Jos. Apih : Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih Š61. 505 Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih š61. Spisal Jos. Apih, Narodi naše Avstrije hrepene" po ravnopravnosti; liki vojske si stoje: nasproti, toda ne z bridkim orožjem, ki preliva kri, bijejo ta boj, nego »z uma svetlim mečem* zastopa sveje »pravo* Slovan in Nemec, Lah in Ru-munec; in če se ne motimo, odločil se bode ta boj na (5nem krilu, kjer se bijejo za kovačnico asvetlih mečev uma« — za šolo. Kdor se polasti šole, njemu ne bode treba pogrešati meča, ne čilih sil za narodni boj, ki ni boj pesti, nego bdj za kulturne idejale dobe naše. Šola je podlaga bodočnosti ; od šolstva, njega osnove, njega duha in od zanimanja za šolo je zavisna moč slčharnega naroda — tudi slovenskega. Zato se nam zdi jako potrebno, da se vsaj časih ozremo na to polje in si stavimo vprašanje: Smo li dosti vestni v izpolnjevanji svojih dolžnostij proti šoli ? Uporablja li narod slovenski dano mu priliko, da si množi razumništvo svoje, da si odgaja tisto število mož, katero je potrebno, ako hoče biti kos vsem nalogam v društvu in državi, v cerkvi, v šoli, v obrtu, v prometu i. t. d. ? — Vemo, da smo v tem oziru Slovenci v primeri z Nemci, Cehi in Poljaki v jako neugodnem položaji, in da je treba narodu našemu nerazmerno krepkih na-p6rov, žrtev in — varanih nadej, ako hoče vsaj nekaj tistih težkoč premagati in odpreti vrata svetišča modric svojim sinovom; a uprav zato, ker poznamo vse neprilike šolstva svojega, vemo ceniti moralično krepost našega naroda, ki se izraža v sicer suhoparnih številkah oficijalne statistike. Ako te številke ogledujemo raz tega stališča in zajedno primerjamo z številkami, izražujočimi dotično razmerje pri naših sosedih, bodemo mogli razsojevati, smo li kar se tiče uporabe šolstva na tistem stališči, kjer bi morali biti, ali ne ; videli bodemo, kje smo zaostali ali ostali na dolgu; kdor se pa hoče poboljšati, mora si biti najprej v svesti, da mu je treba poboljšanja. Ali niso narodi v tem oziru prave osebe? Za danes se omejimo na visokošolstvo in je preiskujmo na podlagi oficijalne statistike za 1. 1886/7. Žal, da ni že takoj v prvih letih po usta-novljenji dualizma statistika tako lepo razvrščevala dijakov poleg domovine, narodnosti in vere, kakor zadnja leta; imenoma jugoslovanske dijake nekaterih š6l ne loči podrobno; pri drugih visokih šolah pa niti ne navaja povsod, koliko je bilo dijakov pojedinih narodnostij. To je obžalovati posebno zato, ker ni mogoče primerjati številk iz prejšnjih in poznejših let, torej tudi ni mogoče točno povedati, kako je napredoval ta ali 6ni narod, ali kateri narod je šel rakovo pot. 506 Jos. Apih : Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šdl. I. Univerze ci slitvanske. 1886/7 je imela Avstrija 5 nemških, 2 poljski in 1 češko univerzo; vse pa so brojile v poletnem tečaji 13.683 slušateljev; ker je bilo v istem tečaji 1867/8 šolskega leta samo 7.274 slušateljev, torej se je broj namnožil za 6.409, t. j. za 88-9°/0. Ker pa hočemo one dijake razvrstiti poleg jezika, moramo odšteti dijake iz nekaterih inozemskih krajev, imenoma iz Ogerske, Sedmograške, Hrvaške in Rumunije; sicer bi se peščica (9.000) cislitvanskih Madjarov preugodno pokazala, ker je 1886/7. 1. bilo 539 madjarskih dijakov, = 3"95°/0 vseh vseučilišnikov, dočim je Madjarov samč o-O5°/0 vseh stanovalcev v Cislitvaniji; iz Ogerske in Sedmograške je bilo pa celih 1.134, gotovo z malimi izjemami nemških in madjarskih dijakov; 224 jih je bilo iz Hrvaške, 105 iz Rumunske in 66 iz Srbske. Laška, Švica, Nemčija i. t. d. pa pošiljajo k nam tako malo dijakov, da je težko verjeti, da jih ne odtehta broj v omenjenih deželah učečih se Avstrijcev. Smelo pa smemo trditi, da so Avstrijci na vseučiliščih iztočnih krajev bele vrane. K 1.529 vseučiliščnikom iz Ogerske, Hrvaške, Rumunske in Srbije je pa prišteti še 248 dijaških »raznih(< narodnostij, = i-8i°/0, dočim je takih na-rodnostij med Avstrijci samo o-5°/0 (Albanci, Ciganje, Grki). Od 13.683 dijakov smemo odbiti na račun teh inostrancev in >:>raznih* narodnostij 1.750, = i2"8°/0. Ostane nam še 11.933 dijakov, katere smemo smatrati domačini. Znižati moramo razmerno število dijakov onih narodnostij, ki so se po množili po prihodu izdatnega broja inozemskih rojakov; to velja kar se tiče Nemcev, Cehov (zaradi slovaških dijakov), Hrvatov in Srbov, Lahov, Ru-munov in sdrugih« narodnostij (sosebno Madjarov). Oficijalni broj, znižani broj in relativno razmerje kaže nastopna sestava: X7 v.v ., . Odstotki \/ cL»11 r«i leni Iri t\/-» med vseuči- med avstr. pre- narodnosti Uradni broj Znižani broj Nemcev 6.213 5.864 Cehov 2.876 2826 Poljakov 2,094 2 O94 Rusinov 5o3 503 Slovencev 179 179 Hrvatov, Srbov 890 40 Lahov 435 404 Rumuncev 206 16 raznih 787 7 išniki bivalstvom 49"30 36-70 23V0 23-77 *7*M «4« 4"31 I2Vi *-50 5 '23 °"33 2-58 3 34 3 07 °-13 °'88 O'05 °-io (Dalje prihodnjič.) Jos. Apih : Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih š<51. 