JOSIP AMBROŽIČ: Sursum corda! Ko pišem skromne vrste za kongresno številko U. T., se že pripravlja delegacija učiteljstva iz vseh pokrajin, države na II. kongres jugoslov. učiteljstva v Ljubljani. Brez dvoma je bil kongres pred tremi leti y Beogradu, sedanji v Ljubljani in vsi. ki jima bodo še sledili v glavnem produkt dveh vzrokov. Kultura in učna metoda sta bili sicer za prečansko učiteljstvo v obeh državnih Dolovicah prej enaki! Toda kulturna srca. pri različnih, v prisiljeni organizem stisnienih in vkovanih narodih različna. Govorili smo zato o pokrajinskih narodnih učiteljskih zvezah in deželnih učiteljskih društvih, a vsako neslovansko učiteljsko društvo pod prejšnjo vladavino smo gledali skozi naša jugoslovanska očala, ki nam jih je vselej nastavljalo jugoslovan- sko srce. Danes je z organizacijami vse drugače. Imamo eno enotno državo. zato eno UJU; eno edinstveno državo, v kateri sovladajo vsi deli enakopravno; zato imamo vsi iste stanovske cilje in enake državne interese. Odložimo očala. da se nam ob pogledu na naše travnike in livade, ravnine in gore ne pokvarijo oči, ki jedva komaj vidijo prostost in lepoto uresničenih sanj! Komu naj napišem te vrstice kot zaslugo nastanka in rojstva UJU? Ali onim, kii so nas politično ujeHinili in osvobodili tujega jarma, tuje, našemu duhu in srcu neprikladne nemško-madjarske kulture, ali vsem onim, ki so ob za- ključku svetovne vojne izvedli vse tehnične priprave UJU? Gotovo je bila bivša naša »Zaveza«, predhodnica sedanjega pokrajinskega poverjeništ-va, s svojim članstvom iniciativna in organizatorično dozorela, da je premostila vse ovire, ki jih je v veliki meri nepopolnosti in neenakosti, nepoznavajoč skupnih ciljev nudil prvi kongres v Beogradu. Babilonski stolp z vsemi mogočimi načini vzklikov in krikov. kolikor jih premorejo človeške glasilke v grlu, mi še danes brni po ušesih. Lahko rečem, da ako ne bi bilo Zavezarjev, vrlih Dalmatincev pomnoženih z našimi prejšnjimi znanci in prijatelji tovariši Srbi in Hrvati, bi bil I. kongres učiteljstva v Beogradu najbrže zadnji. S ponosom lahko rečem; slovensko učiteljstvo je kot najmanjši sestavni del sedanje celote predstavljalo faktor. s katerim so se vrste članstva UJU krepile in pomnoževale ter zbirale okoli njega kakor pomladanski roj čebel okoli izletele matice. S tem je slovensko učiteljstvo doprineslo dokaz, da stoji na visoki stopnji organizatoričnih zmožnosti, da pa ji je bila do tedai ovira samo še ona okostenela, sfoujšana, pohujšanja in zlobnosti polna. v nepoboljšljivosti dosledno črnožolto oblečena mačeha, ki takratni »Zavezi« n; donusti'a onesra razmaha in vpliva, katerega bi bilo slovensko organizirano učiteljstvo v deželi habsburške satrapije hotelo. Dasiravno se srbska inteligenca po svetovni vojni od naroda preveč odda- ljuje, in so že njeni stiki s srbsko narodno dušo zrahljani, vendar sem trdnega prepričanja. da je srbskp učiteljstvo ohranilo s svojim narodom istemočneduševne vezi, kot jih je imelo takrat, ko je skupno z obupanim narodom plakalo kot vojni zarobljenec po srednjeevropskih ječah in na gorskih, neprehodnih stezah d i v j e A 1 b a n i j e. Vsako omalovaževanje narodnih potreb privede stan do koruptnih stremljenj in dejanj; zveze se pretrgajo, nastane porodica. ki nima z narodom in njegovo duševnostjo ničesar skupnega. Prenr.čani smo, da skrbni učiteli stoji in oade s srbskim seljakom! Tako delovanje je pravilno in praktično, koristnc narodu in učiteljstvu. Kjer narod. tam učitelj! Narod ppznati se pravi z njim tugoivati v nesrečah in nadlogah ali se z njim v srečnih dneh veseliti. Prepričan sem, da srbski del učiteljstva UJU to prav dobro razume. zato veljaj moj pozdrav ljubljencem, prijateljem in svetovalcem srbskega naroda. našemu srbskemu učiteljstvu, s katerim se sestanemo na kongresu. Že poprej sem se vprašal, komu dati prednost na ujedinjenju jugoslovanskega učiteljstva? Brez boja ni zmage! To velja zlasti v primeru naše politično ujedinjenje domovine. Brez zmage srbskega orožja bi tudi učiteljskega Udruženja ne bilo in mi ne bi stali pred II. kongresom UJU. Pozdravljeni srbski tovariši. ki ste zamenjali puško s peresom, da nadaljujete z uma svetlim mečem delo. katero vam je pustil meč! Vi ste stanovski faktor. ki da pomnožen z vplivom nas vseh drugih mogočen in upoštevanja vreden produkt. Brez vas bi slovenski učitelji nadalje robovali tujcu. Kotijnes enake vrste. pred tako šlroko javnostjo, se vrši v Ljubljani prvikrat. Iskreno pozdravljeni srbski tovariši in tovarpšice. osvoboditeljj naši! Brez Vas ni Jugoslavi.je, brez Vas ni naše svobode, brez Vas ni koneresa. brez Vas mi U.IU. Vi to priznanje v polni meri zaslužite, kot junaki na bojnem polju. ki ste se ramo ob rami s srbskim seljakom borili za našo svobodo. Moj pozdrav veljaj Vam! Vcepite nam zavest in pravilno pojmovanje narodnega in državnega čiuta, saj ste bili svobodni in državotvorni, ko smo prečanski učitleji le hrepeneli in obračali oči tja v sedanjo skupno prestolico, naš Beograd, imajoči pred seboi ideale in smotre. katerih vsestranki produkt je naš vsakokratni kongres. Ne zabite, da so bili tudi za. nas hudi časi, ko so za našim hrbtom stali nemško-avstrijski rablji, ki so bili pripravljeni na vsak migljaj po božji milosti navdanih čuvarjev nemoralc in krivice uničiti naše koče in naša goreča srca. Strnimo si z našimi bratskimi hrvatsMmi tovariši. ki stoie danes vedno v jačiih tropah v naših vrstah. desnice ob drueem našem koneresu. priseefaioč. da oros!av;mo tretii kongres. kot triiumf zmage nairodneea in državneea edinstva — na njihovih tleh! Pozdravljeni, bratje, na kongresu! Sursum corda!