CENA 400 din - Leto XLI - št. Kranj, petek 8. aprila 1988 SUGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KOMPAS JUGOSLAVIJA N POSLOVALNICA v v I NAMI VŠKOFJILOKI tel.:61-957 N 0 V 0 J Danes se začenja sejem gozdarstva in kmetijstva. Od 9. do 12. strani objavljamo posebno komercialno prilogo o prvi letošnji sejemski prireditvi. stran 2 ZLATE SNEŽINKE PADAJO NA KRVAVEC stran 8 "LE ZAKAJ SE NISEM ZAPOSLIL V ŽELEZARNI?" stran 13 VLAGA BRIŠE ZADNJA SPOROČILA TALCEV ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjska Telematiki se čas izteka , Pred letom dni so nam v Telematiki na časnikarski konferenci rekli, da bo morala biti zelena juc za naložbo v javne digitalne telefonske centrale prižgana najkasneje do polletja, sicer bo P°stala ekonomsko vprašljiva. Minilo je lansko ;eto> minili so prvi meseci letošnjega, naložba pa se ni prijavljena. Povsem logičen je torej sklep, aa je postala ekonomsko vprašljiva, podkrepimo |a lahko z nenehnimi poudarki strokovnjakov telematike samih, kako bliskovit je v svetu raz-v°j telekomunikacijskih sistemov, kako vprašljivi bolje rečeno manj donosna, je tovrstna proizvodnja, če v pravem trenutku ne doseže svojega ^hunca, temveč jo označuje zamudništvo. Kako *°*ej toliko bolj velja pregovor, minuta izgublje-na ne vrne se nobena. Po prvotnih načrtih naj bi proizvodnja novih, javnih digitalnih telefonskih central v Telemati-*l stekla že lani, dosegla vrh še pred koncem desetletja in leta 1991 že začela umirati. Zamudnino je pri tako hitrem razvoju seveda toliko bolj 'ece, da ne rečemo zelo vprašljivo. Zategadelj je razumljiva nervoza, ki se je zadnje dni razlezla po Telematiki in Kranju, na dnevne rede sestankov spet prihaja problematika Telematike, kakor smo slišali na zadnji seji kranjskega izvršnega sveta tudi na pobude iz delovnega kolektiva, ki se jim je pridružil občinski komite za planiranje in gospodarstvo in opozoril na zamudništvo, predlagal ukrepe družbenega varstva, ter narisal velik vprašaj ob naložbo, ki zaradi kasnitve Telematike ne bo mogla pozdraviti. Počakali bomo na maj, je po vroči razpravi sklenil kranjski izvršni svet, dotlej nameravajo v Telematiki organizirati tudi sindikalno konferenco, dokončno pa naj bi bil jasen odgovor glede naložbe. Čas se torej, kot vse kaže, za Tele-matiko resnično izteka, saj volja, da bi ji še naprej pomagali, popušča tudi kranjskemu gospodarstvu, ob pokrivanju izgube lanskega leta so denimo sodelovanje zavrnile tri največje kranjske tovarne, Sava, Planika in Tekstilindus, sestrska Kibernetika pa je pristala le na kredit. M. Volčjak Skromne možnosti razvoja T it 4fc*v! aprila — Predsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj je s so-^rjem .Janezom Bohoričem in Rudijem Šepičem ter Metodom Roži^ ^Janezom Bedino iz Ljubljanske banke v sredo obiskal tr- :ino. občine so jih naj-kjer eznanili z gospodarjenjem, So Poudarili, da je tržiška industrija v«c.no predelovalnega značaja in zato še bolj občuti današnje težko stanje. Čeprav je delež tržiškega izvoza na trge razvitih držav večji od slovenskega povprečja, pa tudi večjih izgub zadnja leta ni bilo, majhna akumulacija gospodarstvu ne omogoča pravega razvoja. Šest tisoč tristo delavcev v občini je večino brez potrebne izobrazbe, ki je tudi ena od pogojev hitrejšega razvoja. Je pa nekaj premikov pri razvoju obrti, saj v občini podpirajo vse vrste privatnih pobud. V pogovoru je Dušan Šinigoj opozoril, da kljub težkim razmeram moramo ostati prisotni na trgih razvitih držav, saj nimamo druge izbire, kot ostati v mednarodni menjavi. Po krajšem razgovoru s predstavniki občine si je ogledal del proizvodnje delovne organizacije Zlit in Peka, na popoldanskem sestanku pa se je pogovarjal s predstavniki trži-ške industrije. Več na 3. strani. V. Stanovnik Skupna gorenjska pota . Kranj, 31. marca — Svet gorenjskih občin J* *Prejet poročilo o izvajanju dogovora o skup-'b temeljih planov gorenjskih občin, ki mu ni .°R°če očitati površnosti pri sestavi, vendar je WK°Va PomanJkljivost neupoštevanje dokon-tu* Pou"tkov o lanskem gospodarjenju. Prav r J* Gorenjska lani najbolj nazadovala in je z«orak med plani in doseženim največji, če-av so odstopanja zaznavna tudi na drugih Področjih. Ob obravnavanju takšnih dokumentov se je 5* seji sveta zastavilo razmisleka vredno vpra-nJe: prav je, da svet gorenjskih občin to pro-ematik« obravnava, prav je, da o tem pišemo poročila in ocene, vendar se v razpravi preveč pojavljajo eni in isti ljudje, v glavnem predsedniki skupščin in izvršnih svetov, ki pa pri uresničevanju plana nimajo ravno odločilne besede. Takšne debate bi morali prenesti med tiste, ki na posameznih področjih uresničujejo planirano, so za to odgovorni in so dolžni prvi oceniti, zakaj se dogovori ne uresničujejo. Brez teh se razprave vrtijo v krogu, ostajajo na ravni ugotavljanja in ne spreminjanja ter stvarnega načrtovanja, ki pa je danes zaradi majavib gospodarskih temeljev večkrat nemogoče. J. K. ^a*voj in pregled najnovejših dosežkov ak°vost in pestrost ponudbe "formacije, predavanje, dernonstracije Cene letošnjih počitnic Večina še neznanih Kranj, Škofja Loka, 5. aprila — Navadno smo konec marca in v aprilu že ogledovali prospekte in se odločali, kje in kako drage počitnice si bomo lahko privoščili poleti. Letos pa se hotelirji kar ne morejo odločiti, kako bodo določili cene, saj so lahko čez mesec ali dva te že povsem nerealne. Gotovo je, da bodo letošnje počitnice drage, večina precej dražje od lanskih. V kranjski Kom-pasovi poslovalnici so povedali, da na podlagi svojega prospekta že ponujajo letne počitnice, vendar pa za večino cen še ne vedo. Tako tisti, ki se želijo prijaviti vplačajo akontacijo 50 tisoč di- narjev in si s tem rezervirajo čas in kraj nameravanega poči-tnikovanja. Ko bodo znane cene, pri Kompasu pravijo, da bo to okrog dvajsetega aprila, pa se bodo lahko odločili ali bodo šli na počitnice ali ne. Za tiste, ki bi radi vsaj okvirno vedeli za cene imajo informacijo, da bo za pen- zion v hotelu B kategorije treba odšteti okrog 35 tisočakov. V Alpetourovi turistični agenciji v Škofji Loki pa so povedali, da še nimajo letošnjega programa, zato seveda tudi ne cen in ne sprejemajo še vplačil. Za vse pa računajo, da naj bi bilo znano že ta mesec. V. Stanovnik Danes začetek sejma Kranj, 8. aprila — Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič bo danes ob 10. uri v Kranju odprl 27. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva. Na letošnji specializirani poslovni prireditvi, ki bo odprt do 17. aprila in je hkrati tudi uvod v letošnje kranjsko sejemsko leto, sodeluje prek 650 razstavljalcev, med njimi pa okrog 70 iz tujine. Ena od posebnosti prireditve so tudi različni poslovni dnevi razstavljalcev. A. Ž. Svetovni dan zdravja Včerajšnji svetovni dan zdravja je Svetovna zdravstvena organizacija namenila preprečevanju kajenja. Na ta dan naj ne bi kadilci prižigali cigaret, ta dan ne bi reklamirali tobačnih proizvodov in podobno. Glede na to, da je ta organizacija v svoji 40-letni zgodovini obstoja prvikrat namenila takšno pozornost prav kajenju, ne govori o tem, da ta razvada ni v ozadju težav, ki pestijo zdravje človeka. Pri nas na primer po zadnjih podatkih sega po cigaretah že okoli 20 odstotkov osnovnošolcev in kar polovica srednješolcev. To pa je seveda zadosten razlog za vprašanje, kaj in koliko smo tudi pri nas naredili, da bi se ljudje zavedli, da za lastno zdravje najprej skrbi vsak sam — to pa je tudi eno temeljnih načel, ki ga poudarja Svetovna zdravstvena organizacija. ocenjevani •tarifi voži LESCAH] od 15. do 17. ure VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG Varen sprehod - Veselo na sprehod, obojestranski seveda in predvsem varen. Še posebno nevarno je lahko ob sedanjem novem valu stekline na Gorenjskem prosto tekanje štirinožnih prijateljev... Foto: G. Šinik KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 8. aprilajgž- JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Bo konec tavanja v megli Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije v tezah za konferenco Zveze komunistov Jugoslavije poziva komuniste, naj se v razpravi pred konferenco opredelijo in najdejo odgovore na naslednja vprašanja: zakaj so kolebanja in odpori ter blokade pri uresničevanju stališč 13. kongresa in programa gospodarske stabilizacije, kje so bistveni vzroki in kakšne dimenzije ima naša kriza, v kolikšni meri so ukrepi ekonomske politike in našega razvoja sploh skladni z usmeritvami obeh dokumentov, kako slabosti odstraniti in utrditi idejno in akcijsko enotnost partije in zakaj se je Zveza komunistov potegnila v defenzivo in opustila delovanje, skladno z našim družbenopolitičnim sistemom. Vprašanja so na splošno pravilno zastavljena in naravnana v pravo smer, žal pa predlagatelji tez v odgovorih na ta vprašanja in razmišljanjih, do katerih naj bi se v sedanji razpravi opredelili komunisti, spet nedoločeno tavajo v megli, čeprav sedanji čas tega še zdaleč več ne dovoljuje. Zveza komunistov Slovenije, njena konferenca je sklicana za 22. in 23. april, je v odnosu do teh, ključnih vprašanj sedanje Jugoslavije, jasnejša. Z ugotovitvijo o preveliki odvisnosti življenja v državi, tudi gospodarstva, od organov države, o izčrpanosti in obu-božanosti, kot pravi Milan Kučan, zadevamo žebelj na glavo. Terjamo skupno gospodarsko politiko in ne enotno, terjamo reformo gospodarskega sistema, čeprav je protireformska koalicija izredno močna in je treba predvsem njej pripeti kolajno za našo sedanjo agonijo, ki se izraža tudi v vedno večjih razprtijah. Če se kdo igra z Jugoslavijo, potem se zagovorniki takega početja in njim nasproti bi se morala oblikovati fronta na zvezni, na republiških ter pokrajinskih konferencah Zveze komunistov. Drugo področje, do katerega morajo izostriti stališče konference ZK in kateremu v pripravi slovenske partijske konference namenjamo posebno pozornost, je demokratizacija naše družbe, v najširšem pomenu besede, v smislu celovite prenove samoupravnega socializma. Gre za uveljavitev znanja in sposobnosti posameznika, za zmago načela: kdor ne zna, naj se nauči, kdor ne zmore ali si ne upa, naj se umakne, kdor noče, ga je treba odsloviti. V demokratični kadrovski politiki članstvo ali nečlanstvo v partiji ne more biti privzdigjeni kriterij kadrovanja. Zavzemati bi se morali za zvezo komunistov in ne za partijo na oblasti, za pravi sindikat in ne za državnega, za SZDL kot stičišče interesov, za razmejitev pristojnosti, za pravo državo in za javni