569 žitja v XII. stol., najstarejši rokopis Cirilovega žitja je pa šele iz XV. stol. Nemogoče tedaj ni, da je v prvem žitji beseda miaša sam6 stari »pannonski* izraz, kateri se nahaja, kakor drugi taki pannonizmi samo v najstarejših rokopisih, v Cirilovem žitji je pa ta izraz nadomeščen z znanejšim izrazom liturgija, kakor so tudi drugi pannonizmi izginili iz poznejših rokopisov in v virov. Ce bi imeli Cirilovo žitje v tako starem rokopisu, kakor je Metodovo, morda bi tudi v njem brali mbša. K temu pridruži se še to, da obe žitji najbrž nista sestavljeni pred sredino X. stol., in da bi slovanski prevoditelj na jugu, kateri vender ni bil neposredni učenec slovanskih apostolov, delal v tej dobi razliko v prevodu istega grškega izraza in da bi ta razlika imela podlago svojo v različnem obredu, dozdeva se mi ipak nekoliko dvojbeno. (Konec prihodnjič) Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih š61. Spisal Jos. Apih. (Dalje.) Aktivni so torej v tem oziru Nemci, Poljaki in Lahi; pasivni pak so Cehi in Rumunci, čeravno neznatno, Rusini, Slovenci in Srbo-Hrvatje z ogromno vsoto. Za leto 1868. je pa poleg uradne statistike bilo razmerje narodnostij nastopno: Vseh vseučilišnikov je bilo 7.274, med njimi Nemcev 51*07%, Čehov i7'24<>/0, Poljakov n°/0, Rusinov 6-47°/0, Jugoslovanov 5'77%> Lahov 2-29°/0, Rumuncev i'22°/0, Madjarov 4-45°/0, drugih o'49°/0. Leta 1886/7. Pa Je bilo med vsemi vseučilišniki (vštevši inozemce) Nemcev 45-48%, Čehov 2rO2°/0, Poljakov T5"3O0/0, Rusinov 3"67°/0, Jugoslovanov 4'i"7°/0, Lahov 3"io°/0, Rumuncev i'5O°/0, drugih 5'76°/0. Ne gledč na domovino dijakov se je torej pomnožilo relativno število Cehov za 3.78°/0, Poljakov za 4'3O°/0, Lahov za O"8i°/0, Rumuncev za o"2 8°/0, drugih za O*82°/0; padlo pa je pri Nemcih za 5'59°/0, pri Rusinih za 2-8o0/0, pri Jugoslovanih za i"6o°/0. Nazadovanje Nemcev je posledica krepkejšega napredovanja Čehov in Poljakov, in ni nikakor neprirodna prikazen; pač pa so Jugoslovani in Rusini preželo- zaostali za Cehi in Poljaki — in to je nevesela prikazen; tem načinom jim mora dolg vedno narastati. — Po našem računu pride povprek 1 vseučilišnik na 1.844 stanovnikov; glede" na pojedine narodnosti je to razmerje najugodnejše pri Nemcih (1 : 1.524), Poljakih (1 : 1.576), Lahih (1 : 1.658) in Čehih (1 : 1.850); vsi 570 Jos. Apih : Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol. ostali narodi pa so daleč pod <5nim normalom: Rusini (i : 5.567), Slovenci (1 : 6.369), Rumunci (1 : 12.500) in Hrvatje (1 : 114.000). Statistika uči torej, da uporabljajo Nemci, Poljaki, Lahi m Cehi najži-vahnejše priliko, da pridobe" sinovom svojim akademiško omiko; tem potem morejo Nemci, Poljaki in Lahi biti ofenzivni proti sosedom, stiskajočim se ponižno v kot: proti Hrvatom, Rusinom in — Slovencem. Cehi pa hodijo nekako srednji pot — ako nam je smeti tisto normalno razmerje smatrati za takšno merilo. Pod tem nagledom smo izračunjali, da bi imelo biti dijakov slovenskih 618, torej za 71 °/0 več nego jih je zdaj; Cehov je premalo za O-i°/0, Rusinov za 67%, Hrvatov za 84°/0 in Rumuncev za 85°/,,! -— Slovenski vseučilišniki so bili 1886. 1. na nastopnih univerzah in fakultetah: Na univerzi bogoslovcev pravnikov medicincev modroslovcev 71 30 II 38 16 3 1 1 — 1 — 1 m 47 15 62-01 26-26 8-38 To je akademiška naša omladina, tisti nadobudni narastaj, kateremu bode popolniti toliko važnih mest v narodnem ustroji. Ali bode zadoščal <5ni broj? Istina je, da mnogi akademiki ne dosežejo zaželenega smotra; istina je pa tudi, da na drugi strani narasta »konsum* tistih sil, ki jih izobražuje univerza; istina je pri nas vladajoči nedostatek zdravnikov, pravnikov i. t. d., in sklepati se mora, da narod slovenski 6nih sil menj pro-ducira, nego jih potrebuje, in da nasprotno prebitek inorodnih sosedov zadelava široko vrzel, korakoma ustanovljajoč postajanke med nami. Zanimati bi utegnilo morebiti tudi razmerje narodnostij na naših univerzah v absolutnem in v relativnem oziru. To razmerje kaže nastopna tabela, v kateri nismo nič prenaredili uradnih številk različnih narodnostij, pač pa dodali absolutnim brojem relativne številke: dunajski 2 graški 4 praški nemški — insbruški — Skupaj °/0 slovenskih 6 dijakov 3 35 cupaj 0/ /0 dotične univerze H4 2-09 61 406 2 0 13 2 0 24 179 100 /0 > > rva •> 0 > 0 Univerza :mcev hov ljako :sino\ Slovenc bo-H ,hov imun adjar ugih 0 Oh p <& •si X § — abs. 3607 271 2S0 43 114 211 126 107 5io 187 dunajska /0 bb-u 4'98 5 14 °75 2-10 3's9 2-30 l~91 9M 3 41 abs. 793 5° 27 __ 6l 165 l8l 8 18 S praška 0 °/o 6o-41 3~70 2"o7 — 4'?o I2-60 H-so °'51 1 34 °'37 Jos. Apih: Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol. 571 > > 0 0 Lahov Rumun Madjar drugih 127 — 8 42 5-51 — 1 07 5 25 °"05 — °22 °-51 — — 15 — — °'o4 «'22 — — ---- 2 — — — 0'18 — 91 — I — 30-59 — o-„ Nemci nadvladujejo torej na univerzi dunajski, graški, nemški, praški insbruški absolutno in relativno, na černoviški samo relativno in jako malo; Cehi na češki praški; Poljaki na krakovski in lvovski. Slovenci zahajajo iz znanih razlogov najrajši na Dunaj (637 °/0 slovenskih