Knjižnica Velenje Titov trg 5 3320 Velenje
ŠTEVILKA III
Peter RADOJA
Anton HOJNIK
kandidata pod številkoj^^^
Prihodnost je
SDS
Vaš glas lamé je glas za pošteno in	^m
prijazno Slovenijo. Je glas za razvitejšo Slovenijo, za državo sposobnih, ponosnih in veselih ljudi.
Skupaj lahko zmagamo!
Vaš Peter Radoja
8. OKTOBER - PRAZNIK KS ŠOŠTANJ
doma,
h prazniku krajevne skupnosti Šoštanj so se 6. oktobra napolnili prostori Kulturnega katerem je bila osrednja slovesnost. Skozi razgibanost in pestrost programa je goste vodil recital treh deklic, osrednja točka pa je bila govor predsednice KS Cvetke Tinauer. Sodelovali so Pihalni orkester Zarja, Mešani pevski zbor Svoboda ter navdušili otroci obeh
osnovnih šol in glasbene šole, Tinauerjeva pa je spregovorila o delu sveta krajevne skupnosti Šoštanj ter o dajanju prednosti skupnega dela pred interesi posameznikov.
Predstavniki krajanov in borcev so iz dvorane odnesli cvetje k spomeniku na Šlandrovi in k Plamenici. Slovesnost so zaokrožili v preddverju doma, kjer so po končanem uradnem delu še poklepetali.
MiKo
	
I
NAPOVEDNIK
stran 2 [
Lokoviški vročevod vroč
Pridobitev ni združila krajanov
stran 2
Kdaj konec kulturnega mrtvila?
Vrtet ponuja; lutkovni abonma
stran 2 in 3
Volitve v državni zbor pred vrati
stran 1 in 4
Dileme ob novi šoli
Spomini na državno meščansko šolo
O B |Č I N E
Uff
ŠOŠTANJ
POSEBNA SKRB
De lenje Sp Do	35	* _ Z
LIST		
2000		S3 **
352(49? 1 11	4 Šoštanj)	* F K gs
■MIH III III lili lllllll 9000G27.10		COBI SS O
BTI.I10KT0IHM	CENA 1110 SIT
PRAZNIK ZAOKROŽEN S SLOVESNOSTJO
Podelitev občinskih priznanj
IZOBRAŽEVANJE
M
esec oktober je vsako leto čas, ko varstvu pred požari in gasilstvu posvečamo še posebno pozornost. Kar nekako samoumevno je, da nam gasilci ob nesrečah priskočijo na pomoč in o njih običajno niti ne razmišljamo. Oktobra pa je drugače, saj s svojimi programi gasilci takrat želijo še posebej zbuditi našo pozornost in zanimanje za svojo dejavnost.
Znano je, da požari vsako leto povzročijo ogromno materialno škodo, za večino pa je še vedno vzrok človeška malomarnost ali nepazljivost. Kakšne so posledice ognja, smo lahko videli pred kratkimi ob katastrofalnem požaru v tovarni Gorenje v Velenju.
V gasilskem društvu Šoštanj-mesto se zavedajo, da se marsikateremu požaru z znanjem in pravilnim ukrepanjem izognemo, zato v svoje programe uvrščajo tudi različne oblike izobraževanja prebivalstva. Posebno pozornost pa posvečajo izobraževanju šolskih otrok, saj je igra z ognjem čestokrat vzrok požara. Že več kot deset let izvajajo predavanja in prikaze gašenja ter gasilske tehnike za obe šoštanjski osnovni šoli. Izobraževanje poteka za otroke od prvega do četrtega razreda.
Tudi letos so gasilski dom obiskali šolar-
ji, tokrat iz osnovne šole Karla Destovnika Kajuha. Za vse štiri razrede so predavanja in prikaze razdelili na dva dni, tako da se je 200 šolarjev lahko poučilo o osnovah gašenja.
Poveljnik Leon Stropnik nam je povedal, da otrokom najprej razložijo najosnovnejše pojme o gorenju in gašenju, kaj pomeni biti gasilec in kakšne so njegove naloge. Nato pa jih povprašajo, kaj oni vedo o preprečevanju požarov, katero številko poklicati v primeru požara, katere podatke je potrebno povedati in podobno. Pomembno je, da otroci v pogovoru sodelujejo, saj je snov zanje tako bolj zanimiva in tudi razumljiva.
Po teoretičnem delu pokažejo otrokom gasilsko tehniko in opremo ter načine gašenja. Zanimiv je vodni top, pa tudi gasilski avtomobili. Še posebej pa je zanimivo, ko otroci sami lahko preizkusijo delovanje gasilskih naprav.
Za ta način izobraževanja je v društvu zadolžen Tone Mežnar, s sedanjim načinom pa so zadovoljni in ga nameravajo izvajati tudi v prihodnje. Ob tem ni odveč poudariti, da na tak način pri otrocih zbujajo zanimanje za gasilstvo in tako poskrbijo za svoj naraščaj, saj se marsikdo kasneje včlani v društvo.
Marija Lebar
Ena ali dye soji?................................................
fi aradi tega vprašanja je bil 9.oktobra sklican svet staršev obeh šoštanjskih šol,
I	s predstavniki občine, podjetja Pro plus in projektantskega tima. Dilema tudi
II	po sestanku ostaja. Potrebno bo temo predstaviti širši javnosti in vse skupaj temeljito pretehtati. Denar je pripravljen in leži neizrabljen. Ali bo prevladal razum ali emocije? Ali ena nova večja sodobna šola ali dve manjši adaptirani ali celo ena nova in ena še naprej stara? Kako bo odločil Šoštanj!? O tem v prihodnji številki.
M. K.
29. septembra je bila v okviru praznovanja občinskega praznika svečana seja občinskega sveta, na kateri so bila podeljena letošnja priznanja občine Šoštanj. Naziv častnega občana Občine Šoštanj je posmrtno dobil Viktor Kojc, priznanje pa je v imenu sorodnikov prevzela vnukinja Spela. Priznanje občine Šoštanj je dobilo eno naj večjih prostovoljnih gasilskih društev v občini, to je Prostovoljno gasilsko društvo Gaberke. Prevzel ga je predsednik Karel Judež. Plaketa občine Šoštanj je bila dodeljena Francu Skornšku, predsedniku Turističnega društva Skorno.