nadzor nad delom vsakogar. Nazadnjaško je prikrivati različne interese, škodljivo je graditi sistem, ki bo interese nasilno dušil in skrival, ampak na osnovi javno povedanih interesov našel najboljše izhode. Manjšina v mnenju ni nikakršno zlo, ampak varovalka pred zmoto večine. Iskanje rešitev na teh izhodiščih ni rušenje samoupravljanja, ni tiščanje partije na stranski tir, ampak lotevanje pravih vprašanj, jasnih in odločilnih. Ustava na tapeti Škofja Loka, 8. aprila - V Škof j i Loki za ponedeljek, 11. aprila, sklicujejo kar dve seji, na katerih bodo spregovorili o osnutku amandmajev k zvezni ustavi. Obe bosta ob 13. uri, in sicer predsedstvo občinske konference socialisitčne zveze, ki namerava strniti stališča z doslej opravljenih javnih razprav v občini, ter svet za družbenopolitični sistem pri občinski konferenci socialistične zveze in komisije za politični sistem pri predsedstvu občinske konference zveze komunistov. Na drugi seji bo uvodno obrazložitev podal dr. Ivan Kristan, beseda pa bodo tudi o stališčih in predlogih Gospodarske zbornice Slovenije k ponujenim amandmajem. H. J. Kranj, 6. aprila — V pripravah na sejo Zveze sindikatov Jugoslavije, na kateri bodo obravnavali aktualne gospodarske probleme, predvsem problematiko izgub in nelikvidnosti, je v sredo članica predsedstva Marija Todorovič obiskala kranjsko Iskro Kiberneti-ko, kjer so ji pojasnili problematiko izgub na programu števcev ter predstavili nove izdelke na področju robotizacije in inženiringa (na sliki). Popoldne pa je obiskala še radovljiško Almiro, kjer so spregovorili o aktualnih problemih tekstilcev. - Foto: G. Šinik "oMKEGLAS Ob 35 — letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje I <>kr in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (({lavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraŽevanje, i/, šolskih klopi, Skofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl Žlebir (socialna politika), Vine Bešter (mladina, kultura), Igor Pokom (oblikovanje), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 »Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 — 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 - 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. Slovenski novinarji zahtevajo pojasnila V Ljubljani je bila v ponedeljek izredna in razširjena seja upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije, na kateri so obravnavali aktualna vprašanja opravljanja novinarskega poklica in javnega komuniciranja v Jugoslaviji. Namen te obravnave je bil javno povedati mnenje širšega vodstva DNS o napadih na slovensko novinarstvo, ki se v zadnjem času vrstijo po državi in ostro zavreči neutemeljene in neargumentirane trditve. Kot je opozoril predsednik Društva novinarjev Slovenije Boris Bergant, smo bili v zadnjih dneh priče vrsti alarmantnih dogodkov, ki aktualizirajo vprašanje položaja novinarjev in javnih občil nasploh. V vrsti izjav in sporočil, od najvišjih organov ZKJ do najvišjih obrambnih organov, je bilo pisanje slovenskega tiska o JLA pa tudi širše označeno kot problematično, antikomunisti-čno, objektivno kontrarevolucionarno in v funkciji tako imenovane specialne vojne tujih sil. Pri tem pa prihaja do sistematičnega posploševanja posameznih primerov kritičnega razmišljanja, politično vodstvo in ves slovenski narod pa anatemizirajo. Zaradi vsega tega bo DNS zahtevalo nekatera pojasnila in dokaze v zvezi s temi napadi na slovenske novinarje in neresničnimi trditvami ali pa bo dalo pobudo drugim, da postavijo take zahteve. Tako bo po delegatskih poteh zahtevalo od zveznega javnega tožilca in pristojnih tožilstev, da obrazložijo postopke, kar zadeva obtožne predloge zoper slovenska tednika Mladino in Teleks, oziroma avtorje nekaterih prispevkov v njih. Predsedstvu Zveze novinarjev Jugoslavije bo dalo pobudo, da od znanega funkcionarja Jakova Blaževiča po sodni poti zahteva dokaze o domnevni subverzivni dejavnosti in podkupovanju jugoslovanskih novinarjev in javnih občil. Blaževič si je namreč privoščil izjavo, da ameriška obveščevalna služba CIA neposredno z 200 milijoni dolarjev podkupuje jugoslovanska sredstva obveščanja. V kolikor takih dokazov ne bo, bodo zahtevali ustrezen ukrep sodišča. Društvu novinarjev Srbije pa bo dalo pobudo, da preuči skladnost dveh člankov, ki sta bila 23. in 28. marca objavljena v Borbi in Politiki, s kodeksom jugoslovanskih novi- narjev. V njih avtorja citate iz: pe^^jj^. slovenskih časopisov primerjata z nas^fo mi emigrantksega tiska, s čimer hočet* kazati njihovo idejno in personalno pove*B nost. . # V stališčih, sprejetih na omenjeni ji, je med drugim zapisano, da se DNS ka za nadaljnjo podružbljanje vseh dr** nih in družbenih dejavnosti. Pogoj za, ^j. večja javnost dela, večja dostopnost do formacij, odpravljanje tabujev, odpu*8^ forumov, ustanov in teles. Legitimne so j zahteve po večji javnosti sistema SLO DS ter JLA. Finansiranje obrambe je ca in odgovornost vseh družbenopolibo^ skupnosti in ljudi, JLA pa mora v ena^ obsegu in meri deliti dobro in zlo z.v?^ drugimi družbenimi dejavniki. Legibf11"^ so tudi zahteve, da o vprašanjih raZSfPi^-modernizacije armade, organizacijskih1^ tev, kakor tudi uvoza in izvoza orožja ln^ jaške opreme razpravljamo javno, še p° bej pa v okviru skupščinskega sistema. Lado St Slovenci na Koroškem Bo parlament le trezno razmislil Celovec, marca — Dvaindvajsetega marca so tri vodilne avstrijske stranke, socialistična, ljudska in svobodnjaška, predložile zveznemu parlamentu predlog za novo ureditev dvojezičnega šolstva na Koroškem, ki je grajen na jezikovnem ločevanju otrok in je oblikovan povsem po okusu koroških deželnih strank, ne pa po pripombah pedagoških strokovnjakov in predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti. Ločevalni model naj bi po predlogu strank uveljavili že v šolskem letu 1988/1989. 22. marec lahko postane, če bo parlament pobudo strank sprejel, eden od najbolj črnih dnevov zgodovine Slovencev na Koroškem, je zapisal v zadnji mar-čevski številki Slovenski vestnik iz Celovca. Bo parlament le trezno razmislil in prisluhnil pedagogom in Slovencem. To bo znano že aprila. 13. in 28. aprila bo namreč zasedal odbor za šolstvo zveznega parlamenta. Po napovedih naj bi sodelovala tudi dva slovenska strokovnjaka za šolstvo. Ne bomo kapitulirali, poudarjajo Slovenci, ki se na krajevnih sestankih pogovarjajo o tej usodni odločitvi. Terjajo bolj enotno nastopanje obeh slovenskih osrednjih organizacij, obenem pa pričakujejo odločnejšo besedo tudi z naše strani: s Slovenije in Jugoslavije. Zgodovina boja za obstoj in svoj jezik je Slovence na Koroškem že marsičesa naučila in — izigrala. Leta 1976 je tedanji kancler Krei-sky pokojnemu predsedniki Titu zagotovil, da ne bo zloglasnega preštevanja manjšine, pa je preštevanje čez nekaj tednov bilo. Lani je Vranitzkv vodstvu Slovencev na Koroškem in voditeljem Slovenije in Jugoslavije zagotavljal, da šolskega ločevanja na osnovi jezika ne bo, pa je sedaj prav ta predlog v parlamentu... Enako so Slovencem obljubljali in z njimi soglašali avstrijski zvezni ministri, strokovnjaki, v odločilnih trenutkih pa se vse obrača na glavo. Omenja se vstop v manjšinski sosvet, ki naj bi Slovencem prinesel »usliša- nje« nekaterih zahtev. O & ^ odločal, če bo treba, občni Zveze slovenskih organ1 vendar velja za zdaj odklon^ stališče in zavračanje locltv ga modela, brez »komprom^ skega« sosveta. Narodni sv je očitno bolj na strani sos* f April bo odločilen. VelU^ ^ jetnost je, da bo parlamen glašal z ločitvenim šolskim^ delom. Slovenci ob tem jajo, da bo njihov boj ti8^^ prej: zoper sprejeto zakon1 Z mladinske perspektive Sejemo, sejemo... Pretekli teden sklicani seji občinskih konferenc ZSMS Radovljice in Jesenic sta v marsičem značilni, zato bi ob tem veljalo zapisati nekaj misli. Čeprav mladinski funkcionarji velikokrat opozarjajo, da je potrebno aktualno življenje čim bolj prilagoditi sedanjemu času in njegovim potrebam, je žal vse prevečkrat opaziti, da sami ravnajo ravno obratno. Naj to ilustriramo samo z izbiro prostorov in načinom vodenja sej občinskih konferenc. Kje je tu čutiti resnično prilagojenost široki mladinski množici in absolutni neprivlačnosti velikih občinskih skupščinskih dvoran, izvzetih delovnih omizij, poudarjenih govorniških mest? Vse preveč neupravičenih formalnosti pri pripravljanju sej bi končno že moralo postati preteklost, ne pa, da se posamezne povsem zbirokratizirane postopke vleče v nedogled. Seveda vse to lahko tvori zgolj organizacijsko —formalni okvir, ki je sam po sebi povsem zadosten, če se ob tem ne vprašamo po ponujenih možnostih razprav. Ob tem je vsekakor pomembna, kot pravimo, kadrovska zasedba posameznih mladinskih predsedstev in "pristnost" delegatov, pa vendar znotraj tega zidu ob obstoječem svoje doprinese tudi na primer možnost odkritega izjasnjevanja okrog vseh aktualnih družbenih dogodkov, še posebno tistih, ki se mladih tičejo neposredno. Konec meseca bo še seja konference kranjske ZSMS in z njo bo zaokroženo letošnje "občinsko mladinsko sejanje". V kolikšni meri bo Kranjčanom uspelo priti mimo gornjih pasti? V. Bešter Politika drobnjakarstva Zrno na zrno — pogača, kamen na kamen — palača, ka pljica na kapljico — prašiček... Ničkoliko izvirnih prispod°D premore zakladnica slovenske modrosti za varčevanje. Vse lepo in prav. A le, če se ne bi na vseh družbeno-gosp0? darskih področjih tako krčevito oprijemali slamic, s katerim1 lovimo kapljice, medtem ko reka teče dalje. Smo mojstri drob' njakarstva. Vidimo drevo, gozda ne; ker se na malenkosti spoj znamo, smo jim kos, za veliko pa nam manjka znanja, sposobnosti, pameti, volje. Tako nekako je tudi z varčevalnimi ukrepi v družben111 dejavnostih. Na Gorenjskem bomo morali letošnjo porabo zmanjšati za povprečno desetino. V škofjeloški občini, na p11' mer, so izdelali predlog »za razmišljanje«, po katerem bi (bi* zdravstva, kjer bo odrešitev lahko prinesla samo drugačna i*" publiška porabniška zakonodaja) privarčevan" polovico P°/ trebne desetine. Kako? Z manjšo dotacijo društvom, ukinit^ jo dveh podružničnih celodnevnih in ene poldnevne šole, I«! nitvijo subvencioniranja smučarskih kart za Stari vrh in Sor1' ško planino, skrčenjem obsega dejavnosti občinske razisk0" valne skupnosti, priprave na malo šolo, večjim deležem stal" šev k oskrbninam v vrtcih... Oblikovalcem »razmišljanja« ne kaže ničesar zameri0' strigli so tam, kjer so menili, da bo škoda najmanjša ozirofl1* kjer sploh lahko, ne da bi zadeli ob obvezne programe ali tirano spodkopali plače izvajalcev. Vprašanje pa je, kakšen P? finančni uspeh tega striženja (predvidoma 776 milijonov a1 narjev); prvič zato, ker bomo brž na prelomu leta, preden O0' do ukrepi (če bodo) sploh začeli veljati (v šolstvu do novegj* šolskega leta tako ni mogoče ničesar spreminjati), drugič P* zato, ker gre za malenkosti, ki prizadenejo Škofjeločane S^ me, medtem ko velike nove milijarde še naprej odtekajo predimenzioniran birokratsko-administrativno-samoupravn* aparat, preglomazno mrežo izvajalskih organizacij s predr* gimi storitvami, preohlapne normative in standarda, za staln spreminajoče se šolske programe, vedno »nove« učbenike.