vseučilišnikov) in v Gradec (34°/,,), Rusinov je največ v Lvovu in Crnovicah, Hrvatov na Dunaji in v Gradci, Rumunov na Dunaji in v Crnovicah, Lahov v Gradci, Insprucku in na Dunaji, Madjarov na Dunaji in v Gradci. Najbolj >;, mednarodne* univerze so dunajska, graška in črnoviška; dasi so vse tri nemške, ne doseza število nemških slušateljev niti 2/3 vseh dijakov ne; marveč je najbolj »nemška« univerza inspruška, dočim je nemška praška zaradi večinoma čeških bogoslovcev samč za ubogih 3/4 nemška. »Narodne<<; univerze so v pravem zmislu: češka praška, krakovska in lvovska. V razmerji dijaštva po jezikih je izražena veljava nemščine v Avstriji, odvisnost nenemških na-rodnostij od nemške kulture — ki si pa nositeljev svojih broj nekoliko nabira tudi med nami. Nasprotno nam je skorej izključno češki značaj dijaštva češke praške, in skoraj izključno poljski značaj dijaštva krakovske in (ako odštejemo večinoma rusinske slušatelje bogoslovske fakultete) Ivovske univerze kričeč spomenik doslej še neizvedenega združenja slovanskih dijakov na slovanski visoki šoli, zakaj dijake slovenske in hrvaške najdeš na univerzah v Gradci in na Dunaji, a nikakor ne na slovanskih univerzah v Pragi, v Krakovem in Lvovu. V kolikor se dijak slovenski hoče spoznavati s ko- Univerza g o .«* > L > O n O p* Ph «3 t/5 <" O ^ '¦ abs. 618 6 8 — 27 inspruška /o 75'97 °'83 r07 ° 84 °' 07 34 " 88 praška abs- io95 3°8 4 — 2 5 nemška o/ ~r 2.. 0. __ Q- Q- /0 /J 60 ^4 80 U 20 U 22 U 42 praška abs- 2 2177 5 — — I češka «yo 0.Q9 99<89 0-2a - o-04 abs. 1 — 692 389 — — lvovska /o °*09 03's5 35 88 abs. 4 1 1050 38 — 1 krakovska /o °-36 °*09 9°'oo 3-47 °'o9 abs. 93 3 28 33 — — crnovska /o 37*25 *°20 ** 28 I3 28 572 Listek. militonom hrvaškim, češkim, poljskim in rusinskim, možno mu je le, ako se zateče k mednarodni „alma mater" ob Dunavu in Muri. In zdaj pa nam kdo očitaj , panslavizem « ! (Dalje prihodnjič.) LISTEK. Dragojila Milek f. Dne 22. malega srpana t. 1. je v Ljubljani po dolgi, zeld mučni bolezni umrla gospodičina Dragojila Milkova, upokojena učiteljica in res prava dika težavnega in odgovornega poziva svojega. Neka slovenska prislovica veli: »Ce hočeš biti hvaljen, umri«, toda kar se tiče pokojnice, reči je sine"ti, da je ni treba pov -zdigati na troške resnice, temveč samo priznati nam je nje redke vrline. Tovarišica po-kojnici je v 182. štev. »Slov. Naroda« kratko, toda tako jedrovito in zvesto narisala nje življenje, da nam je le opozarjati na ta izborni spis. Pokojnica, rojenja Ljubljanka (leta 1850 ), delala je malone do poslednjih dnij vsa leta učiteljske dobe svoje v Koboridu in si tam postavila v srci narodovem in mladine najstalnejši spomenik. Visoko naobra-žena, vender brez vse smešne napihnjenosti, vestna učiteljica, ali z ljubeznijo vladajoča mladim duhovom, pristna domcrodka, vneta za vse pristno in vzvišeno, najblažja hči in sestra, vzorna prijateljica: takd živi in živi v lepem spominu dolgo med nami cenjeno ime Dragojile Milkove ! Tudi našemu listu je bila ranjca udana prijateljica in sotrudnica. — in — Tržaško - koprski Škof Matej Ravnikar, slavni pisatelj in pedagog slovenski. V spomin razkritja spominske plošče v 13. dan julija 1890. 1. v njegovi rojstveni hiši na Vačah slovenski mladini poklonil Jernej Ravnikar, slovenski učitelj. Z eno podobo, Izdala in založila »Družba Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 1890, 8, 31 str. Tisek J. Blaznikovih naslednikov. - Takd se imenuje knjižica, ki je kot V. zvezek knjižnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« prišla na svetlo. V nji nam je g. pisatelj, sorodnik velikega našega Ravnikarja, s spretnim peresom in čutečim srcem opisal življenje in delovanje pisatelja in učenjaka škofa Ravnikarja ter mladini slovenski postavil lep vzor pravega za cerkev in narod svoj vnetega moža, da bi ga posnemala in hodila po njegovih potih. Zlasti nam je ustregel, da je korenitemu spisu svojemu dodal tudi podobo Rav-nikarjevo in doslovno njegovo oporoko, ki jasno priča o Ravnikarjevem blagem srci, kakor o njegovem vedrem duhu. S to knjižico so šolske naše biblijoteke spet pridobile primeren dar, za katerega lepo zahvaljujemo g. pisatelja, kakor tudi »Družbo sv. Cirila in Metoda«, ki pod modrim in previdnim vodstvom svojim lepo napreduje in se razcvita našemu narodu v čast in slavo! (Mimogrede" omenjamo, da je Ravnikarjev životopis, ki je brezimno natisnjen v koledarji »Družbe sv. Mohorja« za leto 1878. in katerega navaja g. pisatelj na 12. strani svoje knjižice, spisal prof. Fr. Leveč.) Slovensko petje v preteklih dobah. Drobtinice za zgodovino slovenskega petja. Spisal, izdal in založil Fran Rakuša, nadučitelj. Natisnila »Narodna Tiskarna« v Ljubljani 1890, m. 8, 171 str. — Ker naravnost povemo, da nas je ta Rakuševa lična knjiga posebno razveselila; zakaj prvič nam je lep dokaz zavednosti in pridnosti slovenskega ljudskega učiteljstva, in drugič nam g. pisatelj v nji opisuje tvariuo, katere se doslej v Jos. Apih : Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol. 695 Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih §61. Spisal Jos. Apih. (Dalje.) A predaleč bi zašli, ako bi hoteli na vse strani premišljevati »moralo* na sebi suhoparnih številk. Oglejmo si naše vseučilišnike še kar se tiče na veroizpovedanja. Bilo je med vsemi visokošolci (ne izvzemši ogerskih, hrvaških, srbskih in rumunskih) poleti 1886/7. 