Priznanja je podeljeval župan Milan Kopušar, skupaj s predsednico Komisije za podebtev priznanj Jožico Andrejc. Skozi slovesnost seje prepletal tudi krajši program, ki ga je povezovala Milojka Komprej, sodeloval pa je Moški pevski zbor Lokovica z zborovodjem Zdravkom Zupančičem. Slavnostni govornik je bil župan, ki je spregovoril o dosedanjem delu ter o načrtih, kakor tudi o sodelovanju in skupnem delu.
Prisotni so bili tudi župani drugih občin in predstavniki gospodarstva, društev ter krajevnih skupnosti.
Letošnji občinski nagrajenci
Otvoritev novih prostorov knjižnice
?
o seji so udeležence pričakale mažorete in jih s svojim korakom popeljale do knjižnice, ki je v zadnjem delu Kulturnega doma Navzočim je najprej spregovoril Tone Ravnikar,j)otem pa so se zvrstili nastopi otrok iz OS Topolšica in branje odlomka, ki ga je brala Maja Rezman, popestreni pa so bdi s pesmimi, ki jih je izvajal Boštjan Dermol. Slavnostni govornik je bd vodja knjižnice Vlado Planko. Sicer prijetnemu programu pa je bdo žal zaradi neslišnostih skoraj povsem nemogoče slediti. Po otvoritvi, ko sta skupno pre-
rezala trak vodja knjižnice in župan, so si prisotni knjižnico ogledali in iz njene zgodovine povzeli, da je knjižnica v Šoštanju že dolgo, da se je večkrat selila, nazadnje leta 1988 v Kosijevo hišo (hivšo pošto) in tokrat spet nazaj v Kulturni dom, kjer so res lepi prostori in sodobna oprema. Novost je tudi internet. Knjižnica ima trenutno 458 članov ter preko 23.000 knjig. V oktobru je tudi brezplačen vpis, verjetno pa se bo v zimskih dneh števdo članov povečalo, saj vsi vemo, da je knjiga najboljša prijateljica, ki te nikdar ne izda.
Magda Rženičnik - Lampret
Veselje v novih prostorih knjižnice
Marjan Jakob
Za
Slovenijo
s ponosom .
IS a volilnem lističu obkrožite št. ■§
Vabilo
V smislu moje kandidature za poslanca v državnem zboru, vas v petek, 13. oktobra, od 9.30-12. ure, z veseljem vabim na družabno srečanje pred MESNICO KMETIJSKE ZADRUGE V ŠOŠTANJU (za Kajuhovim domom).
Za prijetno počutje bo poskrbljeno!
o
(I
s o s
LOKOVMI VROCEVOD RES VROČ
Se ena svečanost v prazničnem septembru
večana otvoritev vročevoda v Lokovici je bila 23. septembra pred domom krajanov. Investicija, ki je veljala 331 milijonov tolarjev, je v glavnem sedela na občinskem proračunu. K izgradnji je pristopilo 85 gospodinjstev, ki so prispevala okoli 15 odstotkov. Zaenkrat pa se z novim vročevodom ogreva že približno 60 domov in s tem se zaključuje prva faza izgradnje toplovoda.
Z bogatim kulturnim programom je bila zapolnjena praznina, ki jo je povzročila (ne)udeležba krajanov, katerih toplota, ki jo daje toplovod, ni ogrela do tolike mere, da bi se nove pridobitve veselili skupaj z ostalimi. Zakaj tako, vedo najbolj sami. Nekaj je bilo razbrati tudi iz besed predsednika gradbenega odbora Andreja Volka, ki je svoj govor zaključil z besedami: Pa več sreče prihodnjič. Se prej je kronološko in
zgovorno opisal potek izgradnje, ki se je začela že v 97. letu, ko so se krajani ustno izrekli za gradnjo. Vmes je nekatere volja že minila in tudi začetek gradnje v januarju 1999 se je zapletel in zapletalo se je vse do konca. Ampak investicija je le pripeljana do konca in Volk se je vsem tistim, ki so pomagali in stali ob strani iskreno zahvalil.
Res je bil to velik zalogaj tako za krajevno skupnost kot za občino. Župan občine Šoštanj Milan Kopušar jo je v svojem govoru označil kot najmočnejšo investicijo v občini Šoštanj v zadnjih dveh letih. Krajanom, ki se bodo po novem sodobno greli, je zaželel prijeten in udoben dom in simbolično odprl pipico na sodu, iz katerega je nekaj celo priteklo. Pa najbrž ne vroča voda, kot je pisalo na njem, temveč želodcu in razpoloženju bolj prijazna tekočina. Svečanost so nato zaokrožili lokoviški pevci, ki so mimo programa zapeli eno ali dve, da se je veselje in radost ob zaključku projekta vseeno videla in slišala.
M. K.
LUTKOVNI ABONMA
rrtec Šoštanj ponuja otrokom lutkovni abonma s štirimi predstavami:
Cveto Sever: Vrtiljak (v novembru)
Robi Wald: Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča (v decembru 2000)
Andrej Rozman - Roza: Mali rimski cirkus (marca 2001)
Boštjan Sever: Kraljična na zrnu graha (v maju) Predstave bodo v kulturnem domu v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. O datumu predstav bodo otroci naknadno obveščeni.
Ker imajo naši otroci zelo malo možnosti za ogled kulturnih prireditev, pričakujejo v Vrtcu dober sprejem te nove ponudbe. Za dodatne informacije se obrnite na upravo Vrtca Šoštanj.
VESELO IN VARNO PO GABERŠKIH CESTAH
krajevni skupnosti Gaberke so pohiteli in izpolnili plan posodobitev cest za letošnje leto že pred jesenjo. Uspelo jim je asfaltirati odsek v dolžini 200 metrov med Apatom in Plaznikom. Tudi lokalna cesta Krajnc, dolga 180 metrov, se blešči v asfaltni preobleki. Asfaltiran je tudi del ceste proti Valentinu Času in odsek Mori - Goltnik.