- H. Jelovča«1 Več pristojnosti federaciji Osnutek ustavnih amandmajev s področja odnosov v federaciji daje zveznim organom več pooblastil, kakor jih imajo po veljavni ustavi. Tako je na primer predlagano, da bi z zveznim zakonom uredili skupne temelje izobraževalnega in vzgojnega sistema. (Am. XXIII, točka 2). Ta rešitev sicer nadalje predvideva, da bi se zvezni zakon s področja izobraževanja sprejemal ob soglasju skupščin republik in avtonomnih pokrajin, vendar je področje izobraževanja tako povezano s kulturno identiteto naroda, da se zdi bolj sprejemljiva varianta, ki je predlagana v tem amandmaju. Variantni predlog namreč določa, da se skupni temelji izobraževanja in vzgoje določijo z dogovori republik in pokrajin, ne pa z zveznim zakonom. Na podlagi teh dogovorov bi nato renublike in pokrajini s svojimi zakoni natančneje uredile ta vprašanja. Osnutek pa vsebuje — morda še najboljšo — varianto, po kateri bi področja izobraževanja in vzgoje ustavno nič ne spreminjali. Z osnutkom amandmajev se nadalje uvaja prednost zveznega pred republiškim zakonom. To se uresniči v primeru nasprotja med republiškim in zveznim zakonom, saj bi v takšnem primeru do odločbe Ustavnega sodišča Jugoslavije, uporabljali v posamičnih primerih zvezni zakon. (AM. XXIII, točka 5) Seveda bi potem morali biti zvezni zakoni bolj podrobni. Zvezni zakon mora biti potem v vseh primerih neposredno uporabe, kar pa pomeni, da republiškega zakona niti ne potrebujemo več. Na področju pravosodja je predlagano, naj bi z zveznim zakonom določili načela za oblikovanje in sestavo rednih sodišč (Am. XXIII, točka 6). Nove pristojnosti dobi zvezni javni tožilec. Ta lahko po novem daje obvezna navodila za delo republiškemu oziroma po- Prof. dr. Albin lgli#r | 0 l krajinskemu javnemu tožilcu in prevzame kazenski pregon od »Ji i ga javnega tožilca. (Am. XXXVI, točak 2) Vse to seveda vodi v v^j j centralizacijo pravosodnega sistema. Z novimi pristojnostmi ^f^f \ ga sodišča je tudi načeto pravilo, da se redna sodna pot zaključi ^ publiki. J c .0j t K centralizaciji je naravnana določba, ki pooblašča fed«( za urejanje temeljev davčnega sistema in - alternativno - t0 jI določaje temeljev davčne politiike. (Am. XXXII, točka 1) S tei^ ( bi odpravili znatne razlike v davčnih sistemih republik in po*4^ Enoten davčni sistem opravičujejo predlagatelji s potrebo P°I enakopravnosti organizacij združenega dela in občanov na en? Cf jugoslovanskem trgu ter izenačevanjem pogojev gospodarjenj^ ( veda je močno vprašljivo, če je mogoče te cilje dosegati z en%^ v davčnim sistemom in davčno politiko. Na teh področjih je ravno upoštevati razlike v gospodarski razvitosti, sestavi &oS?%i stva ipd. Težko si na primer predstavljamo davek na družinski °J \ dek, ki bi bil odmerjen po povprečnem dohodku družine v Jug0* c Ustavni amandmaji tudi predlagajo rešitve za večjo staPJ in zanesljivost financiranja JLA (Am. XXXI) Z zveznim zakon kot prihodke za financiranje JLA lahko določili tudi davke lZ\0$v ka organizacij združenega dela in iz osebnih dohodkov. Obraz J ( te določbe poudarja, da sedanji način financiranja JLA, po ^gjft \ so se sredstva za te namene določala vsako leto v proračunu 1 .. cije, ni zagotavljal sprejemanja in uresničevanja planov r JIJV. Nova rešitev bi zagotovila, da obsega sredstev, ki je do- ^ financiranje JLA ne bi bilo mogoče vsako leto spreminjati z.reftj^ jo o uresničevanju plana. Skupni obseg sredstev, za JLA bi n ^o* določili v odstotku od narodnega dohodka za obdobje, za ka sprejema srednjeročni družbeni plan Jugoslavije. !f!fM[. aprila 1988 GOSPODARSTVO 3. STRAN ^K^S&JMESGLAS Krvavec je, tako kot vsa naša smučišča, le na pol zgrajen, posebnost je le Rogla Zlate snežinke padajo na Krvavec kf^)' **" aPrila — Krvavec je že četrtič zapored dobil Zlato snežin-&šce VsesP^°^nem priznanju, da je to resnično naše najboljše smu-rektn ^pPjf^lano« je celo bolj kot francoska, je v pogovoru dejal di-iil n F Krvavec Franjo Kreačič, ki se je pred kratkim tam mu-iz v aJ>0vaD^° francoske firme Pomagalskv, ki je sklicala žičničarje Ve ?n koncev sveta, da bi jim predstavila nove žičničarske napra-snii - V a Pa našim smučiščem manjka kopica stvari, ki sodijo k x " tujimi ne-izjema, bo- dočo* U' ^ *em P°S^edu so primerjave naših smučišč s 'je re"*' ^ S° VSa na^a zgrajena le na pol, tudi Krvavec, i.-,. |{0t ty®no ^Posebnost je le Rogla, ki je bila zastavljena in zgrajena ticno središče. Priznanja kar dežujejo, četr-Jt ste dobili Zlato snežinko, v Jranju predlagajo, naj kolektiv «radl požrtvovalnega in vest-"jjfla dela dobi letošnjo občin-SKo nagrado, vas pa so kot direktorja RTC Krvavec predlagali Za visoko državno odlikovanje, Jri čemer moram seveda reči, aa to ni prvo?" "Ljubša so mi kolektivna kot °sebna priznanja, saj ima zaslu-*e celotne delovni kolektiv. Naš .ul je urejeno in varno smučiš-e> ter seveda vse, kar sodi zra-en- Želimo in hočemo, da bi se &0st na Krvavcu dobro počutil, skušamo poskrbeti tudi za ^bnarije, ki so prav tako po- Uv6(ji.ne- Letos smo na primer ljSge *' taksi sani za nrevoz nrt- So« >bna stvar lian, taKsi 5 iiU ' 31" je moč poklicati, saj ^ 0 radijske postaje na vseh sani za prevoz prt- Jih j - radij; ^ah. Ta posebnost ni nepo-rae«ibna stvar, saj je Krvavec t *tegnjen, koče in domovi so ni! ne po smučišču, od zgor-:'e gondolske postaje do Jezerc j, dva kilometra, do Tihe doline tt°^aj kilometer. Gostom ni več eba prenašati prtljage, prevoz smo seveda uvedli predvsem ob^1 novega apartmajskega na Kriški planini. Sicer kirf6 0rganizacija našega dela, zač KrDi tudVa takšne stvari, gni*16 2e na parkirišču. Razte-I £eJen° je v dolino, ko je smučiš-j iwPo*no> ljudje parkirajo kilo- zir i-lne Jance- Zato smo organi-W brezplačen prevoz z avto-hjj1' Za manjše prevoze imamo SrJ.faktor s prikolico, tega tadiCarJem ne zaračunavamo, S[j ..Parkiranja ne. Nasploh pa Uak da so zmogljivosti ne" z žj? usklajene, tudi parkirišča sko°!Jicarni' seveda tudi gondol- I nie' ljudem ni potrebno čaka-iw v Vrsti več kot deset največ wtnajst minut." vJ5jiPotakanje na gondolo?" ^ekako je usklajena tudi z Og Jivostjo parkirišča, konice ^ kanejo le, ko pride veliko, tu-jtj-P0 dvajset avtobusov naen-"ai *akrat Je treba čakati uro, Prin Uro in Po1- Najlepše je, ko ; % - na Krvavec 3.500 do 4.000 ge UcarJev, ni dolgih vrst, ni dol-Pofe čakanja, če pa jih je več, čum Je gneča že na parkiriš- "Kako pa ste dosegli, da so vaši žičničarji prijazni?" "Večjih problemov nikoli nismo imeli, odkar poteka tekmovanje za Zlato snežinko, pa se tega še bolj zavedajo. Delovne sestanke imamo, na katerih rešujemo probleme, vselej poudarjam in jih prepričujem, da slabe volje in jeze ne smejo pokazati, da morajo kakšno tudi požreti." "So to predvsem domačini?" "Med redno zaposlenimi so v glavnem domačini, dodatni v času sezone pa sposojeni od Gradbinca in Gozdnega gospodarstva, nekaj je tudi delavcev iz drugih republik, ki pa so že dolgo pri nas in rečem lahko, da so kar dobri delavci. Rad pa bi rekel tole, tudi nekateri smučarji, tudi starejši, se glede na varnost včasih objestno obnašajo, nejevoljno pokažejo vozovnice. Če si cel dan v službi in te ozmerja pet, šest ljudi, živci popuščajo, našim fantom vedno pravim, malo požri, lepo jih opozori, saj lepa beseda pravo mesto najde." "Kako pa so plačani?" "Ne dosti bolje kot v gosodar-stvu, seveda pa se je težko primerjati, saj delamo tudi ob sobotah, nedeljah, praznikih, ponoči, zaradi dodatkov so plače malce večje. V sezoni delajo cele dneve, prosti so le en dan v tednu, dodatno delo pa nimajo plačano kot nadure, koristijo jih spomladi in poleti, ko ni sezone, vendar uro za uro, ne kot nadure. Fluktuacija seveda je,vendar ne več tolikšna kot pred leti, zlasti vodstveni kader je sorazmerno stalen, čutijo pripadnost Krvavcu, z veseljem delajo, ne samo za plačo, žive s Krvavcem." "Kakšna je letošnja sezona?" "Mislim, da bo rekordna, snežne razmere na Krvavcu so bile sorazmerno dobre, glede na to, da v dolini ni bilo snega. Na Krvavcu je padel že konec novembra, to je bil južni sneg, ki ga je spral še dež, lahko smo ga povozili, tlačili smo ga dan in noč in naredili dobro podlago, nato pa je pomalem vseskozi padal sneg. Narava nam je bila torej naklonjena, če bi novembra padel suh sneg, takšne podlage ne bi mogli narediti, računam, da bo imel Krvavec letos 350 tisoč obiskovalcev, sezone pa seveda še ni konec, vozili bomo tja do maja. "Za poslovni rezultat torej niste v skrbeh, izguba izpred nekaj let se ne bo ponovila?" "Težka je bila za nas sezona 1982/83, ko je sneg na Krvavcu obležal le 40 dni, običajno sezona traja 120 do 150 dni. Takrat smo imeli 60 odstotni izpad dohodka, obremenjeni pa smo bili tudi z odplačevanjem posojila za žičnico na Zvoh. Napravili smo sanacijski program in ravnamo se po njem, od takrat naprej poslujemo pozitivno, kakšne posebne akumulacije sicer nimamo, toda toliko, da lahko kaj popravimo, obnovimo kakšno žičnico. V tem času smo kupili tri, štiri teptalne stroje, nekaj iz lastnega denarja deloma so nam pomagali. Ti stroji dajejo kvaliteto smučišču, vsled njih je smučišče "speglano", saj so to najsodobnejši stroji z drobilci snega." "Kaj boste postorili letos?" "Postaviti nameravamo novo dvosedežnico iz Tihe doline na Njivice z zmoglivosjto 2.800 oseb na uro, nadomestila bo obstoječi vlečnici, računamo, da bo ena še ostala, drugo, ki je stara 25 let pa bomo odstranili. Smučišče ob njej bomo kasneje pokrivali tudi z umetnim snegom, dva snežna topova pa bomo kupili že letos, da bomo lahko pokrivali grebene pod Domom na Krvavcu, kjer sneg razpiha veter. Obnoviti nameravamo dom, ki po letu 1960 še ni doživel popravil, zdaj ima 120 postelj in le tri kopalnice. V načrtu imamo tudi pripravljalna dela za sprejemni center na Go-spinci, ki naj bi bil narejen prihodnje leto. Ob zgornji postaji gondole bo tako samopostrežna restavracija, servisi, trgovine in podobno ter nekaj apartmajev." "Kaj pa odpiranje novih smučišč na Krvavcu?" "O tem se šele pogovarjamo, zdaj je v izdelavi krajinska zas- nova, ki bo narejena do zime, na njeni psnovi bo izdelan zazidalni načrt, ki bo opredelil, kaj se kje lahko naredi." "V zvezi z dolgoročnim razvojem Krvavca se govori tudi o cesti in novi gondolski povezavi iz doline Kokre?" »S pripravljalnimi deli na cesti naj bi začeli že letos, torej z odkupom zemljišč in podobnim. Obstoječo cesto do Jezerc je potrebno le razširiti in asfaltirati. Z novim dostopom na Krvavec pa bomo morali na območju Kriške planine postaviti več manjših žičnic, povečati zmogljivosti obstoječe na vrh Krvavca, tudi na Zvoh, kar lahko naredimo. Brez tega bi z novim dostopom kvaliteta smučišča padla. Nova gondolska povezava iz doline Kokre na Dolge njive pa je povezana z odpiranjem novih smučišč.