin normalen dostopen, vendar nekoliko od- maknjeno območje zunanje terase ba- zena hotela, manjša ploščad s kipom, aktivne dodatne rabe ni (niti sprehajanja) zaradi fizične odma- knjenosti ni mogoče govoriti o vpetosti v širši prostor primerna oprema primerna, zasaditev – pinije Marina Portorož dostopna samo skozi območje marine, do- stopi slabo nakazani kopališče, manjši gostinski lokal, ostale dodatne uporabe ni vizualno skladna z okolico, vendar od nje funkcionalno popolnoma ločena nevzdrževano, neure- jeno območje pinijevi drevoredi, južni valobran – ve- lika travna površina, pinije, grmovnice, druge opreme ni oziroma je v zelo slabem stanju Preglednica 1: Povzetek pregleda valobranov na slovenski obali Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 42 4 Smernice za preureditev izbranih valobranov na slovenski obali Najpomembnejši kriteriji, po katerih so bili v raziskavi vre- dnoteni valobrani ob slovenski obali, so: dostopnost, obisk in dodatne dejavnosti, vpetost v prostor, vzdrževanost in ustrezna opremljenost. Na osnovi vrednotenja po teh kriterijih so obrav- navani objekti razdeljeni v tri skupine, za katere so predlagane različne stopnje obravnave: 1. valobrani, v katere se ne posega; 2. valobrani, za katere so predvidene manjše preureditve, in 3. obstoječi valobrani, na katerih so predvideni večji posegi in tudi oblikovanje novih, načrtovanih valobranov. Slika 9: Južni valobran marine v Portorožu, tloris predloga nove ureditve (ilustracija: Mateja Filipič) M. FILIPIČ, D. GAZVODA primera (izolski je odprt za javnost, prav tako portoroški – pri slednjem dostop ni takoj razviden ali jasno označen, v koprski marini pa pravzaprav ni dostopen). Dostopnost valobrana napelje na kriterij vpetosti valobrana v okoliški prostor, ki je lahko fizična (direktna navezava na sosednje površine, obstoj pregrad in podobno), vizualna ali funkcionalna (povezanost z ostalimi funkcijami in dejavnost- mi v bližnji okolici). Povezava je lahko boljša ali slabša. Ve- čina valobranov je vizualno primerno povezana z okoliškim prostorom (z bližnje obale jih neposredno vidimo, narejeni so iz materialov, skladnih z okolico, imajo primerno opremo in podobno), v veliko primerih pa sta funkcionalna in fizič- na povezava slabši. Valobrani v takih primerih ne delujejo v kontekstu s sosednjimi površinami ter so izključeni iz bližnjih dejavnosti in rab. Poleg tega lahko boljšo povezanost prepre- čujejo fizične ovire (ograje, zidci, zapletena pot do prehodov na objekt, gneča avtomobilov na parkirišču). Na kriterij dostopnosti in vpetosti objekta se neposredno nave- zuje tudi naslednji, in sicer obisk in dodatne dejavnosti valo- brana: ali ljudje pridejo na valobran, ali se valobran uporablja še za kakšne druge dejavnosti in katere so te (poleg tega, da opravlja osnovno funkcijo – varovanje – in da so ob njem mogoči privezi). Večina objektov služi kot del sprehajalnih po- vršin, ponekod so na/ob valobranih kopališča ali pa (od) tam potekajo druge sezonske športne dejavnosti (veslanje, jadra- nje …). Izolski in koprski valobran imata tipičen ribiški značaj. Obisk in dodatne dejavnosti so močno povezani z dodatno opremljenostjo valobranov, pri čemer je opremljenost obrav- navana nekoliko širše: v smislu krajinske ureditve, ki pritegne potencialne obiskovalce oziroma uporabnike prostora in zaje- ma obstoj urbane opreme (klopi, luči, smetnjaki in podobno) ter njeno primernost in funkcionalnost kot tudi obstoj vege- tacije, njeno ustrezno stanje in primernost. Slednji kriterij je nekoliko specifičen predvsem v okviru valobranov, ki se nave- zujejo na stara mestna jedra. V takih okoliščinah je valobran pogosto sestavni del značilne, lahko celo zaščitene, vedute na obmorsko mesto in bi bilo zakrivanje pogledov s previsoko zasaditvijo lahko sporno (podrobneje je ta kriterij obravnavan pri posameznih primerih). Tisti valobrani, ki dobro funkcio- nirajo, se intenzivno uporabljajo v večjem delu leta in so vpeti v okoliški prostor, so tudi primerno opremljeni (sedišča, raz- svetljava, ležalne površine, dostopi do vode, prostori za shra- njevanje ribiške opreme …). Zasaditev na valobranih obstaja v treh primerih, in sicer kot pasovi grmovnic, drevoredi in travne površine. V sklop urejenosti in opremljenosti valobranov spada tudi vzdrževanost posameznega objekta. Ta se po lokacijah razli- kuje, vendar načeloma spet velja pravilo, da so valobrani, ki so intenzivneje obiskani, tudi bolje vzdrževani. Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 43Urejanje prostora valobranov ob slovenski obali Glede na zgornjo razdelitev v tri skupine se valobrani iz prve skupine ne spreminjajo. Objekti na Debelem rtiču, v Strunjanu ter v mandračih v Kopru in Piranu ustrezajo kriterijem večna- menskih priobalnih površin, so vpeti v prostor, intenzivno se uporabljajo vse leto ter razen boljšega in temeljitejšega vzdr- ževanja ne potrebujejo dodatnih posegov. Valobran marine v Kopru je sicer prav tako uvrščen v prvo skupino, vendar se vanj ne posega iz drugih razlogov (introvertiranost, nedostopnost in po drugi strani neposredna bližina urejenih priobalnih pro- storov, ki so na voljo uporabnikom marine). Druga skupina valobranov zajema tiste, ki bi se jim stanje izboljšalo že z manjšimi spremembami. Objekte na lokacijah Valdoltra, Sv. Katarina, Molet, mandrač Izola in Bernardin se Slika 11: Valobran marine v Izoli, tloris predloga nove ureditve (ilustracija: Mateja Filipič) Slika 10: Predlog ureditve južnega valobrana marine v Portorožu; levo – pogled proti severu, desno – pogled na lokal in ploščad (ilustracija: Mateja Filipič) lahko uspešno prenovi in dopolni s pomočjo minimalnih po- segov, kot so nova zasaditev, namestitev sedišč in ležišč, luči in druge urbane opreme, ureditev oziroma izboljšanje dostopov do vode, namestitev informativnih tabel (na primer za školjčno sipino na Sv. Katarini) in ureditev prostorov za dodatne dejav- nosti (na primer ribja tržnica v mandraču v Izoli). Tretji skupini, za katero so predvidene spremembe v večjem prostorskem obsegu, je poleg otočka ob marini Portorož in valobrana ob marini v Izoli priključen še predlog ureditve novega valobrana v Kopru (med Semedelo in Žusterno). Te lokacije so bile izbrane za prenovo na podlagi rezultatov ana- liz. Objekti na navedenih lokacijah zaradi večjih dimenzij in primernejših dostopov poleg svoje primarne vloge omogočajo Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 44 Slika 12: Predlog ureditve valobrana marine v Izoli, levo – pogled z juga na vhod na plažo, desno – pogled s severa (ilustracija: Mateja Filipič) razvoj večnamenskih površin. Tu predstavljeni predlogi novih ureditev niso preverjeni z vidika lastništva, občinskih in drugih investicij ter tehničnih vidikov, pomenijo samo možnosti za boljšo izkoriščenost potencialov tovrstnih obmorskih površin za potrebe oblikovanja javnih odprtih prostorov. Predlagani posegi poskušajo upoštevati tudi kakovosti širšega obalnega prostora in posameznih mikrolokacij. Južni valobran marine v Portorožu in valobran marine v Izoli imata glede na sedanjo izkoriščenost dodatne potenciale (ugo- dna lokacija, večja neizkoriščena površina, bližina ostale rekre- acijske infrastrukture in podobno). Zaradi tega so na teh dveh lokacijah predvideni novi programi in tudi obsežnejši posegi oziroma celostne preureditve objektov. M. FILIPIČ, D. GAZVODA Slika 13: Tloris predloga novega valobrana v Kopru (ilustracija: Mateja Filipič) 4.1 Južni valobran marine v Portorožu Oba valobrana marine v Portorožu sta v zelo slabem stanju in se ne uporabljata. Čeprav je celotna marina načeloma odprta za javnost, je predvsem južni valobran izrazito nepovezan z obalnimi dejavnostmi. Dostop do njega je slabo označen. Valo- bran (razen na stranici, ki gleda proti marini in se uporablja za priveze) ni redno vzdrževan, dostopi do vode so dotrajani, poti niso primerne, grmovnice niso