Simbolična otvoritev, povezana z zaključkom del, je bila pri kmetiji Apat 22. septembra. Zbrali so se uporabniki poti in drugi krajani ter skupaj z županom Milanom Kopu-šarjem, ki je prerezal trak, rekli besedo ali dve še o prihodnjih delih in nalogah. Prireditev ob otvoritvi sodi namreč v sklop praznovanja občinskega praznika, za® je bilo veselje dvojno.
M. K.
V»
ZDRUŽENA USTA
socialnih demokratov
Knjižni kotiček

Dragica POVH
NOVO V SOSTANJSKI KNJIŽNICI
Posebna ponudba
Brezplačen vpis novih bralcev v oktobru
Znanje in modrost je pot v prihodnost
Volite modro - ZLSD
Na volilnem lističu obkrožite št.(
n lističi
Naslov
Lampretov trg 3
(Kulturni dom - vhod z jugovzhodne strani)
Delovni čas:
ponedeljek, sreda: 12.30 - 18.30 torek, petek: 9.30 - 14.30
Telefon: 898 43 40
MILAN
KOPUSAR
\/
Uresničimo razvoj občine Šoštanj !
Slovenijagrenaprej
VAS GLAS M VOLITVAH MJOjELJJjj................
PREDSTAVLJAJO SE* KANDIDATI M D RŽ AVN 0ZB ORSKlVvOL ITVAH^OOO
15. oktobra bomo Slovenci zopet odšli na volišča, kjer bomo obkrožili številko pred enim izbranim kandidatom za poslanca. Na letošnjih volitvah nastopa manj strank in manj kandidatov kot v preteklosti, v našem. 8. okraju 5. volilne enote, se za poslanski sedež poteguje petnajst kandidatov. Da bi našim volivcem olajšab odločitev, smo vsem kandidatom zastavili dve vprašanji. Predstavljamo vam odgovore enajstih kandidatov, štirje se našemu povabilu niso odzvali. To so Iztok Čurči iz Slovenske nacionalne stranke, Aleksandra Recko iz stranke Naprej Slovenija, Franc Tomaž, kandidat Demokratov Slovenije in Nevenka Kamenik iz Nove stranke. Kandidati
so v odgovorih nanizali svoje kvalitete in programske razlike, po lastnih besedah pa slabih latnosti skoraj nimajo.
Kot doslej bo volivec svojo voljo izrazil z dodelitvijo glasu svojemu kandidatu oz. stranki tako, da bo obkrožil zaporedno številko pred imenom. Dejstvo je, da se pri preštevanju volivčev glas za kandidata najprej upošteva kot glas za stranko, ki ga je kandidirala, in šele nato kot glas zanj. Vendar pa volilna komisija letos preostale glasove razdelila malce drugače, manj v prid manjšim Stankam. Zagotavljajo, da tako noben glas ne bo šel v nič.
U. M.
Stakne HINKO
©
Starost: 57 let Stan:
Naslov: Matija Gubca 4 a, Šoštanj Izobrazba: avtomehanik Sedanje delo: kmetijska dejavnost Politična usmeritev: neodvisen
1. V čem se vaš program razlikuje od programov ostalih strank oz. list? Zakaj ste vi drugačen, boljši kandidat od drugih in katere so vaše slabe lastnosti?
Spoštovanim vohvkam in volivcem ne ponujam praznih obljub, ampak nove tržno zanimive programe. Kakšne produkte proizvajati, da bi jih lahko prodali na svetovnih tržiščih po svetovni tržni ceni. Proizvodnja v svetovnem merilu, ki bi prinašala dober zaslužek,
bi omogočila intenzivni razvoj podeželja, mest, turizma, kmetijstva in drobnega gospodarstva.
Če bom poslanec v državnem zboru, bom podpiral vsak dober program, ne glede na stranko. Ne bom pa podpiral podražitev, vsaj tako dolgo ne, dokler se najnižje plače in pokojnine ne dvignejo na normalno raven.
V naši državi je nujno potrebno popraviti standard, kar bi osrečilo državljane.
2. Kaj mislite, da bi vi kot poslanec v državnem zboru lahko doprinesli prebivalcem občine Šoštanj?
Za kandidiranje za poslanca v državni zbor sem se odločil, ker posedujem več izumov (patentov), ki bi omogočili Šaleški dolini in državi Sloveniji veliko delovnih mest in doher zaslužek.
PRIZNANJE
Peter - Črtomir GORJANC
(3)
Starost: 62 let Stan: poročen Naslov: Javornik 7,
Ravne na Koroškem Izobrazba: univ. dipl. inženir gradbeništva
Sedanje delo: upokojenec Politična usmeritev: neodvisen
sem boljši kandidat od drugih kolegov (kandidatov). Moja slaba lastnost pa je, da ne pristajam na: špekuliranje, spletke, tajne dogovore. Ni res, da v politiko uspevajo le neobčutljivi ciniki, naduteži, zgage in prostaki, moja pot v pobtiki bo zato malo <
značaja, prisoten tudi v občini Šoštanj.
ìsa.
1. V čem se vaš program razlikuje od programov ostalih strank oz. list? Zakaj ste vi drugačen, boljši kandidat od drugih in katere so vaše slabe lastnosti?
Splošno znano je, da je 80 % programov strank skoraj enakih. V načelu sem samostojen kandidat in sem odvisen le od volivcev, ne od pragmatične zvijačnosti liderjev strank. Ne trdim, da
2. Kaj mislite, da bi vi kot poslanec v državnem zboru lahko doprinesli prebivalcem občine Šoštanj?
Imam program petih točk, ki je razviden iz mojih predstavitev na plakatu. Poleg načelnih problemov, ki tarejo celotno Slovenijo, sem bom zavzemal za policentrični razvoj Slovenije, za učinkovito in smiselno regionalizacijo, tako da ne bo prihajalo do izpiralnih učinkov bolj razvitih prostorskih celot nasproti manj razvitim; menim, da je ta problem, poleg drugih, ki so predvsem ekološkega
Milan KOPUSAR
©
Starost: 39 let Stan: poročen Naslov: Gaberke 24, Šoštanj Izobrazba: ekonomist Sedanje delo: župan občine Šoštanj Politična usmeritev: LDS-Liberalna demokracija Slovenije
1. V čem se vaš program razlikuje od programov ostalih strank oz. list? Zakaj ste vi drugačen, boljši kandidat od drugih in katere so vaše slabe lastnosti?