« "Krvavcu seveda še marsikaj manjka, mislim predvsem gostinsko in prenočitveno ponudbo?" 'Vsa naša smučišča, s Krvavcem vred, so le na pol zgrajena, posebnost je le Rogla, ki so jo zastavili in zgradili kot turistično središče, tam se je "vzelo vkup" nekaj ljudi, imeli so podporo politike, saj je šlo za manj razvito območje. Krvavec tako seveda ni bil zastavljen, res mu še marsikaj manjka, vendar mislim, da več kot 25, največ 30 odstotkov turističnih zmogljivosti ne sme biti na Krvavcu, ostale sodijo v dolino, v Preddvor, Cerklje, Grad itd. Še pred leti so se mi v Cerkljah smejali, ko sem govoril, da bi se ljudje pod gorami lahko bolj ukvarjali s turizmom, da bi v novih hišah, ki jih ne manjka, lahko uredili turistične sobe. Razmere se spreminjajo, morda bodo kmalu za ljudi privlačne, prepričan sem, da bi pod gorami lahko našli 1000 turističnih postelj." "Povejte nam še za konec, kakšne novosti vam je v Franciji predstavila firma Pomagalskv?" "Nove tri, štirisedežnice imajo, ki dosežejo 3.200 do 3.400 oseb na uro, hitrost pa pet do šest metrov na sekundo, naša gondolska ima na primer tri metre na sekundo: ustavijo se zelo počasi, da lahko izstopi vsakdo, tudi začetnik, zaradi hitrosti pa si v hipu na vrhu. Ni ti treba prezebati na žičnici. Ob še takšni kondiciji se tako v nekaj urah nasmučaš, preostali čas pa je namenjen zapravljanju. Pri njih je vse to povezano, točno vedo, kaj človek potrebuje, njihova smučarska središča so tovarne." M. Volčjak t) !^*n Šinigoj v pogovoru z gospodarstveniki tržiške občine mo še na vrhu krize ^h t- : aP"la — Predsednik republiškega izvršnega sveta Du-^Ht „niS°J se je v sredo popoldne, po kratkem obisku tovarne Poja e.^*a' v prostorih Peka z gospodarstveniki tržiške občine, spt-g ' Jim je pogajanja z mednarodnim denarnim skladom in tjjj govoril o zdaj prav tako vroči temi — obveznost do nerazvi- bfSdsplfan ^m'g°J' k' s0 ga na obisku v tržiški občini spremljali pod-|totar ■ 'k Janez Bohorič, sekretar za finance Rudi Šepič ter Metod kvo ,ln Janez Bedina iz Ljubljanske banke, je ponovil nedavno iz-^ Hajk ^e msmo na vrhu krize in se torej še ne moremo tolažiti, da v0ja) jeUJe ze miirio. Vse dejavnike moramo spraviti v funkcijo raz-j&Proi dodal, ter kot najbolj pereče probleme omenil padanje obse-strh Zv?dnJe- počasnost in zamudništvo pri tehnološki prenovi in-^ere;c ' kapitalno podhranjenost našega gospodarstva in vse bolj 0 ^likvidnost. največjih izvoznikov ^^ko^i'" vestn»k je objavil seznam 200 največjih slovenskih iz-v lanskega leta, pripravila ga je Narodna banka Slovenije. vj areJena sta dva seznama, pr ■Jar, <*twa največje konvertibilne, V°**UkZa naivečJe khrinške iz" Na ^ Ha * seznamu konvertibilnih je IMvPrVem mestu novomeški na t; na drugem sozd Iskra in \m em sozd Gorenje. Na se-V°J?U največjih klirinških iz-Pjw^0v lanskega leta pa je na izvaS mestu sozd Združeni pro-&m * krojne opreme, na dru-CihW Sozd Iskra in na tretjem konvar°bneje si velja ogledati Poisuertibilni seznam in na njem a" največje gorenjske iz- voznike: na 7. mestu je kranjska Sava, na 16. sozd GLG Bled, na 27. kranjska Planika, na 28. begunjski Elan, na 41. kranjski Tekstilindus, na 43. tržiški Peko, na 44. žirovska Alpina, na 65. kranjski IBI, na 94. škofjeloška Gorenjska predilnica, na 96. škofjeloški LTH, na 98. tržiški BPT, na 108. Niko iz Železnikov, na 140. kranjski Gorenjski tisk, na 143. kranjska tekstilna tovarna Zvezda, na 151. kranjski Merkur, na 177. škofjeloški Alpeto-ur, na 191. Kemična tovarna iz Podnarta in na 195. mestu škofjeloški Šešir. Direktorji tržiških tovarn so mu našteli bolj ali manj znane probleme, ki jih ponavljamo že nekaj časa, združimo pa jih lahko v oceno, da je bilo slabo že lansko leto, letošnje razmere pa so kritične. S toliko večjim zanimanjem so zato prisluhnili besedam Dušana Šini-goja, ko je pojasnjeval pogajanja z mednarodnim denarnim skladom, v katerih vse še ni do kraja dorečeno, označil pa jih je kot priložnost, da v Jugoslaviji naredimo v ekonomski logiki zasuk v pravo smer, kot vse kaže, pa bo potrebnega še dosti notranjega dogovarjanja. Z zanimanjem smo seveda pričakovali tudi odgovor na vprašanja o skokovitem porastu obveznosti do nerazvitih, torej pogovor o vroči temi zadnjih dni, ko mnogi kažejo tudi na republiko, saj je v njeni pristojnosti način porazdelitve teh obveznosti znotraj Slovenije. Dušan Šinigoj je uvodoma dejal, da se v družbenem planu Jugoslavije zapisana 1,56 odstotna obveznost do nerazvitih ni povečala, ta odstotek ostaja enak, povečal pa se je družbeni proizvod v Sloveniji, ki je osnova tega izračuna. Ocenjujejo pa, da je glede na v Sloveniji ustvarjeno akumulacijo postala ta obveznost prevelika, saj je leta 1986 pobrala 12 odstotkov akumulacije, leta 1987 pa že 30 odstotkov in res je, da so te obveznosti v nekaterih delovnih organizacijah pobrale vso akumulacijo, kakor je tudi res, da so se nekaterim povečale celo dvajsetkratno, je dejal Rudi Šepič. Dodal je, da bo obveznost za lansko leto treba plačati, saj nerazviti na ta denar računajo in o zmanjšanju nočejo nič slišati. Za naprej pa bodo skušali doseči spremembe, pobudo zanje bodo dali zveznemu izvršnemu svetu, Razlogi za tolikokratno povečanje teh obveznosti nekaterim delovnim organizacijam pa tiče tudi v njihovi notranjosti, slovenski porazdelitvi, saj so nekatere deležne olajšav, druge pa morajo zategadelj plačati toliko več: Deležni so jih izvozniki, tisti, ki vlagajo v manj razvita območja Slovenije, infrastrukturne dejavnosti, komurkoli pa omenimo ukinitev olajšav, se s tem seveda ne strinja, je dejal Rudi Šepič. Pripravljajo spremembe porazdelitve teh obveznosti, že maja bodo kot kaže njihov osnutek dali v razpravo slovenski skupščini. Nagibamo se k temu, je ob koncu še dejal Dušan Šinigoj, da te obveznosti »umaknemo« iz poslovnega sklada, da jih navežemo na gospodarjenje (drugače rečeno, da bo to davek) in da jih znotraj Slovenije enakomerno porazdelimo, kajti zdaj so stvari resnično pome šane. M. Volčjak Zmešnjava Zaradi prave zmešnjave je težko komentirati gospodarske rezultate lanskega leta, saj zaradi številnih (ne)sprememb niso primerljivi, podsistemi ekonomske politike s celotnim vred pa je nekonsistenten. Vzemimo na primer obseg industrijske proizvodnje, ki je v Sloveniji za razliko od drugih predlogov Jugoslavije uspel, izrazito na Gorenjskem, najbolj v Kranju. Če te podatke gledamo ločeno od ostalih, seveda lahko vzkliknemo, da so delavci pač manj delali. Tedaj je takšna ocena, tako kot delno navajanje citatov, lahko manipulacija, kajti padcu proizvodnje je poleg kopice ekonomskih razlogov botroval tudi čisto prozaičen razlog, saj se zajemanje statističnih podatkov o obsegu proizvodnje pri nas zelo počasi spreminja. Še vedno pa je vse zasnovano predvsem na tonah, metrih in litrih, proizvodnja pa seveda doživlja tehnološke spremembe. Prav na Gorenjskem direktorji številnih tovarn, zelo dober primer pa je jeseniška železarna, dokazujejo, kako količinsko naredijo manj izdelkov, zato pa so sodobnejši in boljši. Količinski padec proizvodnje je torej lahko tudi dokaz o tehnološki prenovi naše industrije. Ker pravih podatkov nimamo na razpolago, o tem seveda-lahko le ugibamo. Še bolj zanimivo je lansko napihovanje izvoznih rezultatov, ki dodobra dokazuje, da je statistika lahko velika laž, kajti naš izvoz je plačan predvsem v nemških markah, ki jih seveda naši statistiki preračunajo v zdaj cenejši dolar in statistika izkazuje večji izvoz, devizna blagajna pa se seveda otepa s sušo. Kako neprimerno je primerjanje lanskih izvoznih rezultatov z letom poprej, ilustrativno pove nedavni članek v Gospodarskem vestniku, kjer je časnikar ubral povsem drugačno metodo, primerjal je porast izvoza po posameznih republikah in glede na število prebivalstva. Na nekonsistentnost ekonomske politike in njenih podsistemov pa je več kot očitno pokazal skokovit porast obveznosti do nerazvitih, čeprav se v družbenem planu Jugoslavije določen odstotek ni povečal, temveč so temu botrovali prijemi tekoče ekonomske politike. Za vzkipljiv dodatek pa je poskrbel način razdelitve teh obveznosti znotraj Slovenije, kar vse je privedlo do prave zmešnjave, v kateri mora na primer tekstilna delavka plačati obveznost do nerazvitih, delavcu elektrogospodarstva pa to ni treba, običajno pa posluje z izgubo, ki mu jo seveda pokrije gospodarstvo. Lahko bi seveda navedli še več primerov, za večino je značilno prelivanje in prerazporejanje dohodka po administrativni logiki, kar nas seveda ne bo izvleklo iz krize, temveč nas, kar se že kaže, vodi v vse večjo revščino. Naj so torej zahteve mednarodnega denarnega sklada še tako trde, temelje na ekonomski logiki, na uveljavitvi realnih faktorjev proizvodnje, kar bo seveda imelo odsev tudi v finančnem poslovanju. Drugih poti ni, kot da trg uporabimo kot sredstvo za boljše življenje in ga ne pojmujemo več kot odmaknjeni cilj, ki naj bi ga nekoč dosegli. • M Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Več potnikov in blaga Lani smo v Jugoslaviji z nekaj več kot enajst tisoč avtobusi prepeljali milijardo potnikov, kar je za okoli odstotek več kot leta 1986. Po cestah je vozilo okoli 38.800 tovornjakov in kakih deset tisoč priklopnih vozil, ki so prepeljali 149 milijonov ton blaga. Kot je sporočil zvezni zavod za statistiko, so lani v mestnem prometu z 8421 avtobusi, 229 trolejbusi in 837 tramvaji prepeljali blizu 2,6 milijarde ljudi. Več orientalskih sort tobaka V naši najjužnejši republiki Makedoniji se te dni pripravljajo na letošnjo setev tobaka, s katerim naj bi zasadili več kot 27 tisoč hektarov površin. Na njih naj