vzdrževane, travna površina ni urejena. Manjši gostinski objekt s teraso ni dovolj zanimiv, da bi pritegnil več obiskovalcev. Vendar valobran zaradi svoje nelinearne oblike (ki je tipična za tovrstne objekte) ponuja več možnosti za različne rabe, kot jih je tam danes. Otoček, ki ščiti marino Portorož, se fizično in programsko preoblikuje v večnamenski prireditveni prostor z manjšim go- Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 45Urejanje prostora valobranov ob slovenski obali stinskim lokalom in razgibano obalo. Notranja stran valobrana je še vedno namenjena privezom. Od preostalega dela otočka je delno ločena z obstoječim pinijevim drevoredom in s širo- ko, odprto travno površino (ponekod dvignjena – zapiranje pogledov). Morska stran valobrana je funkcijsko razdeljena na manjše podprostore. Plaža in ležalne površine v mehkih linijah preidejo v večnamensko ploščad – osrednji prireditveni prostor z različnimi oblikami sedišč (kamnite stopnice ob morju, sedi- šča v travi). V bližini centralne ploščadi in pritličnega objekta so tudi privezi za manjša plovila obiskovalcev. 4.2 Valobran marine v Izoli Kopne površine marine v Izoli, vključno z valobranom, so re- dno vzdrževane, grmovni rob med pohodnimi površinami va- lobrana in zdajšnjim skalometom je primerno negovan. Širitev površine objekta na zahodno stran je predvidena v občinskih prostorskih načrtih – tu naj bi se umestile nove kopalne po- vršine. Umestitev na to lokacijo je smiselna predvsem z vidi- ka bližine že obstoječega kopališča in sprehajalne poti, ki ju uporablja veliko lokalnih prebivalcev in drugih obiskovalcev. Predlog preureditve valobrana izolske marine v glavnem obsega ureditev nove plaže. Dostopi do vode so tu raznoliki (prodnati, betonski, položni, višji, namenjeni skokom v vodo …), prav tako so obiskovalcem na voljo različne ležalne površine (trav- nate, prodnate, betonske, v senci ali na soncu). Razporeditev dejavnosti in uporabnih površin poskuša slediti potrebam čim širšega kroga obiskovalcev (starejši – senca, položni dostopi v vodo, otroci in družine – igrišče, peskovnik, lahek dostop do vode, najstniki in mladina – sonce, betonske površine in globine morja, primerne za skoke v vodo). Višinska razlika, ki z gostim grmovnim robom pomeni ločnico med kopališčem in marino, je izkoriščena za umestitev manjšega vkopanega objekta. 4.3 Novi valobran v Kopru V sklopu tretje skupine je podan tudi predlog rešitve za ure- ditev novega valobrana v Kopru (med Semedelo in Žuster- no – umestitev valobrana na to območje ureja lokacijski načrt za ureditev nove marine in komunalnih privezov v Kopru). Rešitve iz dostopne prostorske dokumentacije so v tem predlo- gu nadgrajene s popolnoma novo rabo. Novi valobran bi bil namreč lahko v celoti namenjen morskemu parku. Dejavnosti raziskovanja in predstavitve morja ter posameznih vrst in habi- tatov bi potekale v objektih (raziskovalno središče, akvarij) in na zunanjih površinah. Ves morski park je oblikovan v smislu uporabe vseh čutov – obiskovalec ne samo opazuje, ampak se lahko skozi »razstavne prostore« premika, jih posluša, tipa. Zunanje površine (zaprti bazeni, predvsem pa obala in morsko dno) so namenjene habitatom, ki so značilni za slovensko obalo in morje. Habitati so razdeljeni glede na obalni tip, kamninsko podlago, globino vode in vplivni pas morja. Slika 14: Novi valobran v Kopru, izbrana prereza (ilustracija: Mateja Filipič) Urbani izziv, posebna izdaja, 2011 46 5 Sklep Prek inventarizacije in analize valobranov ob slovenski obali so bile opredeljene in ovrednotene njihove značilnosti, poudarje- ne pa so bile tudi prednosti in slabosti omenjenih objektov na posameznih lokacijah. Dvanajst valobranov vzdolž slovenske obale se med seboj razlikuje, vendar je kljub temu pri vseh mogoče prepoznati nekatere skupne lastnosti. So sorazmerno majhni, saj so majhna tudi območja dejavnosti, ki jih valobrani ščitijo. Objekti, ki so v bližini starih