1- katolikov 10.099= 73'8°/o> pravoslavnih 379 = 2'7°/0, evangelikov 440 = 3*2°/0 , zidov 2635 = I9'3% m drugih (unitarcev, starokatoličanov, nekonfesijonalcev) 109 = ro°/0. Navedli smo že, da je med našimi visokošolci nad desetino inozemskih, ki so nedvojbeno večinoma nekatoliki; zatorej so katoliki, sestavljajoči 9I'3°/o prebivalstva Cislitvanske, zastopani na univerzah sam6 s 73'8°/0, dočim so pravoslavni razmerno nekaj številnejši nego med prebivalstvom, Židi pa, katerih broji Cislitvanija samo 4*5%, napravljajo 19-3%, ali skoraj petino vseh visokošolcev. Znan je pritisek ogerskih zidov na dunajski univerzi. A dasi ni navedeno razmerje nepopačen izraz zanimanja avstrijskih konfesij za vseučiliške študije, in dasi ne moremo podati približno natančnih številk, vender se smč reči, da so avstrijski katoliki in pravoslavni pasivni, dočim so poleg evangelikov sosebno židje aktivni. Dotično razmerje pojedinih je nastopno: Univerza katolikov pravoslavnih evangelikov Židov drugih dunajska abs. 0/ /0 3.070 56-34 202 3'75 249 5"l3 I.826 33'34 79 I>44 abs. »•«34 55 67 5° 2 graška /0 86-72 4*20 5 x-i 3*81 °U inspruška abs. /0 808 98-79 I °'l2 6 °"73 T °-12 2 0*24 praška abs 1.072 5 17 387 2 nemška /0 72-si °-33 l\i 26'oD °13 praška abs. 2 087 6 54 44 — češka 0/ /0 95 "1.7 °'27 2-46 2"oo — lvovska abs. /0 937 86« 5 °'46 142 »3'io --- krakovska abs. /0 917 83-,o I °"08 5 129 11 75 44 4'20 černoviška abs. °/ 74 29-43 I09 43-88 9 3*70 56 22-S9 I °'40 bgb Jos. Apih : Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol. Posebno ugodno je razmerje zidov na univerzi dunajski, nemški praški, in černoviški; na dunajski je žid skoraj vsak tretji, na nemški praški vsak četrti in na černoviški več rego vsak peti dijak; seveda imajo tudi v Kra-kovem in Lvovu izdatno židovskih vseučilišnikov. Denimo zdaj »nemške* vseučilišnike na tisto »čisto-nemško* »rajtro* Schonererjevo, pa odleti toliko »buršev«, da ostane »pravcatih« Nemcev na praški univerzi samo 708, t. j. 47'74°/o vsen ondotnih dijakov, v Cernovicah samo 37 = i4"8°/0 : na nemški univerzi v Pragi so torej »Nemci* v odločni manjšini nasproti Cehom in zidom! Leta 1868. pa je bilo med vseučilišniki katolikov 8^66°/0, pravoslavnih ro8°/0, evangelikov 3-46o/0, zidov ii-2q°/0, drugih 0*51%. Napredovali so torej židje za celih 8-oi°/0, pravoslavni za o-g°/0, >ydrugi« za o-49°/0; nasproti pa je padlo število katolikov za g-86°j0, evangelikov za o-26o/0. II. Tehniške šole. V poletnem tečaji 1886/7 L Je bilo na vseh tehniških visokih šolah Cislitvanije 1.722 tehnikov (za 533, ali za 44-8°/0 več nego 1868. L). Pa tudi od teh nam je odbiti 113 ogerskih, 34 hrvaških, 13 rumunskih dijakov poleg 1 iz Srbske; ta odbitek odštejemo razmerno pri dijakih nemške, madjarske, rumunske, srbsko-hrvaške in »druge« narodnosti in na tej podlagi vidimo, da je bilo med ostalimi 1.561 tehniki Dijaki Vseh dijakov do- Rektifikovaui Odstotki dotične narodnosti po narodnosti tične narodnosti broj med tehniki med avstr. prebiv. Nemcev 873 826 52'9 36'70 Cehov 412 412 26-4 23'77 Poljakov 231 231 I4'8 i4-86 Rusinov 16 16 l'0 I2-81 Slovencev 18 18 ra 5^3 Srbo-Hrvatov 39 9 o-5 2'68 Lahov 41 4I 2'7 3-07 Rumunov 7 3 o-2 o-gg Madjarov 52 2 drugih 33 3 Aktivni so torej Nemci in Cehi, med pasivne spadamo poleg Rusinov, Hrvatov in Lahov tudi Slovenci z jako velikim dolgom. Ako pride 1 tehnik na 14.862 prebivalcev Avstrije, pride 1 nemški tehnik na...... 9.987 Nemcev, 1 češki tehnik na....... 12.621 Cehov, 1 poljski tehnik na...... 14..800 Poljakov, Jos. Apih: Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol. 697 1 rusinski tehnik na.....175.000 Rusinov, 1 slovenski teknik na..... 63.333 Slovencev, i hrvaški tehnik na...... 63.333 Hrvatov, I laški tehnik na....... 16.341 Lahov, 1 rumunski tehnik na .... 63.333 Rumunov, 1 madjarski „ „ .... 5.000 (?) Madjarov. Ako bi bilo onih 1.5 61 tehnikov razdeljenih v jezikovnem oziru primerno razmčrju stanovaštva, moralo bi biti tehnikov nemških samo 539, čeških samo 336, poljskih samo" 218, madjarskega nobenega, nasproti pa rusinskih 188, slovenskih 76, hrvaških 38, laških 45, rumunskih 13. Ker je pa slovenskih tehnikov samo 18 bilo, bili smo na dolgu za celih 767°/0 ; jednak je bil dolg Hrvatov, dočim so Rusini zaostali za qi'5°/0! Narodnostno razmerje pojedinih tehnik je razvidno iz nastopne tabele: Tehnika § > % J | | > | -C ^ 2 ^ S* A abs. 492 20 70 7 15 18 24 6 47 17 dunajska °/o 68'71 2'79 9'79 0-9g ?