bi obrodilo okoli 32 tisoč ton najkvalitetnejšega tobaka tistih orientalskih sort, ki jih lahko v tujini najbolje in najdražje prodamo. Vzrok za korak naprej so tudi nove zaščitne cene zlatega listja, kot imenujejo tobak, saj je okoli 340 tisoč pridelovalcev tobaka zadovoljnih s 70 odstotkov višjimi odkupnimi cenami od lanskih. Tako naj bi za najkakovostnejši tobak sorte jaka in džebel pridelovalci dobili 7700 dinarjev za kilogram, le petdeset dinarjev manj pa za sorto prilep. Pomemben pa je tudi podatek, da je te orientalske sorte tobak mogoče prodati na tuje v neomejenih količinah. _ : V. S. V DELOVNI HALJI Jože Tomažič, strojevodja papirnega stroja Delamo v štirih izmenah Tržič, 6. aprila — V Lepenki v Tržiču, tozdu Kartonažne tovarne iz Ljubljane, je zaposlenih okrog 130 delavcev. Tovarno, z več kot stoletno tradicijo so pred leti dodobra prenovili in izboljšali pogoje za delo. Delo v papirniški industriji je na Gorenjskem manj znano. Kako ste se odločil za takšen poklic? »Naredil sem papirniško grafično šolo v Ljubljani in bil sprva zaposlen v papirnici Vevče. Kasneje sem prišel v Tržič in sedaj bo že osemnajst let, odkar delam v Lepenki. Delo je precej specifično in je zato mlade težko pridobiti za takšne poklice, vendar pa v zadnjem času podeljujemo štipendije. Kar pa je še posebnost našega dela, je delo v štirih izmenah. Poleg tega delamo ob sobotah in nedeljah, pa tudi ob praznikih, razen takrat, ko je prostih več dni. To je za marsikoga naporno, saj je s takšnim izmenskim delom porušen naravni bioritem, prehrana je neredna. V zadnjem času je nekaj bolje, ker se izmensko delo pozna pri osebnem dohodku, saj je znano, da zaslužimo nekaj bolje kot delavci v ostali industriji,« pravi Jože Tomažič. Proizvodnja papirja in lepenke ter njuna predelava je tisto, kar delate v tovarni. »Sam skrbim za vodenje papirnega stroja, za pravilno izdelavo papirja iz tehnološkega procesa. Pri nas delamo predvsem navadni in krep toaletni papir in pa ovojni papir. Poleg svojega dela tu v tovarni pa zastopam naše delavce v republiškem sindikatu papirno grafične in založniške panoge.« V. Stanovnik Foto: G. Šinik /ureja MARIJ/l VOLČJAK jjr mmmsmmoiLAs 4. stran Petek, 8. aprila 1988 Da bi bil kraj čimbolj urejen — Ko so v svetu krajevne skupnosti Primskovo ocenjevali urejenost v krajevni skupnosti nasploh, še posebej pa v Komunalni coni, so med drugim opozorili lastnike zemljiša tudi na neurejenost vrtičkov v Komunalni coni. Pravijo, da nimajo nič proti vrtičkom, nemogoč izgled pa dajejo provizori-čne barake ob posamezih vrtičkih. Pričakujejo, da bodo lastniki oziroma odgovorni ukrepali, podobno, kot so se na pobudo Surovine lotile projekta in urejanja zelenic delovne organizacije in cestno komunalna skupnost. — A. 2. Dražja voda, kanalščina insmetarina Radovljica - Z ukrepi zvezne vlade na področju cen začasno ne velja dogovor o oblikovanju cen komunalnih storitev, zato tudi niso bile spremenjene s 1. februarjem letos, kot določa dogovor. Zaradi tega je komunalno gospodarstvo Radovljica zabeležilo že znatno manjši dohodek, saj so še vedno v veljavi cene, ki so jih po republiških navodilih minimalno spremenili decembra lani. Komunalno gospodarstvo Radovljica je ob analizi zaključnega računa za lani ugotovilo, da so vse tri komunalne dejavnosti sklenile poslovno leto z izgubo. Največ jo je pri vodarini, saj je cena kubičnega metra med najnižjimi v Sloveniji in ne pokriva niti stroškov enostavne reprodukcije. Brez takojšnje podražitve ne bi mogli zagotoviti najnujnejšega vzdrževanja komunalnih objektov in naprav ter preprečili večje okvare. Na seji radovljiškega izvršnega sveta so zato sklenili, da se od 1. aprila povečajo cene vodarine za gospodinjstva za 90 odstotkov, kanalščine za 47 odstotkov in smetarine za 30 odstotkov. Za ostale porabnike so ti odstotki še znatno višji. Cene kanalščine in smetarine bodo letos morali še povišati, če bodo hoteli pokriti vse stroške enostavne reprodukcije in imeti denar za nujna vzdrževanja. D. S. Zasebna trgovina? Podkoren - V jeseniški občini so si dolgo časa prizadevali, da bi trgovino v Podkorenu - zgradila bodisi delovna organizacija Živila bodisi Emona, saj je stara pretesna in tudi sanitarni inšpektorji so imeli vedno precej pripomb. Atelje za projektiranje je izdelal idejni projekt trgovskega centra, vendar še do danes niso dobili investitorja. Zdaj razmišljajo o tem, da bi investitorstvo ponudili zasebikom, obenem pa bodo morali rešiti nekatera vprašaja lastništva zemljišča, kjer predvidevajo novogradnjo trgovine. D. o. Proslava na Prebačevem Voklo - Na Prebačevem v krajevni skupnosti Voklo v kranjski občini bo v nedeljo, 10. aprila, ob 10. uri (če bo lepo vreme, sicer pa prihodnjo nedeljo) proslava ob 300 - letnici obglavljenja Jakoba Stareta, ki je bil takrat vodja kmečkih puntarjev, nezadovoljnih zaradi pritiskov in dajatev Smledniške gosposke. Jakoba Stareta so obglavili 6. aprila 1688 zjutraj na Kranjskem trgu v Kranju v poduk ostalim. Proslavo pripravljata v nedeljo pri spomeniku Jakobu Staretu na Prebačevem krajevna skupnost in krajevna konferenca socialistične zveze Voklo. ^ g L DOPISNIKI SPOROČAJO 1 Predlogi za srebrne znake_ Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Radovljica bo do 10. aprila sprejemala predloge kandidatov za priznanje občinske konference: "Srebrne znake bodo podelili na osrednji občinski proslavi ob prazniku mladosti, piše Jošt Rolc. Razširili so pokopališče_ Pokopališče v Kovorju uporabljata krajevni skupnosti Kovor in Brezje pri Tržiču. Ker je postalo premajhno, piše Drago Papler, so ga razširili. Zemljišče je bilo odkupljeno od televizijskega pretvornika do župnišča. Krajevna skupnost je obnovila oporni zid in uredila betonski zid med cerkvijo in župniščem. Razširjeno pokopališče so zasadili tudi s cipresami. Cestno podjetje pa bo iz središča vasi do pokopališča položilo asfalt. Sicer pa so dosedanja dela veljala 2,3 milijona dinarjev. Asfaltiranje cest Drago Papler tudi piše, da je v krajevni skupnosti Kovor v tržiški občini še precej makadamskih cest, kjer vsako leto za vzdrževanje le-teh porabijo okrog 150 kubičnih metrov gramoza. Največ težav imajo z vzdrževanjem makadamske ceste od Kovorja do Brda in do Hudega. Za slednjo premalo skrbi Komunalno podjetje, ki jo uporablja na odseku do smetišča. Da je cesta slaba, pa prispevajo precej tudi graditelji stanovanjskega naselja na Novih Stagnah in Nartu. Tako so krajani Brda s 186 prostovoljnimi urami cesto na Brdo v globeli že razširili, utrdili in uredili odvodnjavanje. V krajevni skupnosti pa zdaj poteka tudi več akcij, da bi ceste asfaltirali. Polovico denarja bi morali prispevati krajani, polovico pa tržiška komunalno cestna skupnost. Mila zima Zadnjo nedeljo marca, piše Branko Blenkuš, so končali smučarsko sezono na Kobli. Čeprav je na tako imenovani trojki še nekaj snega, se jim ne izplača več vrteti žičnic le za nekaj obiskovalcev. Direktor Boris Čebul je ocenil, da je bila minula zima za smučanje na Kobli zelo slaba, saj so prodali le približno 40 tisoč vozovnic, medtem ko je bilo dolgoletno povprečje 70 tisoč. Po oceni direktorja bo tako 57-odstotni prihodek od načrtovanega dovolj komaj za preživetje. Vendar pa nameravajo na Kobli vseeno nadaljevati z gradnjo smuk proge do konca. Krajevna skupnost Javorje Programe imamo, da drug drugega spodbujamo Javorje, 7. aprila — Enajst naselij hribovitega predela Poljanske doline desno od Poljan sestavlja krajevno skupnost Javorje. 27. marca pred 43 leti so pri Mlinarju v Podvrhu požgali mlin, ustrelili gospodarja in ženo ter pet otrok. Vsi so potem končali v ognju. Žalostni dogodek so v statutu krajevne skupnosti Javorje opredelili kot krajevni praznik vseh naselij in prebivalcev v njih: Javorje, Murave, Dolenčice, Gorenja in Dolenja Žetina, Podvrh, Če-tena ravan, Zaprevalj, Mlaka, Jarčje in Krivo brdo. Že nekaj časa v krajevni skupnosti za krajevni praznik konec marca nimajo kakšnega večjega praznovanja. Čas največkrat ni najbolj primeren, da bi se ljudje v snegu (letos ga sicer ni bilo) kilometre daleč prebijali na proslavo. Pač pa krajevno praznovanje nekako nadomestijo avgusta, ko se že nekaj let zapored srečajo v Javor j ah odseljeni domačini. Takrat pripravi prijetno srečanje Turistično društvo Javorje, organizator pa je Franc Franko. Običajno je to teden dni po dnevu oglarjev, ki ga redno organizira Turistično društvo Stari vrh, ki z delom prav tako sega v krajevno skupnost Javorje. "Pravih kmetov nas I v naših krajevni skupnosti, kjer je okrog 500 prebivalcev, ni veliko," pripoveduje novi predsed-I nik krajevne konference socialistične I zveze Jernej Vodnik. 'Tako kot se šolarji i po končanem četr-s* tem razredu vozijo v dolino, se večina vozi na delo v Škofjo Loko, v rudnik pa v obrate LTH, Jelovice, Termike v dolini. Imamo dobre avtobusne zveze in Alpetouru velja pohvala. Imamo turisitčno društvo, kar dve, kmečki turizem pri štirih domačijah, gasilsko društvo, pripravljamo pa se tudi na ustanovitev organizacije Rdečega križa. Imamo eno najboljših gostiln v občini in delaven aktiv kmečkih žena. Pa folklorna skupina pri turističnem društvu Javorje nam tudi veliko pomeni. S sodelovanjem šole in društva pa tudi nikdar nismo v zadregi za prireditve ali proslave." V zadnjih letih so se povsod v krajih veliko ukvarjali z vodovodi, s telefonijo in predvsem s cestami. Vodovode so v glavnem povsod že obnovili. Čaka jih le še obnova na Četeni ravni. Telefonsko omrežje so začeli graditi pred šestimi leti in ga lani še dogradili s povečano centralo. Danes ima domala vsaka hiša v naseljih že telefon. Veliko pa je bilo v zadnjem času narejenega pri urejanju cest. Frenk Dolenc Jernej Vodnik "Veliko zaslug za uspehe na tem področju ima prejšnje vodstvo z nekdajim predsednikom sveta Matejem Demšarjem in predsednikom krajevne konference SZDL Pavletom Dolencem," poudarja novi predsednik sveta krajevne skupnosti Frenk Dolenc, ki je predsednik dobro leto. "Lani smo s prostovoljnim delom in prispevkom (v dveh obrokih je večina odplačala celotni samoprispevek) razširili, uredili in utrdili poldrug kilometer ceste v Javorje čez Polenškovo brdo. Tudi vikendaši, okrog sto lastnikov je na našem območju, so sodelovali. Še posebej moram pohvaliti tudi Braneta Žiberno iz Cestnega podjetja Kranj. Deset starih milijard so bila lani vredna ta zemljarska dela, asfalt pa je dala občinska samoupravna komunalna interesna skupnost. Podobno se je akcije na cesti lani lotil odbor v Zaprevalju, kjer so ljudje