Program LDS se razlikuje od drugih predvsem v tem, da je usmerjen v sedanjost in da je široko odprt za vse državljane, ki želijo čim boljšo prihodnost. Izzivi časa so takšni, da v programu pristopamo k vsem ključnim vsebinam:
novi ekonomiji, znanju za prihodnost, informacijski družbi, zagotovljeni socialni varnosti, učinkovitemu zdravstvu, stanovanjski politiki, trajnostnemu razvoju, zunanji in regionalni politiki. LDS ima odgovore na ta ključna vprašanja in zagotavlja, da bo šla Slovenija naprej. Kot župan občine Šoštanj poznam razmere, z izvolitvijo v državni zbor pa bom aktivno posegel v uresničevanje občinskih interesov.
Drnovška vodilna vladna stranka, bom zanesljivo uspešno - skupaj z gospodarstvom in krajevnimi skupnostmi -izpeljal te projekte.
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
mamamm
2. Kaj mislite, da bi vi kot poslanec v državnem zboru lahko doprinesli prebivalcem občine Šoštanj?
Občina Šoštanj potrebuje nov razvojni investicijski ciklus. Brez finančnega sodelovanja države in državnih podjetij v občini na uspešno izpeljane investicije ni mogoče računati. Kot poslanec LDS, ki bo pod vodstvom dr. Janeza
ČETRTEK. 12. OKTOBER DO
LI T V E
Andrej KOS
Starost: 27 Irt Stan: samski Naslov: Skale 177, Velenje Izobrazba: računalniški tehnik Sedanje delo: komercialist-logistik Politična usmeritev: SMS
1.	V čem se vaš program razlikuje od programov ostalih strank oz. list? Zakaj ste vi drugačen, boljši kandidat od drugih in katere so vaše slabe lastnosti?
SMS, stranka mladih Slovenije, združuje mlade ne glede na njihovo versko, politično in drugo pripadnost ter vse, ki verjamejo v mlade in v skupno prihodnost. Zavzemamo se za odprto družbo, ki ni obremenjena s preteklostjo. Smo za reševanje problemov v
družbi s strokovnim - nepolitičnim pristopom, brez delitve na leve in desne. Prizadevamo si za strpen dialog med različno mislečimi ter za celovite rešitve na vseh področjih. Dovolj nam je prepirov, intrig, afer ter zavajanja javnosti.
Imam polno energije, sem politično neobremenjen in sprejemam nove ideje.
2.	Kaj mislite, da bi vi kot poslanec v državnem zboru lahko doprinesli prebivalcem občine Šoštanj?
Zavzemal se bom za vzpodbujanje lokalnih potencialov ter večjo lokalno samostojnost s pomočjo države.
%Peter RADOJA
©
Starost: 39 let Stan: samski Naslov: Lokovica 127, Šoštanj Izobrazba: elektrikar Sedanje delo: elektro vzdrževanje v TES Politična usmeritev: pomladansko usmerjen
1.	F čem se vaš program razlikuje od programov ostalih strank oz. list? Zakaj ste vi drugačen, boljši kandidat od drugih in katere so vaše slabe lastnosti?
Program SDS temelji na osebni odgovornosti do dogovorjenih stališč. S to odgovornostjo se bomo v primeru izvolitve zavzemali za napredek tržnega gospodarstva in spoštovanja norm za odprto pot v Evropo. Hkrati bomo s posebno pozornostjo uporabili vse instrumente
politike za zmanjševanje socialnih posledic. Zavzemamo se za enake pogoje izobraževanja vseh mladih in možnost kulturnega delovanja širšemu krogu ljudi. Kot poslanec SDS se bom zavzemal za pošteno porabo proračuna in proti nekoristnim investicijam. Moje dosedanje delo za ljudi je porok temu.
2.	Kaj mislite, da bi vi kot poslanec v državnem zboru lahko doprinesli prebivalcem občine Šoštanj?
Občina Šoštanj se bo zaradi vključevanja Slovenije v Evropo morala temeljito gospodarsko in ekološko posodobiti. V energetiki bomo poizkušali zaradi tržnih zakonitosti uveljaviti združitev segmentov, ki bodo na prostem trgu lahko konkurenčni, vendar morajo imeti sedež v Šoštanju. To hi pomenilo ohranitev delovnih mest v Šaleški dolini. Zavzemal
se bom za povečanje sredstev za obnovo starega mestnega jedra in dokončanje ceste Šentvid - Crna. Znal bom prisluhniti krajanom.
Drago KOREN
Starost: 40 let Stan: cerkveno poročen Naslov: Lokovica 143 a, Šoštanj Izobrazba: univ. dipl. inženir geodezije. Sedanje delo: vodja izpostave Območne geodetske uprave Velenje Politična usmeritev: član Nove Slovenije -Krščanske ljudske stranke
1.	F čem se vaš program razlikuje od programov ostalih strank oz. list? Zakaj ste vi drugačen, boljši kandidat od drugih in katere so vaše slabe lastnosti? Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka se od ostalih razhkuje najprej po tem, da je to nova stranka, ki jo je ustanovil dr. Bajuk. Je demokratična stranka z zmerno konzervativno usmer-
itvijo, ki želi povezati vse državljane RS, ki sprejemajo slovenske in evropske kulturne, demokratične, domovinske moralne in socialne vrednote. Poglavitno programsko razliko pove že naše geslo Beseda velja! S tem hočemo povedati, da naša stranka hoče v politično kulturo naše mlade države vpeljati obvezo izpolnjevanja obljube, dane kjerkoli. Osnovno idejo našega programa lahko strnemo v pet točk: svobodno gospodarstvo in priložnost za vse, predanost družini in mladi naprej, širina znanja in odprte možnosti, Evropa pri nas doma, podprimo podeželje, da bo kruha za vse.