\0 rgl 3-33 0'S4 6'87 V„ abs. 131 1 6 — 2 18 17 1 2 3 graška /0 72's9 ° 55 3-31 X*io 9*95 9 39 °"55 ' 10 r G6 praška abs- 143 42 1 — 2 — — — 4 nemška o/ 7A- «,. Q. __ __ ,. __ __ __ 2- /o /4 50 Z1 90 u 52 * 00 z 08 praška abs- 2 333 3 — 1 1 — — 8 Č6Ška °/o °V.7 9S-68 °-86 - °"29 °'29 — — "- 2'«1 abs. 103 16 — — — — — — 3 — brnska 7o 84« «3"lS ______ 2'46 - abs. 2 — 151 9 — — — — — 1 Ivovska /o 1 23 92'64 5*52 ° 61 Nemci so v absolutni in relativni večini na Dunaji, v Brni in na nemški tehniki v Pragi; Cehi na češki tehniki v Pragi, Poljaki na lvovski. Slovenci so tudi tu večinoma na Dunaji (83-3°/0), ostali so v Gradci in Pragi. Cehov je jako mnogo na nemških tehnikah v Pragi (iO'2°/0 vseh čeških tehnikov) in v Brni; Poljakov je precej na Dunaji (3O-2°/0 vseh poljskih tehnikov, Rusinov največ (56°/0 v Lvovu, Hrvatov v jednakem številu v Gradci in na Dunaji, Lahov, Rumunov in Madjarov največ na Dunaji. Zaradi znatnih nenemških manjšin sta tehniki na Dunaji in v Gradci najbolj »mednarodni*; Ivovska, brnska in češka v Pragi so najbolj »narodne« 698 Jos. Apih: Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol. tehnike. Tudi tu je opomniti, da se slovanski tehniki ogibljejo slovanskih tehnik v Pragi in Lvovu in da pohajajo, ne izvzemši samih Poljakov in v Cehov, najrajši nemške zavode. x) Z ozirom na veroizpovedanje je bilo med tehniki poleti 1886/7 katolikov 1.266 = 73-50°/0. pravoslavnih 54 = 3'i3°/0, evangelikov 86 =r 4"99°/0, zidov 299 = 17-40% in drugih 17 = O'98°/0. V primeri z vse-učilišniki je razmčrje ugodnejše pravoslavnim in evangelikom, dočirp je zidov za blizu 2°/0 menj. Katolikov je razmerno toliko kakor na univerzah. gotovo menj, nego bi se nam bilo smeti nadejati z ozirom na katoliško stanovništvo avstrijsko. Po veroizpovedanji je bilo dijaštvo tehnik razvrščeno tako-le: Tehnika katolikov pravoslavnih evangelikov Židov drugih dunajska abs. /0 443 6l'88 3i 4*33 37 5 16 201 28-07 4 °-56 graška abs. /0 *5i 83« IO 5'5a 15 8*29 4 2-21 I °'55 praška nemška abs. /0 133 69'27 3 I-60 II 5 74 45 23-49 : praška češka abs. °/ M) 324 93-io 9 2'b9 12 3-45 3 °-86 brnska abs. 0; /0 9i 74-60 — 6 4'9o 25 20-50 — Ivovska abs. /0 124 7^-56 I °*62 5 3'4o 21 12-63 11 6*79 Češka tehnika v Pragi je najbolj »katoliška* ; izmed ostalih presezajo katoliki poleg graške sam6 v Lvovu 3/i tehnikov; najbliže stoji Ivovski brnska; dunajska je pa v istini medkonfesijonalna; znači jo liki dunajsko univerzo, ogromni odstotek židovskega dijaštva; nekaj menj zidov nahajamo v Brni in na nemški tehniki praški. Češka tehnika ima neznatno število zidov, katerih je pa med lvovskimi tehniki osmina. Ako ločimo tudi tukaj židovske »Nemce* od »čistokrvnih* Nemcev, moramo odstotke Nemcev tu in tam znatno znižati. Brnske tehnike židje so gotovo ravno tako za Nemce vpisani, kakor oni na nemški tehniki v Pragi; odštejmo torej od brnskih 103 Nemcev 25 zidov, in ostalo bode pravih Nemcev sam6 78, t, j. 63.93°/0 2) Z 1. 1868. žal ne morem primerjati odnošajev 1886. 1., ker statistika za dno leto ne pove, koliko je bilo tehnikov Nemcev, Čehov i. t. d. Isto velja o dijakih rudarskih akademij in ostalih visokih šol one dobe. Jos- Apih: Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol. 699 brnskih tehnikov, ne pa 84-42 °/0; od nemških tehnikov praških pa ostane po odbitih Židih 98, t. j. sam<3 51% vseh ondotnih tehnikov, tako da je nemška tehnika v Pragi baš na pol nemška; statistika nam je tudi na tem polji dokaz, kako silna opora so židje avstrijskemu nemštvu. Ako na dunajski tehniki odbijemo od »Nemcev* samo polovico zidov, ostane samč 392 Nemcev = 54'7 5°/o> torej tudi malo nad polovico dunajskih tehnikov; a uverjeni smo, da bi smeli še lepo število več odšteti. Nasprotno smemo pa pri Poljakih Ivovske tehnike odbiti žide ; potem je tu »Poljakov* samč 130 = 8o'2°/0, za i2-44°/0 menj nego odstotek Poljakov krščenih in obrezanih vkup. III. Visoka šola za poljedelstvo. Na Dunaji je brojila poleti 1886/7. 1 247 slušateljev, med katerimi jih je bilo 28 iz Ogerske, 10 iz Hrvaške in 3 iz Rumunije. Ako z ozirom na te inostrance znižamo število nemških, madjarskih, hrvaških in rumun- skih slušateljev, nam je ostale slušatelje poleg narodnosti razvrstiti tako-le: Dijaki Vseh dijakov do- Rektifikovani Odstotki dotične narodnost po narodnosti tične narodnosti broj med temi dijaki med stanovalsl Nemcev 135 123 59-3i 36',o Cehov 49 49 23'so 23',7 Poljakov 16 16 7 70 H'86 Rusinov 1 1 C49 I2"81 Slovencv 1 i °'49 5-23 Srbo-Hrvatov 13 5 2 48 2'58 Lahov 7 7 3~40 3 07 Rumunov 7 2 °-94 °'88 Madjarov 16 1 »•49 drugih 2 1 °49 °'io Aktivno so torej Nemci, Čehi, Lahi — dočim hodimo Slovenci, Rusini in Poljaki k srečnejšim sosedom na posodo jemat. Da naš oskromni narastaj ne zadošča dejanskim potrebam, nam svedoči istina, da pride pri Slovencih 1 slušatelj omenjenega zavoda na 1 x/5 milijonov slovenskih stanovalcev; pri Rusinih cel6 na 24/5 milijonov, dočim pride pri Poljakih 1 na 203.000, v pri Cehih na 104.000, pri Nemcih na 65.122. Slovenskih dijakov te šole je premalo za celih 9O°/0, rusinskih za g6°j0, poljskih za 47%. Kdo ima tu ugodno priliko, izvežbane svoje sile posojati tem zaostalim narodom? — Katolikov je bilo med čnimi dijaki 204 = 82-9O°/0, pravoslavnih 7 = 2-82°/0, evangelikov 18 = 6-890/0, zidov -15 = 6-150/0, drugih 3 = i-2O°/0. Sosebno zanimiva poteza v tej sestavi je relativno oskromni »ak-tivum« Židov. (Konec prihodnjič.) Jos. Apih: Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol. 753 Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih š61. Spisal Jos. Apih. (Konec) IV. Rudarske akademije. Te vrste zavode imamo v Ljubnem na Štajerskem in v Pfibramu na Češkem; oba zavoda sta imela koncem šolskega leta 1886/7. 