sami utrdili kilometer ceste. In podobno se nameravajo letos lotiti ceste krajani na odseku Murave — Žetina. Delali bo- Trije usadi na cesti v Javorje in naprej za Četeno ravan so jih konec minulega leta neprijetno presenetili. Za trgovino v Javorjah pa pravijo, da bi » j* rala biti tako zaradi domačinov in *Z^?L kov oziroma obiskovalcev čez vikend, bolj*5 založena. do najbrž letos, asfalt pa imajo v Oskisu n*" črtovan takoj po letu 1990. Delamo tako,flB s programi in delom drug drugega spodo>£ jamo. Nekaj naredimo sami, nekaj pa Pr makne družba. Mislim, da je to pravzapi* danes edina možnost." Ob takšni vnemi jim potem priskoči] na pomoč tudi delovne organizacije, v ka^ ri so zaposleni. Razumevanje imajo vedo pri Gozdnem gospodarstvu TOK Škofja ka, pri Zavarovalni skupnosti Triglav v rtra nju, pa iz Sredstev za SLO so marsikaj uspeli narediti in tudi vojaki so jim že P magali. Letos bodo najbrž tudi v ZaprevaJJ ( proti sosednji krajevni skupnosti Lenart'' Luša nadaljevali z urejanjem ceste. ^oS poma nameravajo v nekaterih naseljih ur jati javno razsvetljavo in na Četeni rav11 obnoviti vodovod. "Nekaj usadov se nam je pojavilo na & sti. Upamo, da jih bomo uredili skupa] Cestnim podjetjem. Pa malo boljšo pres^' bo oziroma bolje založeno trgovino bi P0] trebovali, saj so ob koncu tedna tu kar prC" cej "turistični". Sicer pa mislim, da bofl*^ podobno, čeprav morda v teh časih malo težje, kot prejšnja leta, skušali čimveč narediti. Volja pri ljudeh me ne skrbi, saj stao nenazadnje, lani dokazali, ko so ljudje prl' skočili na pomoč Jerneju Vodniku v nesre] či, da smo kos tudi zelo zahtevnim nalogam," pravi Frenk Dolenc. ^ Žalar Jubilej kranjskega radioamaterstva Štiri desetletja klubskega dela Kranj, 6. aprila - Radioklub Iskra v Kranju že dolgo spodbuja mlade h konstruktorstvu, izobražuje radijske operatorje in razvija tekmovalno dejavnost. Obletnico ustanovitve bo označil tudi s prireditvami. Najpomembnejša bo jugoslovansko radioamatersko tekmovanje za diplomo Kranja. sozd zgp giposs ljubljana SGP GRADBINEC KRANJ ilsoLol SGP GRADBINEC KRANJ OBVEŠČA da bo dne 9.4. in 10.4. v času od 12. - 17. ure 15 minutna zapora ceste SAVSKA LOKA na območju ISKRE KIBERNETI-KE KRANJ. V Kranju se je že pred vojno ukvarjalo s tehniko več zanesenjakov. Njihova zasluga je tudi, da so leta 1947 osnovali Združenje radioamaterjev Kranj, ki so ga na prelomu desetletja preimenovali v Radioklub Iskra. To dejanje je potrdilo tesno povezanost z istoimensko delovno organizacijo, katere pomoč klubu pa je z leti opešala. ureja ANDREJ ŽALAH "Danes omogočajo razvoj kranjskega radioamaterstva," razlaga predsednik kluba Peter Mauser, ki se s to dejavnostjo ukvarja že 18 let, "zlasti sredstva iz sklada za ljudsko obrambo. Prispevek Zveze organizacij za tehnično kulturo obogatimo v veliki meri tudi z lastnim delom in članarino. Sedaj imamo prek 120 članov, med katerimi je več kot 80 radijskih operatorjev s svojimi pozivnimi znaki." Nove člane pridobivajo v klubu z načrtnim delom med mladimi. Za osnovnošolce prirejajo konstruktorske tečaje. Letošnjega začetnega tečaja, ki so ga ra- vno končali, se je udeležilo 16 učencev višjih razredov. Izpiti prihodnji teden bodo zanje potrdilo, da so usposobljeni za izdelavo enostavnih elektro tehniških naprav. Zahtevnejše izdelke se bodo učili sestavljati na nadaljevalnem tečeju jeseni. Za mlade pripravljajo tudi dvodnevni tečaj v iskanju skritih oddaj-niov, lovu na lisico. V tej veščini se bodo gorenjski šolarji pomerili 23. aprila v Škofji Loki. "Radioamatersko izobraževanje poteka na več stopnjah," pojasnjuje sogovornik in dodaja: "Pridobitev E razreda daje usposobljenost za govorne zveze na UKV postaji. Tak tečaj ravnokar začenjamo za približno 20 novih radioamaterjev. Jeseni bo na vrsti tečaj za D in C razred; prvi je dodeljen manj hitrim telegrafistom na UKV zvezah, drugega pa pridobijo spretne jš i operaterji za delo na kratkovalovnem območju zvez." Med kranjskimi radioamaterji je kar prek 20 takih, ki so po opravljenem izpitu za C razred v dveh letih opravili določeno število zvez z radioamaterji po vsem svetu in si pridobili B razred. Imajo pa celo enega člana v A razredu, ki je usposobljen za delo s postajami velikih zmogljivosti. Ob tem se mnogi zanimajo za izzive najsodobnejše tehnike. Radioklub Iskra, kjer se njegovi člani srečujejo vsak petek zvečer, je tudi mesto dogovorov za tekmovanje. Ob 40 —letnici bo klub pripravil jugoslovansko tekmovanje za diplomo Kranja, ki se ga bo začetek maja udeležilo verjetno okoli 500 naših radioamaterjev. Konec maja bo v klubski postojanki na Blegošu gostil gorenjske radioamaterje. Razen tega bodo njegovi člani sodelovali na tekmovanjih drugih organizatorjev. S. Saje RK Primskovo Družabno srečanje Primskovo — Že v torek smo v Gorenjskem glasu napovedal^ da krajevna organizacija Rdečega križa pripravlja v soboto, 9. apr la, ob 16. uri v zadružnem domu na Primskovem že peto družab^ srečanje upokojencev in starejših krajanov iz krajevne skupno^' Pričakujejo velik obisk, saj so poslali vabila prek 1000 krajanom- ~ morda kdo ni dobil vabila, je prav tako povabljen na srečanje. P°*r kulturnega programa so poskrbeli za presenečenje, družabne igre;-g bogat srečelov. prireditev so tudi letos podprle delovne organizam' in zasebniki. Za dobor voljo bo igral ansambel Rž. cije i L PISALI STE NAM Pionirsko tekmovanje v fotografiranju Jeseniški foto klub "Andrej Prešern" in šolsko kulturno društvo na osnovni šoli "16. december" v Mojstrani organizirata občinsko pionirsko foto tekmovanje za leto 1988. Ker pa je mesec maj najlepši mesec v letu, so se odločili, da tekmovanje izvedejo v soboto, 14. maja, ali v soboto, 21. maja, ob 8. uri na osnovni šoli "16. december" v Mojstrani. Kateri datum pa bo pravi, bodo tekmovalci obveščeni pravočasno. Moto letošnjega tekmovanja je "Ljudje in kraji v krajevni skupnosti Dovje - Mojstrana v pomladnem utripu". Vsaka šola ali foto klub v jeseniški občini lahko pošlje na tekmovanje eno ekipo, ki jo sestavljata dva tekmovalca. Tekmovalca fotografirata z enim fotoaparatom in posnameta skupinski film. Fini mora biti formata "leica" s 36 posnetki ter občutljivostjo 21 DIN. Pri fotografiranju tekmovalci lahko uporabljajo vse možne pripomočke. Ekipe bodo žrebale kraj fotografiranja. To pa Dovje ali Mojstrana. Čas f°i0'„ grafiranja pa bo omejen od do 3 ure. V šolski temnici bosta movalca razvila film, zato rata s seboj prinesti eno razvij jalno dozo. Razvite filme bo frirane pregledala posebna k°^ misija. Komisija bo ocenjeva. la tehnično izvedbo, komp°z%^ cijo in idejo. Fotografski maie rial, kot so filmi in kemikalij < bo pripravljen v šolski teiM1 ci. Tekmovalca, ki bosta p0' nela najboljši film, se bos udeležila regijskega srečah ■ mladih tehnikov Gorejske, bo letos v Škofji Loki. Mentor) foto krožkov, ki bodo sPre^0, Ijali tekmovalce, pa bodo ić* Q ristili srečanje za pogovor problemih pionirske in 171 rtf dinske fotografije. Ekipe \, občinsko pionirsko foto 1 tf movanje je treba prijaviti tajništvo osnove šole "1& cember" v Mojstrani najkos je do 30. aprila 1988. .J/ffi Lojze Kers& j^M^ aprila 1988 KULTURA 5. stran ^m^mmmGLAS Zapleti pri ureditvi vrta gradu Kieselstein PUŠPAN ALI PRIREDITVE? Dela pri obnovitvi kranjskega gradu Kieselstein se počasi bližajo h koncu, kot vse kaže pa se bo zataknilo pri ureditvi vrta. Center letnih kulturnih prireditev ali park? Sedaj, ko so dela tako v notranjosti kot zunanjosti gradu večinoma končana, bo prišla na vrsto ureditev grajskega vrta. Če lahko za razporeditev in namembnost posameznih prostorov v notranjščini gradu rečemo, da je kljub nekaterim pomislekom (na primer ali ni škoda prostorov za posamezne pisarne?) izPeljana brez zatikanj, tega očitno ne moremo reči za uredi-tov vrta. Pred tednom dni je bil namreč sklican sestanek delovne skupi-ne predstavnikov kulturnih nstanov in SIS-ov o namembnosti vrta, kjer sta bila predstavljena dva nasprotujoča si predloga (osnutka načrtov predstavljamo v risbi Uroša Bizjaka). Bojan Švegl, konservator-ar-"itekt, Zavod za spomeniško varstvo v Kranju: »Menimo, da bi v osnovi morali vrt razdeliti nekako na dva dela — na manjši, dvoriščni prostor ob vhodu, Kjer bi lahko pripravljali različne prireditve za 200-300 obiskovalcev ter večji, urejen park, ki Di se skladal z nekdanjim videzom grajske ureditve. Ob tem moram reči, da park ni mrtva stvar, gre za »pljuča« mesta, kaj- skupnosti, vrt mora zaživeti kot letno kulturno prizorišče. Edo Resman, vodja strokovnih služb SIS Kranj: »Gre za rahlo primerjavo z ljubljanskimi Križankami. Vsekakor se bomo morali odločiti, kaj potrebujemo, čeprav vem, da sredi mesta potrebujemo tudi zelenje. Vendar mislim, da zelenje ne odtehta vsega tistega, kar je kranjska kultura Kranjčanom ostala dolžna.« Podobno je razmišljal tudi kranjski župan Ivan Torkar: »Mislim, da je obnovljeni grad velika pridobitev v starem delu ti vedeti moramo, da pravzaprav nikjer v starem delu Kranja nimamo zelenja temveč samo asfalt. Večje prireditve bi morali prirejati drugje, na primer na Prešernovem trgu ali izven mesta.« Matevž Oman, predsednik ZKO Kranj: »Kulturna skupnost nam je tako grad kot okolico in s tem tudi vrt zaupala za poživitev Kranja, v želji, da bi bilo tukaj živahno. Naše zasnove ureditve vrta so znane že dalj časa — pr- vi del (dvorišče) bi omogočal prireditve za okrog 200 obiskovalcev, sledil bi manjši lapidarij in v tretjem, večnamenskem delu bi postavili prizorišče, ki bi omogočalo obisk 600-tih gledalcev.« Čeravno je bila s strani Zavoda za spomeniško varstvo izražena želja po prilagajanju, gre verjetno vseeno za različno razumevanje ureditve vrta. Ob tem je vsekakor potrebno reči, da mora, po sklepu kulturne mesta, in da je vsekakor potrebno težiti k njegovemu nekdanjemu videzu, vendar bi vseeno morali začeti vrt čimprej uporabljati za različne prireditve.