2.	Kaj mislite, da bi vi kot poslanec v državnem zboru lahko doprinesli prebivalcem občine Šoštanj?
Drugačen in boljši kandidat sem predvsem zato, ker se zavzemam za red, red in
še enkrat red v naši državi. In to je tisto, kar želim doprinesti prebivalcem občine Šoštanj in vsej Sloveniji kot poslanec v državnem zboru.
N.Si
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
Peter REZMAN
Starost: 44 let Stan: poročen Naslov: Cesta talcev 2 a, Šoštanj Izobrazba: V. stopnja Sedanje delo: upokojen; predsednik Zelenih Šoštanja, član sveta Občine Šoštanj.
Politična usmeritev: pripadnik slovenske politične pomladi, član politične stranke Zeleni Slovenije
1.	F čem se vaš program razlikuje od programov ostalih strank oz. list? Zakaj ste vi drugačen, boljši kandidat od drugih in katere so vaše slabe lastnosti? Zeleni se zavzemamo za kvalitetno in predvsem zdravo življenje vsakega posameznika že v sedanjosti, ne šele v lepši prihodnosti, kot to obljublja večina
drugih strank.
Od večine drugih politikov se razlikujem v tem, da vedno sprejemam dialog in argumente vseh, tudi tistih z drugačnimi političnimi nazori, kar mi mnogi štejejo tudi za ‘‘slabo" lastnost, ki naj ne bi sodila v politiko izključevanja drugačemis-lečih, ki prevladuje v Sloveniji.
2.	Kaj mislite, da bi vi kot poslanec v državnem zboru lahko doprinesli prebivalcem občine Šoštanj?
Nemudoma bi pripravil Zakon o skladu za sanacijo občine Šoštanj, v katerega bi moral Premogovnik Velenje obvezno vložiti vsa zemljišča, ki jih je pridobil zaradi potreb po odkopavanju premoga v občini Šoštanj, kjer premoga ne bo odkopaval, in Zakon o reviziji delitvene bilance občine Velenje, s katerim bi določil plačilo odškodnine občinama
Šoštanj in Šmartno ob Paki, zaradi prenizko prikazane premoženjske bilance občine Velenje na dan 31. 12. 1994.
Marjan JAKOB
©
Starost: 46 let Stan: samski; 20 letna hči Naslov: Topolšica 39 a, Topolšica Izobrazba: univ. dipl. ing. zootehnike Sedanje delo: direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina in direktor Mlekarne Celeia Arja vas, Petrovče Politična usmeritev: član SLS + SKD, Slovenske ljudske stranke
1.	V čem se vaš program razlikuje od programov ostalih strank oz. list? Zakaj ste vi drugačen, boljši kandidat od drugih in katere so vaše slabe lastnosti?
Večji poudarek razvoju podeželja, saj je celotna Šaleška dolina podeželje. Korenine slovenskega rodu segajo globoko na podeželje in tega se ne bi
smel sramovati noben Slovenec ter to spoštovati pri vseh svojih odločitvah. Drugačen sem od drugih kandidatov, izhajam iz okolja, kjer me trdo delo spremlja vse življenje. Prihajam iz gospodarstva, poznam razmere, kako je treba skrbno gospodariti, da ti ostane denar za razvoj. Dobro se zavedam, da je napredek možen le z znanjem, delavnostjo, poštenjem in vztrajnostjo.
2.	Kaj mislite, da bi vi kot poslanec v državnem zboru lahko doprinesli prebivalcem občine Šoštanj?
Čas je, da slišijo v Ljubljani močnejši in ostrejši glas iz Šoštanja in okolice na mestih, kjer se odloča o razvoju in napredku naše države. Kot poslanec državnega zbora bom izrabil vse te možnosti. Verjemite, z vami bom tudi po volitvah odločitev prepuščal vam.
SL$==SKD
Slovenska ljudska stranka
Šoštanj
POVH
Starost: 47 let Stan: samska Naslov: Šalek 86, Velenje Izobrazba: mag., dipl oec.
Sedanje delo: vodenje oddelka za gospodarstvo, kmetijstvo in družbene dejavnosti na UE Velenje
Politična usmeritev: Združena lista socialnih demokratov
1.	F čem se vaš program razlikuje od programov ostalih strank oz. list? Zakaj ste vi drugačna, boljša kandidatka od drugih in katere so vaše slabe lastnosti?
Združena lista socialnih demokratov uveljavlja strpno politiko brez žalitev in afer. Naš program je usmerjen v gospodarsko rast in razvoj, večjo dostopnost do znanja za tekmovanje s svetom, nova delovna
mesta in zmanjševanje socialnih razlik. Upe polagamo v mlado generacijo, ki bo z znanjem in energijo v povezavi z izkušnjami in modrostjo starejših, sposobna oblikovati prijaznejšo prihodnost.
S svojim znanjem in izkušnjami sem sposobna kreativno sodelovati pri delu državnega zbora in vplivati na sprejem pametnih odločitev.
2.	Kaj mislite, da bi vi kot poslanka v državnem zboru lahko doprinesli prebivalcem občine Šoštanj?
Prebivalcem občine Šoštanj je v prihodnosti potrebno zagotoviti sredstva državnega proračuna za izgradnjo nove osnovne šole, stanovanj in obnovo starega mestnega jedra ter zaposlovanje. Posamezna ministrstva sredstva za te namene imajo, pridobili pa jih bomo lahko le takrat, če bomo imeli v vladi svoje ljudi.
Če bom izvoljena, obljubljam, da si bom za to prizadevala z vsemi svojimi močmi. In vztrajnosti mi ne manjka, verjemite mi.
Franc PLANINŠIČ,
©
Starost: 50 let Stan: poročen
Naslov: Rdeči breg 57, Podvelka Izobrazba: trgovski poslovodja Sedanje delo: direktor svojega podjetja Politična usmeritev: neodvisen
1.	F čem se vaš program razlikuje od programov ostalih strank oz. list? Zakaj ste vi drugačen, boljši kandidat od drugih in katere so vaše slabe lastnosti?