135 slušateljev, in sicer Ljubno 122, Pfibram 13. Narodnost dijakov obeh akademij kaže nastopna tabela, katera se nanaša na vse dijake s 6 ogerskimi vred: Akademija Nemcev v abs. &3 Ljubnem °/o &8-10 abs. 2 Pfibramu °/0 I S-30 abs. 85 Skupaj °/ 62- /O "^90 Odstotki pojedi-nih n&rodnostij med stanovništvom 3^'70 Dijakov hrvaških in laških na teh akademijah ni nič, pa tudi Cehi, Poljaki, Rusini in Slovenci so nedostatno zastopani, torej so pasivni; jedini aktivni so (ako ne jemljemo Madjarov in Rumunov v poštev) Nemci. Ker pa odpade povprek po 1 dijak na 164.444 Avstrijcev, biti bi moralo slovenskih rudarskih akademikov 7, čeških 31, rusinskih 16, poljskih 19; iz teh številk se lahko razvidi, za koliko smo zaostali Slovani tudi tukaj; vender pa je tu imenoma naš dolg dokaj nižji od onega, ki smo ga našli pri prej navedenih visokih šolah. Po veroizpovedanji je bilo med onimi akademiki katolikov 120 = 88-89°/.,, pravoslavnih 3 = 2-2O°/0, evangelikov 9 = 6,66°/0, Židov 3 = 2'2O°/0. Katoliki, katerih je 9i'3°/0 vseh Avstrijcev, imajo torej premalo akademikov, pravoslavni so razmerno prav zastopani, evangeliki preugodno — židje pa, signatura mnogim drugim visokim šolam, n. pr. dunajski univerzi, imajo strah pred podzemeljskimi učilnicami praktičnega rudarstva in zato ne kalijo radi krščanskega značaja naših rudarskih akademij. O tej svojosti židovskega značaja smo govorili že nekje drugod. 48 Čehov Poljakov Rusinov Slovencev Rumunov Madjarov drugih 14211 13 i? IO-60 >3-98 I I — 84-70 — 24 17 lTn I2'60 ° 83 3"'20 I-68 °8 23-77 »4'm !2- O' 1 4 2 I I °"75 2'9i X"49 0>75 °'v. 754 Jos. Apih: Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih Š61. V. Visoke šole za umetnosti. Semkaj spadata tudi samo dva zavoda: akademija obrazovnih umetnosti] na Dunaji in umetnijska šola v Krakovem. Oba zavoda sta imela koncem šolskega leta 1886/7. 374 dijakov, med njimi 25 Ogrov, 5 Hrvatov, i Rumunca, torej 31 inozemcev, katere je treba odšteti, tako da se nam pokaže po narodnosti nastopna razvrstitev: Dijaki Vseh dijakov te Rektificirani po narodnosti narodnosti broj 218 2 5 90 3 2 1 2 o f T Odstotki dotične narodnosti med skupnim avstr stanovništvom med dijaštvom Nemcev 232 Cehov 25 Poljakov 90 Rusinov 3 Slovencev 2 Hrvatov in Srbov 3 Lahov 2 Rummiov 0 Madjarov 14 drugih 3 6370 7'25 26-17 °'87 o- 29 0\, O'.,, 36' 7!) 23 77 14 86 12 si S' 23 2' 58 3 07 0' O', 0% ¦JO 10 Uverjeni smo, da nismo krivice storili niti Nemcem, niti Madjarom in Hrvatom, znižavši jim absolutno in relativno razmerje. Ipak so Nemci vse narode pustili za sabo in poleg njih so jedini Poljaki še izdatno aktivni — gotovo lep dokaz, kako umestna je bila osnova poljske umetniške šole na poljski zemlji. Vsi drugi narodi, med njimi tudi Slovenci, so pasivni, in ne-dostatek pri teh narodih je posebno velik, ker se smejo Nemci in Poljaki ponašati z izredno velikim prebitkom; dočim pride 1 nemšk umčtnišk akademik na 36.743 Nemcev, in pri Poljakih 1 poljsk akademik že na 36.000 Poljakov, sme" se pri nas stoprav 570.000 Slovencev ponašati z 1 slovenskim akademikom, pri Rusinih pa je dotično razmerje že celo 1 : 900.000 in pri Cehih 1 : 204.000, tedaj tudi silno neugodno v priliki s povprečnim razmerjem 1 : 64.720. Naš dolg znaša celih 8o°/0, češki 6g°j0, rusinski celih 93-4°/0 ! Pa Cehi imajo vsaj svojo umetelno obrtno šolo v Pragi, ki je srednja šola višje vrste in mnogo koristi na polji umčtnega obrta ; Slovenci, Rusini in Hrvatje pa niti takega zavoda nimamo, zato je naše po-ložje še mnogo neugodnejše, nego bi sodil človek po navedenih številkah. Narodnostno razmčrje obeh zavodov je bilo nastopno: Jos. Apih : Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol. 755 > > > 0 > l '> 0 Akademija <-> S 0 olja ush & >u 04 « abs. 232 25 IO 1 unajska /0 abs. 78'98 8-50 3 40 80 f rakovska /0 — — IOO'oo Dunajska visoka šola za umetnosti igra, kakor kaže naš pregled, isto ^mednarodno* ulogo, kakor posestrime ji univerza in tehnika. K bratom Poljakom ne vleče srce niti Jugoslovanov niti Severoslovanov; nemščina zavzema tudi na polji umetniškega izobraževanja za Slovane mesto medna rodnega učnega jezika. Židov d rugih 19 5 ^44 T • - 70 2 — 2 M) — 21 5 5*62 l\i Tudi tukaj katoliki niso aktivni, kakor tudi pravoslavni ne; ravidi se pa tudi, da židje, dasi jim je razmčrje ugodnejše nego v prebivalstvu, vender ne tiščč tako hudo v zavode za gojitev obrazovnih umčtnostij, tem živahnejše je njih zanimanje za druge umetnosti, imenoma za igrokaz; pravi razlog tej prikazni pa tiči v svojstvih židovske nravi. Sledeč oficijalni razvrstitvi visokih šol, smo dospeli zdaj k VI. Bogoslovskim učiliščem, o