« Vsekakor gre za problem, o katerem bi svoje morali reči ne samo delegati Kulturne skupnosti in raznih organizacij temveč vsi, ki jim ni (jim ne bi smelo biti) vseeno, kaj bo s kranjsko poletno kulturno ponudbo. Vine Bešter Foto: G. Šinik Razstava v Prešernovi hiši PRIČE IZGINJAJOČE UMETNOSTI Kranj — Nekdaj bogata in občudovana dediščina ljudske arhitekture na Slovenskem izumira. Zamenjujejo jo nove oblike, ki pogosto nimajo nič skupnega z ustvarjalno močjo nekdanjih graditeljev. ga Razmerja med posameznimi deli stavbe, gabarit, izbor stavbne-pr ^r^iva, uporaba arhitekturnih členov, vse to je danes pogosto q PUsčeno presoji posameznika in njegovim trenutnim interesom, kd • stanovanjskih in gospodarskih objektov na podeželju so ne-hh^ narek°vali tradicija in pravila, ki jih ni bilo mogoče prekršiti. °koi^ s^avbnega gradiva so določali graditelju najbolj dostopni in kam'U naJb°lJ primerni materiali: v alpskih predelih les, na Krasu gr .fn> v ravninskih predelih ilovica, slama ali opeka. Moderna 5 d - na 'ndustrija je v naši dobi s svojimi umetnimi izdelki prekri-V n ?e'°, ne meneč se za značilnosti določenega krajinskega okolja. i2(j yasi vdirajo izdelki oziroma različni stavbni elementi, ki jih b]je uJeJ° serijsko, pri čemer se malokdo sprašuje, kje bodo uporabila' 1 ^azbke med mestom in vasjo izginjajo, kmečka naselja izgu- Y nekdanji, z zemljo, s krajino povezan značaj. UsDei ^e'cek bogastva starega ljudskega stavbarskega izročila je ? obvarovati pred pozabo in ga v obliki takega ali drugačnega ohra6 • e^a ODJekta predstaviti javnosti. Ostalo gradivo, ki je še njtj J^Vn.0, skušajo spomeniško-varstveni in muzejski delavci ohra-°blik j fotografskih in arhitekturnih posnetkov, sklic in drugih Po v • °kumentacije. Pri tem ne smemo pozabiti, da so nam v letih vno Jni.tudi številni slikarji v svojih delih zapustili komaj prešte-levilo upodobitev spomenikov ljudskega stavbarstva. Del tega DOPOLNILO vhp članku "Republiško tekmovanje mladih glasbenikov", obja-fl^en» 5.4.198», je pomotoma izpadlo naslednje: v II. kategoriji je d ^ iz radovljiške glasbene šole tekmovala DARJA BEŠTER, ki la °£egla 2. nagrado (82,75 točke). Njena pedagoginja je Maja Goga-ni h šalt Učitelj učenca Andreja Jana, ki je tekmoval v discipli-armonika, je Anton Iskra. Za pomoto se opravičujem. Valentin Bogataj IZŠLA RAZPOTJA ki i^!40'** Loka — Ob slovenskem kulturnem prazniku je v Škofji I,o šest *>rančno-pesniška mapa, ki jo je z grafičnimi listi zasnovalo ^vljer/>fVn'.'t()v ljubiteljev i/. Škofje Loke in Železnikov, v njej pa je ob-predst- ' Pesniški ciklus »Razpotje« avtorice Silve Brankove. Na nede'iidV,tv'. v Puštalski kapeli so bile tako grafike kot pesmi deležne £Ko §|?efslrnPauJe občinstva; to pa je bil tudi vzrok za odločitev, da *^aZnt t ° k°ka izda in založi drobno pesniško zbirko /.naslovom •nateri« " 2 brskimi podcikli »Portret«, »Iskanja«, »Spomini« in »Moji Vno on" ~~ '° P°nutn v prodajo, vsem, ki bi zbirko Silve Brank, liko-se. o n^jeno z ustrezno pomunjšanimi grafikami, radi imeli tudi u V'J9 bre lT''eni P°ez'J' pravi Neža Maurer: »Krhka lirska lepota doži skrbnosti in skrbi, ljubezni in samote, očaran.ja in razočaranj. v'k'p!^ !' na vo,io^v Škofji Loki v Knjigarni DZS na Mestnem tr- bogastva, ki so ga zbrali predvsem ljubiteljski slikarji, je bil predstavljen na 7. razstavi Združenja likovnih skupin pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in objavljen v posebni številki Likovnih odsevov leta 1985. Tej skupni predstavitvi so sledile razstave del posameznih slikarjev, med katerimi moramo na prvem mestu omeniti Rudolfa Arha, ki se je s svojimi vzornimi upodobitvami ljudske stavbne dediščine večkrat predstavil javnosti v Kranju in drugod ter večji del tega gradiva izročil tudi Gorenjskemu muzeju v varstvo. Med najuspešnejše in najvidnejše upodabljalce teh spomenikov štejemo slikarja in člana DOLIKA Toneta Tomazina z Jesenic. V sli-karjeve, nekdaj posebej v gorsko krajino zazrte kompozicije, so se zadnja leta v vedno večjem številu začele vraščati upodobitve najrazličnejših vaških ambientov, kmečkih domov pa tudi drobnih arhitekturnih spomenikov na deželi, na katere smo bili le redko kdaj pozorni. Tako se v njegovih delih srečujemo z najrazličnejšimi gospodarskimi in stanovanjskimi arhitekturnimi objekti, kot so vodne naprave, fužinarska poslopja, vaška vodna korita najrazličnejših oblik, lesene kajže, kmečke hiše s kamnitimi vhodi kot tudi bogati kmečki dvorci itd. Motili bi se, če bi v slikarstvu Toneta Tomazina gledali le dokument. Njegova olja, tempere in akvareli so v oblikovnem pogledu po svojem koloritu in kompoziciji na zavidljivem nivoju. Slikar si prizadeva, da bi v sliki zajel tisto razpoloženje, ki ga ti spomeniki s tolikšno močjo izžarevajo v svojo okolico. Pri tem izhaja iz objekta samega in se ne trudi, da bi ga zasenčil z rastlinsko ali kakršnokoli drugo dekoracijo. Cene Avguštin Bli M. ('. Brnik — Pred kratkim so v restavraciji letališke zgradbe odprli galerijski prostor, ki so ga simbolično poimenovali »Galerija Air«, čast otvoritvenega razstavljalca pa je pripadla akad. slikarju Francu Vozlu. V. B. Foto: G. Šinik KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava arhitekturnih krajin slikarja Toneta Tomazina. V Mali galeriji se predstavlja avstrijski slikar Berndt Svetnik. V galeriji Mestne hiše pa razstavljata akad. slikarja Vinko Tušek in Franc Novine. V Gorenjskem muzeju, Tavčarjeva 43, je odprta razstava ilustracij akad. slikarke Marjance Jemec-Božič. V Prešernovem gledališču Kranj gostuje danes, v petek, ob 19.30 SLG Celje z G. B. Shawa Hudičev učenec — za red petek I. Jutri, v soboto, bo predstava za abonma red sobota I. Predstava Hudičevega učenca za red sreda //bo izjemoma v ponedeljek, 11. aprila, ob 19.30. d*%«p,: V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, Delav-Nl dom, vhod 6, vrtijo danes, v petek, ob 19. uri video Labirint, ob 21. uri pa Na rečnem obrežju. Jutri, v soboto, ob 19. uri vrtijo video Death wish 4, ob 21. uri pa video Nekdo, ki me pazi, režij a Ridlev Scott. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava fotografij kandidata mojstra fotografije Adija Finka. V galeriji Kosove graščine danes, ob 18. uri odpirajo razstavo Karol Grossmann — Fotografije in filmi. RADOVLJICA — Danes, v petek, ob 18. uri odpirajo v fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavo kolekcije fotografij Ivana Pipana, člana FK kluba Radovljica z naslovom Slikarska kolonija — Bohinj 87. KROPA — Jutri, v soboto, ob 20. uri bodo gostje Pevskega zbora KUD Stane Žagar Plamen Kropa pevci in pevke Slovenskega prosvetnega društva iz Radiš pri Celovcu. Prireditev v Kropi je posvečena 25-letnemu sodelovanju med obema zboroma. ŠKOFJA LOKA — V galeriji ZKO — Knjižnica razstavlja risbe Peter Jovanovič. V LTH je odprta fotografska razstava EKO 88 Janeza Pipana. KAMNIK — V veliki dvorani kina Dom Kamnik poteka še danes in jutri srečanje gledaliških skupin občine Kamnik. DUPLICA — V Stolovem Interieru razstavlja Boris Gaberščik. KAROL GROSSMANN -FOTOGRAFIJE IN FILMI Jesenice — Danes, v petek, ob 18. uri odpirajo v prostorih Kosove graščine razstavo fotografij in filmov pionirja slovenskega in jugoslovanskega filma dr. Karola Grossmanna. Slovenski gledališki in filmski muzej je kot spremljevalno prireditev mednarodnega festivala amaterskega filma pripravil v Kosovi graščini razstavo fotografij in filmov Karola Grossmanna. Odvetnik, doma iz Ljutomera, se je med drugim ukvarjal tudi z literaturo, prevajal, prirejal predavanja, predvsem pa sta ga zanimala film in fotografija. Ohranili so se trije njegovi filmi posneti na način lumierovske »dokumentarne slike«: Odhod od maše v Ljutomeru (1905), Sejem v Ljutomeru (1905) in Na domačem vrtu (1906). Čeprav je Grossmann veliko bolj znan kot pionir slovenskega in jugoslovanskega filma, pa kažejo največjo izpovedno moč prav njegove fotografije. Ohranjenih je veliko število negativov, barvni diapozitiv in le majhno število fotografij. V izbiri motivov prevladujejo portreti otrok in družine, skupinski portreti prijateljev in znancev postavljeni kot družinski člani na vrt ali pred hišo, prle-ška pokrajina, lokalne zanimivosti, na primer ljutomerski sejem, konjske dirke na Cvenu, križevniška opekarna, procesije, gasilske parade, Sokoli in nekaj redkih posnetkov s potovanj. Čeprav upo-dobljenci požirajo, so portreti otrok in domačih pretanjene psihološke študije, portreti prijateljev in okoličanov pa so zgovorni tudi o svojem premoženjskem in družinskem statusu. Grossmann je, kot ostali fotografi, iskal svoje likovne vzore v sodobnem slikarstvu. Zanima ga igra svetlobe in sence, motivi, ki jih fotografira, sodijo v klasični repertoar impresionizma. Medtem ko ambicioznejši fotografi z mehaničnimi in "kemičnimi sredstvi posegajo v negativ, z uporabo novih papirjev in novih postopkov poskušajo omehčati ostrino fotografske slike in ji dati videz »umetniške slike«, je Grossmann izbral najbolj »grobo« in »ostro« reproduktivno tehniko — diapozitiv. Z vztrajanjem na principih »čiste fotografije«, s kompozicijsko dognanostjo in psihološko poglobljenostjo svojih portretov spada Grossmann v vrh slovenske umetniške fotografije, piše v spremnem listu k razstavi Lilijana Nedič. RAZGLAŠAMO da v Kranju ustanavljamo revijo za kulturo, ki naj pomeni polje druge besede. Tak prostor nam predstavlja možnost izoblikovanja, transformiranja izhodišč in meja medijskih realnosti, zato se obračamo k tebi, avtorju (pesniku, dramatiku, pripovedniku, kritiku, esejistu), pišočemu subjektu nasploh, da spregovoriš znotraj naše revije in tako skupaj z nami ustvarjaš novo ali drugačno. Mesto srečanja smo postavili v grad Kieselstein (Tomšičeva 44, Kranj), tja lahko oddaš ali pošlješ svoje zapise. Pričakujemo te do 26. aprila letos. FILMSKO GLEDALIŠČE Prihodnji teden bo gost gorenjskega filmskega gledališča ameriška glasbena melodrama La Bamba. V kinu Dom Kamnik bo na sporedu v ponedeljek, 11. aprila, ob 18. in 20. uri, v torek, 12. aprila, ob 20. uri v kinu Tržič, v sredo, 13. marca, ob 20. uri v kinu Zelezar Jesenice, v četrtek, 14. marca, ob 18. in 20. uri v kinu Center v Kranju in v petek, 15. marca ob 20. uri v kinu Svoboda v Medvodah. Malo je na svetu ljudi, ki so umrli v sedemnajstem letu in takoj prestopili v legendo. Prav to se je zgodilo Ritchieju Valenceju, ameriškemu rockerju. Vse njegovo življenje je bilo prava drama in tragika. Še dve leti pred smrtjo, pri petnajstih letih, je bil Ritchie — njegovo pravo ime je bilo Ricardo Valensuela — mehiški delavec na sadnih plantažah severne Kalifornije. S svojo družino je živel pod šotori, se selil od plantaže do plantaže, od jutra do noči obiral sadje, zraven pa živel za glasbo. Zaslovel je s t»emi ročk hiti. Žal so ostali le ti trije. V sedemnajstem letu, le osem mesecev po podpisu svoje prve pogodbe z diskografsko hišo, je umrl v letalski nesreči. Film je tudi provokativen, predvsem zato, ker propagira Ritchiejevo odrekanje lastnega porekla: kljub temu da je rojen Mehičan, to noče biti, hoče biti mlad Američan, hoče uspeti, njegovi idoli so samo beli pevci, predvsem Elvis Preslev... ureja