Na volitvah 2000 kandidiram kot neodvisni kandidat, najpomembnejši del mojega programa pa je odpiranje novih delovnih mest v podjetništvu, obrti in na podeželju. Pogoj za to pa je pravna in pravična država na vseh področjih. Moj program je brez predvolilnih obljub in
temelji na realnem dejstvu - boju za izboljšavo sedanjih in odpiranju novih delovnih mest, ki bodo ustvarjala novo dodano vrednost. Moje delo ponazarja geslo Pomagajte Sloveniji živeti.
2.	Kaj mislite, da bi vi kot poslanec v državnem zboru lahko doprinesli prebivalcem občine Šoštanj?
Kot poslanec v DZ se bom zavzemal, da bo država občini Šoštanj zaradi degradacije kraja namenila ustrezno finančno pomoč pri ohranjanju že obstoječih in odpiranju novih, okolju prijaznih delovnih mest. Prepričan sem, da je odprava brezposelnosti pogoj za razvoj vsakega kraja, tako infrastrukturnega kot kulturnega področja.
Erika VERŠEC
Starost: 58 let Stan: poročena, 2 otroka Naslov: Cesta na vrtače 7, Velenje Izobrazba: univ. dipl. ekonomist ^Sedanje delo: upokojenka, predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Politična usmeritev: Demokratična stranka upokojencev. Se ne uvršča ne levo ne desno.
1.	F čem se vaš program razlikuje od programov ostalih strank oz. list? Zakaj ste vi drugačna, boljša kandidatka od drugih in katere so vaše slabe lastnosti?
DeSUS-ov program je usmerjen v gospodarski razvoj in socialno pravično družbo. Nas ne zanimajo velike želje po vladanju, pač pa predvsem temeljne pravice iz pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja
in kakovosti življenja starejših ljudi.
Sama izhajam iz socialno šibke družine, v aktivnem obdobju sem delala na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. Po upokojitvi pa prostovoljno delam pri izobraževanju in druženju upokojencev v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje kot predsednica.
V politiki sem novinka in zato premalo poznana, vendar imam znanje, izkušnje in potrebno strpnost za uspešno politično delo.
2.	Kaj mislite, da bi vi kot poslanka v državnem zboru lahko doprinesli prebivalcem občine Šoštanj?
Lokalni problemi so prva skrb lokalne oblasti, s katero mislim tesno sodelovati. Šoštanju so potrebna nova delovna mesta, razvojna rast in preusmeritev bolnice ter kakovostna oskrba starejših in pomoči
potrebnih. Mislim, da lahko z lobiranjem v in okolici državnega zbora pridobim sredstva, državna in evropska, za te namene.
v v
sramiti ha dum nil
ŠOLO MIHAELA VOŠHJAKA
Zadnja generacija šole ohranila lepe spomine
P
red kratkim je bilo srečanje dijakov zadnje generacije Meščanske šole v Šoštanju, ki je zaradi vojne vihre prenehala delovati leta 1940. Zbrali so se na dvorišču bivše meščanske šole, zdajšnje šole Karla Destovnika Kajuha. Pobudnik srečanja je bil Maks Lomšek, prisotni pa še Gabriela Rebernik, Alojzija Juvančič in Stanislav Šrot. Ida Kališnik in Milena Kozlevčar se zaradi zdravstvenih težav nista mogli udeležiti srečanja, ostali še živeči pa so se zaradi posledic vojne razkropili po tujini.
Minilo je kar šest desetletij, kar je zadnja generacija državne meščanske šole Mihaela Vošnjaka v šolskem letu 1939/40 zaključila šolanje. Po tistem meščanska šola, ki je bila ustanovljena leta 1920, ni več delovala. Prekinila jo je druga svetovna vojna, po njej pa je bilo šolstvo organizirano drugače. Pa vendar se je o delovanju meščanske šole ohranilo kar nekaj dokumentacije. O začetku, ustanovitvi in prehodnih težavah je pisal njen ravnatelj Franc Hribernik^ njegove zapiske pa je pozneje uredil Tone Ravnikar v knjigi Mesto Šoštanj. V tej knjigi je nazoren prikaz delovanja šole od leta 1920 pa do leta 1929; imenovani so ustanovitelji, učitelji, kje je šola delovala, predmeti, ki so bili na urniku, koliko je bilo učencev in še marsikaj, celo to, kam so hodih na izlete. Leta 1929 se Hribernikovi zapisi prekinjajo, kar pa ne pomeni, da od takrat naprej arhiv ne obstaja. Verjetno je dokumentov še veliko.
Nekaj je hrani tudi gospod Maks Lomšek, ki hrani Izvestje 1939140 Državne meščanske šole Mihaela Vošnjaka, nekakšen bilten, verjetno zadnji te vrste oziroma šole. Potopil pa se je tudi v svoje spomine, tiste nenapisane, in pripovedoval:
Kljub temu, da je za menoj že tri četrt stoletja življenja, so mi spomini na takratno Državno meščansko šolo še vedno sveži in tudi prijetni. Tako se tistih najstniških let kar pogosto in rad spominjam.
Poudariti morum, daje bil učiteljski zbor zelo kvaliteten, večinoma s filozofsko ali filološko fakulteto. Tudi strogost jih je odlikovala, še posebej dolgoletnega ravnatelju Franca Hribernika. Spominjam se, da so učenci, ki so se vozili z vlakom iz Velenja, prihajali nekoliko prej in čakali na začetek pouka v mainici, ki je mejila na ravnateljevo pisarno. Seveda niso čakali molče, temveč zganjali hrup, še posebno bratu Herbert in Jože Ropotar. Koje nekega dne hrup presegel ravnateljevo potrpljenje, je le-ta planil v risalnico in nadrl Herberta: “Ti, fant Ropotar jev, če bom še enkrat moral priti sem, bom jaz zaropotal tako, da boš ti za vedno odropotal iz naše šole.” In res ni bilo Herberta niti na popravni izpit, ki ga je še čakal... Naslednji dogodek je povezan s slovenščino. Prof. Potočnik je oznanil, da gremo na izlet na Goro Oljko, kar pa nam ni bilo po godu. Raje bi ostali doma in imeli prost dan. To pa profesorju ni bilo všeč in nam je zagrozil, da bo vprašan slovnico za vsa štiri leta nazaj tisti, ki na izlet ne bo šel. Jaz sem ostal doma, vendar sem se učil. V ponedeljek sem res bil vprašan in ker sem res znal, sem bil za pokazano znanje celo pohvaljen. Nuučil sem se pa tako dobro, da še danes, po 60. letih, lahko opolnoči po abecednem redu zdrdram vseh 48 prirednih in podrednih veznikov.