mestnih jeder, so izdelani iz kamna, novejši pa so skoraj izključno betonski. Pogosto so vertikalni valobrani na zunanji strani obdani s skalometom, na nekaterih lokacijah pa že samo skalno nasutje pomeni zaščito obale pred vplivi morja. Stanje valobranov je zelo različno, vsi opravljajo svojo osnov- no funkcijo, samo na nekaterih pa potekajo tudi druge dejav- nosti. Največkrat je to posledica slabo zasnovanega prostora brez ustreznih programskih sklopov in tudi brez osnovnih prostorskih rešitev: ni urejenih dostopov, vegetacije je malo ali ni primerna, enako velja za urbano in parkovno opremo. Zato novi predlogi v osnovi vključujejo krajinske ureditve ti- stih izbranih valobranov, pri katerih je še mogoče pridobiti kakovostnejši prostor, namenjen različni rabi. V prispevku predstavljeni preureditvi portoroškega in izolskega valobrana vsebujeta manjše posege, preoblikovanje stika valobrana z vodo in dodajanje predvsem parkovnih prvin v prostor. Koprski pri- mer je smelejši, nazadnje tudi zato, ker gre za projekt, ki še ni bil realiziran. Predlog prihodnjega valobrana vsebuje umestitev posebnega raziskovalnega programa, ki pa je prav zaradi tega gotovo zanimiv za obravnavo v prihodnosti. S predvidenimi ureditvami različnih morskih in obalnih habitatov, z izgradnjo raziskovalnega središča, akvarijev, opazovalnic in druge infra- strukture ostaja predlog predvsem krajinskoureditveni načrt. Za realnejšo preveritev možnosti izgradnje takega središča bi bilo treba podrobno preveriti hidrotehnične pogoje za tovr- stne objekte. Gotovo pa prispevek odpira razpravo o tem, v kolikšni meri lahko v prihodnosti uporabimo bolj interdisci- plinaren pristop pri načrtovanju valobranov ter za nove in tudi že obstoječe valobrane poiščemo ustrezne multifunkcionalne prostorske ureditve. Mateja Filipič, univ. dipl. inž. kraj. arh. E-pošta: mateja.filipic@gmail.com Dr. Davorin Gazvoda, univ. dipl. inž. kraj. arh., redni profesor Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana E-pošta: davorin.gazvoda@bf.uni-lj.si Opombe [1] Pregled stanja in analiza valobranov na slovenski obali sta bila izvedena v okviru diplomske naloge Potenciali za krajinsko obliko- vanje valobranov ob slovenski obali (M. Filipič, mentor: D. Gazvoda) na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (2010). V diplomski nalogi so podrobno predstavljeni tudi rezultati inventarizacije in analiz po posameznih lokacijah ter predlogi posegov. Za podrobnosti glej digitalno knjižnico BF: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_filipic_mateja.pdf [2] Beseda mandrač izhaja iz italijanskega izraza mandracchio, ki označuje pristanišče lokalnega značaja, namenjeno manjšim plovi- lom. Izraz je v Slovenskem primorju splošno uveljavljen in se zato uporablja tudi v tem besedilu, čeprav ni knjižni. Viri in literatura Mezek, S. (1998): Koncept integralnega upravljanja z obalnim območjem. V: Mlakar, A., Simoneti, M., in Matjašec, D. (ur.): Voda – raba, varovanje, oblikovanje, str. 86–88. Ljubljana, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor (2007): Integralno prostorsko na- črtovanje za usklajen prostorski razvoj obalnega območja Slovenije. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor (2007): Program upravljanja z obal- nim območjem CAMP Slovenija. Ljubljana. Planko, D. (1998): Konfliktne situacije na slovenski obali kot po- sledica razvoja masovnega turizma. V: Mlakar, A., Simoneti, M., in Matjašec, D. (ur.): Voda – raba, varovanje, oblikovanje, str. 95–97. Ljubljana, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije. Regionalni razvojni center Koper (2008): Prostorsko načrtovanje morja v Sloveniji – stanje in perspektive. Koper. Turk, R. (1998): Vprašanja varovanja obalnega (obrežnega) pasu. V: Mlakar, A., Simoneti, M., in Matjašec, D. (ur.): Voda – raba, varova- nje, oblikovanje, str. 89–94. Ljubljana, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije. M. FILIPIČ, D. GAZVODA