katerih smemo reči da bi jih imeli postaviti raz našega slovenskega stališča na prvo mesto, kakor nas bodo uverile nastopne številke bogo-slovcev, ki se šolajo prvič na fakultetah in drugič v semeniščih in samostanih. O slušateljih bogoslovskih fakultet, združenih z univerzami, smo že govorili; a so tudi bogoslovske katoliške fakultete same" zase: v Olomuci in Solnemgradu. Da dobimo pravi razgled o duhovniškem narastaji, moramo tukaj ozir jemati na bogoslovce fakultet, semenišč in samostanov. Katoliške *) Na str. 25. knjige »Statistik der Unterrichtsanstalten« je navedenih poleg 2 zidov 80 katolikov, kav je očitna pomota, ker je vseli dijakov samo So 48* 2 O", > > > O 0 0 > 3 1* r« SS > 0 a 55" b* <& rt dn 3 2 — 14 3 1 00 °-68 — 4-76 I*0( Z ozirom na veroizpovedanje je na šoli katolikov pravosl ev abs. 245 3 dunajski 7o °J 40 8340 !•(, abs. 78 krakovski /o Skupaj 97-60 abs 323 3 °/o 86-37 o-78 756 Jos. Apih : Statistična Črtica dijaštva avstrijskih visokih šol. bogoslovske fakultete (dunajska, graška, inšpruška, praška, krakovska, lvovska, olomuška, solnograška) so štele poleti 1886/7. 1.598 slušateljev, semenišča rimsko-katoliška 1.843, grško-katoliška 24, armensko-katoliška 12, torej vsa semenišča 1.879; vsen bogoslovcev katoliških je bilo tedaj 3.477 in pride po 1 bogoslovec na 5.780 katolikov vseh obredov. Bogoslovci katoliških fakultet so se delili v nastopne narodne skupine, pri katerih smo razmerno odšteli tistih 102 bogoslovcev z Nemškega, 62 iz Ogerske, 2 iz Hrvaške in 54 iz Švice, kateri bi preveč pomnožili broj nekaterih narodnostij. Dijaki po narodnosti Število vseh dijakov dotične narodnosti Rektificirani broj Odstotki dij med bogoslovci Nemcev 5*4 37<> 27-es Cehov 494 494 35 65 Poljakov 178 178 12 90 Rusinov 307 307 22-20 Slovencev 6 b O40 Hrvatov 6 4 °'-i9 Lahov 10 10 °'n Rumunov — — — Madjarov 41 1 °'07 drugih 42 2 °14 Slovenskih slušateljev bogoslovskih fakultet je torej sam6 6, uprav tako malo je Hrvatov in Lahov; znatno je število bogoslovcev onih narodov, ki imajo na svoji zemlji bogoslovske fakultete; pa te prilike ne porabljajo vseh dotičnih narodnostij v isti meri; Nemci n pr. so ravno tak6 razmerno preslabo zastopani, kakor avstrijski in katoliški Poljaki; tem bolj se odlikujejo v tem oziru Cehi in Rusini, ki so svoje ,., zgodovinsko-politiške« gospodarje, Nemce in Poljake daleč prekosili. Celč med bogoslovci graške univerze je 36-2°/0 Cehov, med onimi v Pragi celč 8i-5°/0, med dunajskimi tudi še i2"44°/0, v Olomuci pa celo 89%. Lvovska fakulteta broji poleg 75 Po-jakov 286 Rusinov. Med 1.879 gojenci katoliških semenišč in samostanov pa je bilo Nemcev 647 = 34'480/0, Čehov 554 = 29-48°/0, Poljakov 152 = 8-o8°/0, Rusinov 24 = i'27°/0, Slovencev 173 = 9-2O°/0, Hrvatov 125 = 6-65°/0, Lahov 192 = io-2i°/0, drugih (Armencev) 12 = o,63°/0. Prav soditi moremo pa stoprav, ako jemljemo ozir na skupni broj bogoslovcev vseh katoliških obredov: bilo jih je poleti 1886/7. 3.477, od katerih moramo spet odšteti tistih 220 inostranskih slušateljev katoliških bogoslovskih fakultet. Med ostalimi 3.257 bogoslovci je bilo Nemcev (avstrijskih) 1.023 = 3i'21°/0, Cehov 1.048 = 32-o6°/0, Poljakov 330 = Jos. Apih: Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol. 757 IO'37°/o> Rusinov 331 = io"38°/0, Slovencev 179 = 5'45°/0, Hrvatov 129 = 3'9O°/0, Lahov 202 = 6'i8<>/0, Madjarov 1 = o-O3°/0, drugih 14 = 0-42%. Relativno največ je torej v bogoslovskih študijah Cehov, skoraj tretjina vseh bogoslovcev, za Cehi prihajajo šele Nemci, kateri takd na ves glas ttarnajo, češ, da čimdalje več nemških katoliških duš zapada dušni paši čeških (in slovenskih) duhovnih pastirjev. Toda statistika dokazuje, da se v tem oziru godi Nemcem, kakor drugod Slovanom: ko pride čas žetve, da rabimo izraz sv. pisma, pa pogrešamo delavcev, zato" vstopijo tuje sile, da pomagajo pri delu, ki ga nalaga vsem narodom božji in človeški red Ne tarnaj, ako nečeš (zakaj »ne moreš* se tu ne smč reči) zavzemati mesta, ki ti po pravici grč! — Kdo je kriv, da že izmed 5.000 Cehov 1 bogoslovje študira, dočim 1 nemšk bogoslovec stoprav na 7.832 Nemcev pride? Ker povprek na 6.270 katoliških Avstrijcev 1 bogoslovec odpada, imajo Nemci za celo petino premalo svojih bogoslovcev, t. j. za petino katoliških Nemcev, ali za celih 1,200.000 duš morajo nenemški narodi vzgojiti duhovnikov. (Mi rabimo okrogle številke, dobrovedoč, da je pri Nemcih treba jemati v poštev evangelike). Izdatno aktiven je dalje laški živeli, kar je sčsebno znamenito z ozirom na Hrvate, Slovence in Nemce; aktivni so Jugoslovani, Hrvatje še bolj nego Slovenci; pri nas se odstotek bogoslovcev ujema z razmčrjem Slovencev napram skupnemu stanovalstvu; 1 slovensk bogoslovec odpade na 6.333 Slovencev, torej sam6 neznaten nedostatek v primeri s povprečnim številom; pa za Lahi smo daleč zaostali, pri katerih je razmčrje 1 : 3.316. Jako pasivni so Poljaki in Rusini — zadnji samo morebiti, zakaj del Rusinov je pravoslaven. Poljaki pa, ki so katoliški, brigajo se tako malo za dopolnitev in popolnitev duhovništva, da pride 1 poljsk bogoslovec šele na 10.000 Poljakov; za dobrih 36°/0 so na dolgu. Slovenskih bogoslovcev semeniških in samostanskih smo nabrojili 172 in sicer so se šolali 1886/7. 