Prijeten je tudi spomin na harmonikarski kvintet, ki smo ga sestavljali Stanislav Šrot, Boris liberi, Marija Kosi, Ivan Pleteršek in jaz, in ga je vodil Valter Braz, mlad in čeden učitelj, v katerega so bila dekleta rada zaljubljena. Takrat še ni bilo danes tako popularne narodnozabavne glasbe in smo igrali celo odlomke iz opere Nabucco in mebdije iz operete Hmeljska princesa. Pa tudi pevski zbor je bil, ki ga je vodila Karla Kirar. So pa tudi žalostni spomini vmes. Eden takih je spomin na profesorico zemljepisa Darinko Odovič, kije prišla iz Beograda zaradi hčere Dušanke, ki je bila bolna na pljučih in se je zdravila v Topolšici . Ker je bila hčerka tako hudo bolna, je često ostajala doma (v hotelu Jugoslavija, zdaj Kajuh). Med zemljepisno uro me je profesorica prosila, da stečem k hčeri, “da ji skratim vreme”. Rad sem šel, saj je bila prijetna deklica, vendar je žal kmalu umrla.
Tako se je gospod Lomšek poigraval s spomini in bi rade volje vpletel v nje tudi ostale sošolce, Šrota, Remičevo in Tamšetovo, vendar je časopis nehvaležen poročevalec tako globokih spominov. Najin pogovor je bil sklenjen s kasnejšimi vojnimi dogodki, ki so prekinili delovanje meščanske šole, pa vendar je iz življenjske poti posameznikov te šole moč verjeti da pregovor “predvojna roba - dobra roba” res drži.
MiKo
Pred šolo stojijo od leve proti desni Maks Lomšek, Gabriela Remic, por. Rebernik, Alojzija Tarme, por. Juvan, in Stanislav Šrot.	;
MALI NOGOMET «B PRAZNIKU
N
a prehodu vročega poletja v hladne jesenske dni je ŠEf* Pohrastnik na svojem igrišču organiziralo dvodnevni turnir v malem nogometu. Turnirje že drugo leto potekal tudi v okviru praznika občine Šoštanj. 23. in 24. septembra se je na igrišču zbralo 12 ekip iz okolice Šoštanja in Velenja. Ekipe so bile enakovredne, to so pokazali tudi težki boji za četrtfinale in kasneje tudi finale. Na žalost je lahko le jena ekipa prva in tokrat je bila to ekipa Zagarstva Mazej, ki ji je premoč priznala ekipa Veplasa in bila na koncu drugouvrščena. Tretja je bila domača ekipa - ekipa Avtoprevozništva Sovič. Za ves trud in napor so bile ekipe
nagrajene s pokah in denarnimi nagradami. Nagrado sta si prislužila tudi tisti, ki je žogo največkrat spravil za hrbet vratarja, in tisti, ki je žogo odbijal čim dlje od svojih vrat. Oba sta bila člana zmagovahie ekipe Zagarstva Mazej in sicer Slavko Brečko, ki je dobil pokal za najboljšega strelca, ter Dušan Uršnik, ki je prejel pokal za najboljšega golmana.
Dokaz, da se bodo naslednje leto na Pohrastniku zopet pomerili v nogometu, in to še najbrž v večjem številu, je prehodni pokal, ki ga je kot četrti pokal prejela ekipa Zagarstva Mazej. Pokale je podeljeval župan občine Milan Kopušar, ki je navdušeno vztrajal med publiko do konca.
Urša Kurnik
Zmagovalna ekipa Zagarstva Mazej
ZLATA POROKA PRI SPITALI
16. avgusta sta si v gaberški cerkvi Milka in Franc drugič izrekla svoj da. Mašo oziroma zlato poroko je opravil dekan Jože Pribožič z lepo pridigo. Slavljenca skoraj nista mogla verjeti, da je minilo že 50 let, od kar sta si prvič nataknila poročna prstana.
Milka, hči kurjača takratne Vošnjakove tovarne usnja, je vzela za moža Franca Spitala. Takrat je bila tudi sama delavka TUŠ-a, kasneje [»a je morala zaradi varstva njunih otrok ostati doma in gospodinjiti. Kljub tegobam je bila kot mlado dekle zelo aktivna, še posebej kot gasilka. Med vojno je moral Tone v delovno taborišče, nato še na bojišča. V Velenju pri Mehu se je izučil za mizarja in tam delal osem let. Njegovo drugo delovno mesto je bilo v Lesni Šoštanj, kjer se je tudi upokojil. Živela sta v delavsko kmečki družini, leta so bila za oba delovna, saj sta postopoma preuredila svoj dom.
Leta 1951 se jima je rodila hči Milena, dve leti kasneje pa sin Branko. Kljub delu v tovarni in potem še doma je Franc še vedno našel čas za gasilstvo in bil med tistimi, ki so z udarniškim delom zgradili star gasilski dom. Štirinajst let je
bil gasilski poveljnik in petnajst let pel pri gasilskem moškem pevskem zboru.
Vzporedno z vsem tem pa je pripravljal razne govore, še posebej se je sprostil ob pisanju pesmi. Napisal ji je okrog 100 in v knjigi Utrinki je bilo objavljenih 25. Dolga leta je bil član literarnega društva, ki ga v Šoštanju vodi gospod Hudomal.
Za oba je bil zelo hud udarec, ko sta izvedela, da se bosta morala zaradi pogrezanja zemlje posloviti od komaj renovirane hiše. Zgradila sta si nov dom, v katerega sta se preselila leta 1987. Prišla je bolezen in Francu so morah odrezati nogo, kar je vzpodbudilo ženo Milko, da mu še bolj stoji ob strani.
Ko se takole ozreta 50 let nazaj, oba priznata, da je bila nemalokrat potrebna velika obojestranska potrpežljivost, saj je iz male družinice z leti rasla vedno večja, prihajali so že vnuki. Povabljeni so se v prijetnem razpoloženju dolgo zadržali, za kar je poskrbel tudi njun zet Robert Goličnik z ansamblom in učenci. Slavljaneema so zaželeli še dosti skupnih, predvsem pa zdravili let.
Magda Rženičnik
OBISK V MUZEJU PREMOGOVNIŠTVA
uristično društvo Skorno je za jesen imelo v načrtu izvesti vinsko trgatev. Iz različnih razlogov pa so se temu odpovedali in namesto na trgatev svoje člane popeljali v Muzej premogovništva v Velenje.
To je bila odlična ideja, saj si veliko prebivalcev naše občine služi kruh v Premogovniku. Prva oktobrska sobota je bila ravno pravšnja za ta podvig in ob 14. uri je stalo pred vhodom v muzej 30 ljudi različnih starosti in spolov, ki so vsak zase premlevali svoja pričakovanja.
Vodnik nam je najprej razložil nekaj osnovnih podatkov o poteku našega obiska, nam zaželel dobrodošlico in nas opremil z zaščitnimi oblekami in čeladami. Vsak od nas je dobil tudi malico, kot pravi rudar.
Popeljali so nas do dvigala, s katerim smo se spustih v nedrja zemlje. Sama sem pred tem že enkrat obiskala rudnik, vendar smo se takrat “sprehajali” po pravih rovih, sedanji muzej pa je urejen v opuščenem delu jame Skale. Lahko rečem, da je bila za nekatere že sama vožnja z dvigalom malo “strašljiva”, za druge pa nekaj čisto vsakdanjega, saj smo imeli v svoji skupini tudi nekaj pravih knapov.
Po vožnji z dvigalom pride na vrsto še spust do globine 180 m. Tam se skupina posede, vodnik pa komentira dogajanje, ki poteka na TV ekranu. Povedo, da je bila v veliko pomoč pri urejanju muzeja literatura. Zlasti Anton Aškerc, ki je služboval v Skalah, je veliko pisal o rudarjih, saj jih je gledal tako rekoč s svojega okna, ko so se spuščali v jamo, pa tudi sam se je večkrat spustil v rudnik. Odlomki iz raznih njegovih del spremljajo skupino skoraj po vsem delu, ki prikazuje preteklost rudnika. Ob tem izvemo, kako težko je bilo v tistih časih delo rudarja, saj je delavnik trajal 12 ur. V jami so delali tudi desetletni otroci, katerih trpljenje Aškerc še posebej nazorno opiše. Zlasti pa je pretresljiv prizor, ki kaže konja, vpreženega v jamski voziček. Čeprav veš, da je le lutka, se ti zazdi, da vidiš v njegovih očeh vso žalost in zavest, da nikoli več ne bo ugledal sonca, se podil po zelenih pašnikih. Aškerc trdi, da so bili ti konjiči vdani v svojo usodo, niso brcah ali grizli. Nekateri pa, pravi legenda, so znali šteti, saj niso hoteli potegniti niti enega vozička več, kot je bila njihova dnevna norma.
V tistih časih so si rudarji svetih s svetilkami na repično olje. Ker je zlasti v rudnikih lignita, ki je najmlajši premog, veliko metana, je čestokrat prišlo do eksplozij. Takšno eksplozijo metana doživi tudi obiskovalec muzeja. Čeprav nas vodnik vnaprej opozori, kaj se bo zgodilo, se vendarle ne moreš ubraniti grozljivega občutka, ko zagledaš eksplozijo, v nosu čutiš vonj po dimu in premogu, trdna tla pa se ti spodmikajo izpod nog. Tudi razdejanje in ponesrečenci po eksploziji so zelo plastično in resnično prikazani.
Po vseh pretresih pogleda v zgodovino in preteklost rudarstva in “kameratov”, kot so se med seboj imenovali rudarji, pride na vrsto malica. Seveda tukaj ni prisotnih že pregovorno znamenitih glodalcev, s katerimi so rudarji čestokrat neprostovoljno dehh svojo skromno malico. Čeprav hoja ni bila naporna, pa se tudi počitek kar prileže.
Pot se nadaljuje s prikazom sodobnejših metod izkopavanja črnega zlata, ki je prav tako zanimiva. Na ogled so razni stroji in naprave vse do najnovejših, ki uporabljajo elektroniko in laser.
Nato z dvigalom na površje. Oddamo značke, čelade in obleko in se za slovo še slikamo. Ko čakamo še drugo polovico skupine, da se vrne iz objema zemlje, si ogledam še rudniško garderobo in rudarsko stanovanje iz začetka 20. stoletja.
Na koncu si še vedno polni vtisov rečemo, da je bilo res enkratno. Rudnik je tako pristno prikazan, da ga zaznavaš res z vsemi čuti. Zaveš se, kako zelo je bilo, in je pravzaprav še vedno, življenje naše doline in njenih prebivalcev povezano s kopanjem premoga. In čeprav je v muzejski jami vse res odlično, si srečen, da si spet na površju.
Na koncu lahko rečemo, da je bil izlet odličen in ga res priporočamo. Fizični napori so primerni za vse ljudi od 7. do 70. leta, piše v njihovih prospektih. Muzeja ni težko najti. Če ne veste, kje je, skoraj gotovo veste, kje opravljajo tehnične preglede avtomobilov, pa ga boste našli. Odprt je vse dni razen ponedeljka od 9.30 do 17. ure. Če se boste za obisk odločili, vam gotovo ne bo žal!
Marija Lebar
’!*'■, las
3*'
%
^ h i\ i i v
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME_________________PRIIMEK_________
NASLOV	_______________
LETNA NAROČNINA 1000 SIT
Ji
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg bratov Mravljak 7, p.p. 4,3325 Šoštanj • tel.: (03) 898 43 34 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.
Tiskano na recikliranem papirju