1- na nastopnih učiliščih: V semenišči Slovencev Čehov Hrvatov Lahov Nemcev 66 12 6 — — (°/o 7&-6 i4-3 °/o 7\°lo ~ -) 49 14 — — (°/o 77-7 22-s°/o - -) 31 28 15 22 3 (3I'4°/o 283 o/o i5lo/0 22-3o/0 3'o °/o) 15 10 — — 24 (3°-e°/o 2°-4°/o ~ 49-o °/0) ljubljanskem mariborskem joriškem celovškem 758 Jos. Apih: Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol. V samostanih: Slovencev Čehov Hrvatov Lahov Nemcev 2 — I — I v kamniškem (5o°/o - 25°/0 25°/o) 9 i — 150 2I5 v tirolskih (°/o2'36 °/o°'28 0/o4°95 °/o56-43) V ljubljanskem in mariborskem semenišči je torej Slovencev nad 3/4, in poleg njih so zgolj še bogoslovci drugih slovanskih narodov; nasproti pa ni v goriškem in celovškem semenišči niti tretjina bogoslovcev slovenskega rodu, pač pa so Slovenci v goriškem vsaj v relativni večini, dočim tem oziru stoprav drugo mesto. Za samostansko življenje imajo Slovenci, ako nas ne varajo zgoraj navedene številke, malo zanimanja. Leta 1868. štele so vse tedanje bogoslovske fakultete 1.189 katoliških bogoslovcev; med njimi je bilo Nemcev 38-26°/0, Cehov i6-85°/0, Poljakov 8'75°/o> Rusinov 24-54°/0, Jugoslovanov 2'6i<>/0, Lahov roQ°/0, Rumunov 2"78°/0, drugih 5-i2°/0, in sicer je bilo jugoslovanskih bogoslovcev 31; 1. 1886. pa samo" 12, padlo je torej za več nego polovico; padlo je pa tudi razmčrje Nemcev za 6-O9°/0, Rusinov za 5'33°/0, Lahov za O"47°/0; napredovali so pa Cehi od i6-85°/0 na 30*91°/0, Poljaki od 8*75°/0 na ii-i4°/0 in razni narodi od 5'i2°/0 na 5-19%. V semeniščih in samostanih je pa bilo 1868. 1. 2.034 katoliških bogoslovcev, torej za 155 več nego L 1886/7.; bilo Je takrat med njimi 39'39°/0 Nemcev, 23-99°/0 Cehov, 7*57°/0 Poljakov, i8'88°/0 Jugoslovanov, 9'93°/0 v Lahov, O"2 4°/0 Madjarov, zboljšalo se je torej relativno razmčrje pri Cehih na 29-48°/0, pri Poljakih na ž^oS0^, pri Lahih na io-2i°/0, pri Madjarih in pri drugih na o'63°/0; ti narodi so prekosili Rusine, Jugoslovane in Nemce. Za pravoslavne bogoslovce sta pri nas dva zavoda: fakulteta černoviška in bogoslovni zavod v Zadru. Oba skupaj sta imela 1886/7. 1. 75 slušateljev, in sicer je bilo na černoviški fakulteti 10 Rusinov = i6'g°l0 ondotnih slušateljev, 49 Rumuncev = 83*i°/0; na zadrskem učilišči 16 Srbov = ioo°/0. Med vsemi pravoslavnimi bogoslovci je bilo torej Rumuncev 65"3°/o> Srbov 2i'3°/0 in Rusinov 13*4%; povprek pride 1 bogoslovec na 6.666 pravoslavnih duš, kar je ugodno razmčrje. Evangeliški bogoslovci se izobražujejo na evangeliški fakulteti dunajski; bilo jih je 1886/7. 1. 40, med njimi Nemcev 20 (= 5O°/0), Cehov 13 (= 32V/o). Poljaki 3 (= 7-5%), Madjarji 3 (= 7-5%). Hrvat * (= 2'5°/o)- Če zadošča ta narastaj, ne moremo presoditi, zdi se nam pa razmčrje neugodno, ker pride 1 evangeliški bogoslovec na 10.000 evangelikov. Listek. 759 Statistika nam pripoveduje dalje, koliko bogoslovcev je prišlo v bogoslovne študije (izvzemši katoliške vseučiliške bogoslovne fakultete) z izpri-čevalom zrelostnega izpita in koliko samo z navadnim gimnazijskim iz-pričevalom. Prineslo je izmed vseh bogoslovcev te cerkve rimsko-katoliških bogoslovcev izpričevalo zrelosti 1.744 = 8i.i°/0 zjed. in arm.-kat. „ „ „ 36 = 100% pravoslavnih „ „ „ 7 = 437 °/0 evangeliških „ „ „ 37 = 92-50/0 Najboljše razmerje je torej pri zjedinjenih in armenskih katolikih, najslabše pri pravoslavnih. Ni nezanimivo navajati dotičnega razmerja katoliških bogoslovnic v pojedinih deželah, ker so tu res ogromne razlike. Bilo je med katoliškimi bogoslovci isterskimi (frannškanjc v Rovinju) z izpitom zrelosli 100 °/0 z giinn. izpričcvalom o-o o o moravskimi.....„ „ „ 99-3 „ „ „ „ 07 „ češkimi......„ „ „ 99-1 „ „ „ „ 0-9 „ gališkimi......„ „ „ 90-8 „ „ „ „ 9-2 „ gorenje-avstrijskimi . . . „ „ „ 86-8 „ „ „ „ 132 „ koroškimi......„ „ „ 83-4 „ „ „ „ 16-4 „ kranjskimi .....„ „ „ 78-4 „ „ „ „ 21-6,, niže-avstrijskimi ....„„ „ 77%" » » » 23%;> štajerskimi.....„ „ „ 75-3 „ „ „ „ 247 „ solnograškimi ....„„ „ 69-3 „ „ „ „ 307 „ tirolskimi......„ „ „ 68-3 „„ „ „ 317 „ goriškimi......„ „ „ 52-6,, „ „ „ 47*4» dalmatinskimi ....„„ „ 17-5 „ „ „ „ 82-5 „ LISTEK. Odlikovanje. C. g. pater Ladislav Hrovat, od leta 1859. profesor slovenščine in klasičnih jezikov na c. kr. veliki gimnaziji v Rudolfovem, stopil je s koncem preteklega šolskega leta v stalni pokoj. Pred nekoliko tedni je Nj. Veličanstvo temu zaslužnemu veteranu slovenskih pisateljev, ki nam je v prejšnjih letih pojasnil toliko prepornih slovniških vprašanj, za njegovo odlično tridesetletno službovanje podelilo zlati zaslužni križec s krono, katerega so dne" 29. vinotoka t. 1. slovesno pripeli na prsi vrlemu možu. Želimo od vsega srca, da bi p. Ladislav še mnogo let užival svoj dobro zasluženi pokoj. Po novem letu hočemo priobčiti v našem listu životopis tega odličnega pisatelja, ki je s svojimi spisi s; po svojih učencih toliko vplival na razvoj književne slovenščine.