LEA MENCINGER (§©IŠ^KfcM^GLAS6. STRAN PODLISTEK, PISMA, ODMEVI Petek, 8. aprila 1988 Gorenjski 1988 glas, 23 februarja "ZAKAJ SKRIVALNICE" Obrtnik, ki je v letošnjem letu odprl obrtno delavnico je v članku "Zakaj skrivalnice", dne 23.2.1988, izjavil: "Prav tako ne dobiš nobenih informacij na obrtnem združenju." Ker ta izja- va ne odgovarja dejstvom, bralcem sporočamo, da ima obrtno združenje organizirano brezplačno pravno, davčno, finančno in socialno svetovanje, uradne ure posameznih svetovalcev pa so objavljene na oglasni deski združenja. Interesenti morajo dobiti zadovoljiv odgovor tudi na druga vprašanja. Predsednik OZ Kranj: Vitomir Gros, dipl. ing. PREJELI SPO OBČNI ZBOR RIBIŠKE DRUŽINE BISTRICA DOMŽALE Domžale — Občnega zbora ribiške družine Bistrica Domžale se je prejšnjo nedeljo udeležilo več kot 200 ribičev iz vseh štirih pododborov. Na občnem zboru so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in ga ocenili za uspešnega, najzaslužnejšim članom so podelili posebna priznanja, na kraju so sprejeli program dela za letos ter izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Matjaž Vrbole je uvodoma poudaril, da so bili samo lansko leto in v začetku letošnjega leta štirje veliki pogini rib zaradi regulacij vodotokov, predvsem pa do tega pride zaradi industrijskih odplak. To stanje pa je zlasti zaskrbljujoče na območju družine, ki spada v občino Domžale. Ob tem pa velja pohvaliti za prizadevnost vse ribiče pododbora Pšata Cerklje, ki ima včlanjenih 35 članov. Do kraja so uspeli usposobiti ribnik v La-hovčah, dogradili pa so nov ribiški dom v Lahovčah. Glavni ribnik pa naj bi sčasoma postal Čr-nelo 2, kjer naj bi v prihodnje vzgajali ribe različnih vrst. Letos bodo tudi praznovali 100-letnico organiziranega ribištva v Sloveniji, podelili pa so tudi 21 priznanj ribiške družine Domžale. Prejela sta jih tudi Marjan Kuhar in Jože Žlebir oba iz pododbora Pšata Cerklje. Na kraju je Matjaž Vrbole, predsednik družine dejal, da naše delo v družbi ni vedno pravilno cenjeno. V nevarnosti so pragovi, ki jih kmetje in drugi iz objestnosti podirajo in delajo zato veliko škodo. Družina je v preteklem letu gospodarila v okviru sprejetega srednjeročnega plana in v okviru finančnih zmožnosti. Janez Kuhar SPORAZUM ALI ZAKON K dnevnemu redu zbora združenega dela škofjeloške skupščine V Škofji Loki teče akcija za osveščanje delegatov v zboru združenega dela občinske skupščine, ki bo v kratkem razpravljal o republiški solidarnosti na področju zdravstva. Občinska zdravstvena skupnost takšne in tolikšne solidarnosti ne sprejema. Oporekanje je povsem upravičeno: sistem solidarnosti je milo rečeno čuden, saj prejema solidarnost kar 36 OZS in marsikatera od prejemnic potroši na zavarovano osebo več kot varčna škofjeloška OZS. V letu 1986 so zapisali v Škofji Loki v srednjeročne plane, da bodo zbirali za solidarnost 0,277 odstotka od bruto osebnega dohodka, kar je bilo teoretično uskla- jeno tudi v slovenskem prostoru. Zaradi drugih vzrokov v Škofji Loki tedaj Sporazum o usklajevanju planov ZS Slovenije za obdobje 1986 - 1990 ni bil sprejet (11.06.1986), pa vseeno so obveznost do sklada za solidarnost v Sloveniji poravnali, kar se je deloma zgodilo tudi v letu 1987. Medtem pa je v Sloveniji "potreba" po solidarnostnih sredstvih neverjetno rasla. Že lani bi morali zbirati sredstva po stopnji 0,39 odstotka, letos pa kar 0,826 odstotka bruto OD. Gre za povečevanje obremenitev gospodarstva in torej ni naključje, da OZS Škofja Loka predlaga, da v republiški solidarnosti razpravlja in odloča zbor združenega dela skupščine. Naj odloča torej tisti, ki bo (če bo!) dajal, ne pa, da njegovo kravo prodaja nekdo drug, natančno: delegati v skupščini OZS. Vsa prizadevanja predstavnikov gorenjskih zdravstvenih skupnosti za ureditev spornih vprašanj v zvezi z dajanjem in prejemanjem solidarnostnih sredstev so v republiški zdravstveni skupnosti naletela na gluha ušesa. Naši razlogi za spremembe sploh niso prišli do veljave. Ker ni bil sprejet niti samoupravni sporazum niti aneks, je Zdravstvena skupnost zagrozila s sprejemom zakona, ki bo obvezal tudi škofjeloško zdravstveno skupnost za plačevanje dolžnega zneska za solidarnost. To pa — po našem mnenju — ni tako slabo; za sprejem zakona je namreč potreben ustrezen postopek. In ponudila se je lepa priložnost, da drugim kot doslej (posameznikom in asociacijam) dopovemo, kaj je s solidarnostjo narobe. Da ne nasprotujemo solidarnosti, temveč takšni in tolikšni, kot jo vsiljuje zdravstvena skupnost. Zato smo tudi prepričani, da strahu pred omenjenim zakonom ni. Celo nasprot- no, pričakujemo resen, poglobljen postopek za sprejem. Brez nasedanja posameznikom. Da bodo oblikovalci zakona in delegati ob sprejemanju poslušali obe plati plošče, ne le eno samo, kot doslej. Čeprav na prvi pogled zgleda za zbor združenega dela položaj brezizhoden — plačevali naj bi v vsakem primeru — gre predvsem za načelno vprašanje: se sam opredeliš ali pa ti naložijo obveznost drugi, od zgoraj. V prvem primeru nimamo nobenih možnosti za spremembo sistema solidarnosti, v drugem pa tak- šna možnost obstoja. Sicer pa — ali je res dobro za Slovenijo tisto, kar na ves glas kritiziramo pri prispevanju v skladu za nerazvite v zveznem merilu?! Tik pred oddajo prispevka sem bil obveščen, da so se škofjeloške občinfke strukture odločile, da zbor združenega dela tega vprašanja ne bo obravnaval, češ da je brez pomena mešati nekaj, kar so že rešili zgoraj s predlogom za izdajo zakona. Videl sem tudi predlog (ESA 377): predlagatelj je Zdravstvena skupnost Slovenije in kaže,^ da bo zakon sprejet po najožjem navpičnem kanalu, na katereg^ ni moč (?) vplivati. Se vdajamo^ Najbrž ne, kajti javnost bo s tem le obveščena in mogoče bo W* pričel trezno presojati in te^a naša stališča do takšne soliM' nosti v zdravstvu, kot nam ] bodo naložili. Prav zato sem s odločil odposlati napisani p" spevek, čeprav lahko izzveni prazno. In nazadnje - zakaj ne b\° tem vprašanju delegati zdruz: nega dela ne razmišljali, se od njih tega ne bo uraan zahtevalo? „ Tone Kosit PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n.sol.o., Kranj, Mirka Vadnova 13 TOZD ZA PTT PROMET ŠKOFJA LOKA o.sub.o., Škofja Loka, Titov trg 9 Podjetje za ptt promet Kranj, TOZD za ptt promet Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK na območju pošte ŠKOFJA LOKA - 2 delavca na območju pošte ŽELEZNIKI - 1 delavec Pogoji: — dokončana osemletka — vozniški izpit A in B kategorije Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesece. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja TOZD za ptt promet Škofja Loka, Titov trg 9, Škofja Loka. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. ZA VARNOST NA CESTI Največkrat je tako, da se udeleženci v cestnem prometu začnejo ravnati po cestno prometnih predpisih šele, ko me zagledajo. Takrat se zavedo, kot pravimo, varnostne kulture. Vendar je to velikokrat zgolj strah pred kaznijo. Premalo pa se zavedajo, da nisem na cesti zaradi sebe, ampak zaradi njih, oziroma njihove varnosti in ob izrekanju kazni, verjemite, prav nič ne uživam. Ob prometnih nesrečah pa se večkrat vprašam: zakaj ljudje ne upoštevajo prometnih predpisov in zato izzivajo lastno in nesrečo drugih. Ali ni bilo že dovolj smrtnih žrtev na slovenskih cestah?! Marko Zupan miličnik postaje prometne milice Kranj Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ivan Jan STRDENOVI 19 Za prvi podlistek smo izbrali zgodbo Ivana Jana Strdenovi. To je mladinska povest, ki opisuje življenje partizanske družine s številnimi otroki na začetku druge svetovne vojne. Dogaja se v Selški dolini. Knjiga bo letos izšla v založbi Partizanske knjige v zbirki Matjaževe knjižnice. Objavili bomo nekaj odlomkov. Ko so se dogovorili o najnujnejšem, tudi o Viktorju, se je poveljstvo z Milanom udomilo v skriti, samotni hiši. Precej daleč za Čudnovim vrhom, kjer so živeli podobni ljudje kakor Strdenovi. Bataljon se je tedaj, razdeljen na skupine razhajal po raznih krajih Gorenjske. Laže se bodo pretolkli skozi silovito zimo in Nemce! Zvezo je še vedno zagotavljal Rafko, ki se mu je pridružil še rešeni Peter. Spet je bilo treba s sporočili proti Kranju. Zdaj je Rafko natančneje vedel, da gre za pomoč ranjencem in ozeblim! S pomočjo bo poslej verjetno teže, kajti dražgoški dogodki so poleg ponosa nad partizani med ljudmi širili tudi grozo. Upornost je bilo treba vsebolj zatajevati, prikriti, kajti Nemci niso popuščali! Dosti teže, z večjo resnobnostjo je Rafko prvič po "Dražgošah" odšel proti Kranju. S seboj pa je vzel tudi Petra, ki naj bi se navajal na kurirstvo. Javk pa mu ni še pokazal. Počakal ga je na skritem kraju pod Šmarjetno goro, medtem pa je Rafko trikrat odšel na razne javke. Od tam je prinašal zdravila, povoje, saharin, cigarete in razne pri-boljške. Oba sta potem s polnimi nahrbtniki in po najbolj skritih poteh prišla nazaj do Strdenovih. Vse je bilo za ranjence in ozeble! Nevarnost, napori in tveganja so manjšale bolečine, ki so jim jih zadale dražgoške žrtve! Tudi Peter je vse moško prenašal. Ni tožil, storil je vse, kar so mu rekli in z vsakim korakom potrjeval drznost. Tudi učil se je hitro. Bil je zanesljiva opora. Konec Strdenovine Nemci so vse večkrat križarili po okolici. Oglasil se je tudi Viktor. Ves oživljen! Prav nič mu ni bilo nerodno glasno hvaliti Nemcev: "Rekel sem vam: samo še malo in konec bo teh partizanov!" Preteče je pogledoval po vseh in dodal: "No, nič se ne bojte! Še vedno smo sorodniki!" Toda, njegove besede so zvenele posmehljivo in kot pretnja. Potem je pomignil Rafku in stopila sta ven. Tam mu je rekel: "Nikar ne mislite, da ne vem, kje je vaš Milan? Lepo ste nas vlekli z Ljubljano! Opozarjam vas!" Rafko se je delal neumnega, a ga je ob prestanem tudi pojezilo, da mu je vrnil: "Če toliko veš, potem moraš vedeti, da partizani pokončujejo take, ki so z Nemci!" Viktor je preteč odšel. Rafko in Ludvik ter ostali Strdenovi, ki se jim je pridružil tudi dražgoški Peter, so poslej še bolj pazili na Viktorja in na Nemce. Neprestano so bili na preži, kajti čutili so, da se okoli njih plete nevidna nevarnost. Tudi Viktorjevo obnašanje je to potrjevalo. Toda, ranjencev ne bodo dobili. Nihče ne more vedeti zanje! Čez kak teden dni, ko mraz še vedno ni popustil, se je zgodilo! Rafko, ki je imel na skrbi tudi dražgoškega Petra, se je z njim vse večkrat pogovarjal o tem, da bi zginila k partizanom! Ob tem je Peter prvič izrekel pomislek: "Pa zdaj, sredi najhujše zime?" "Res ne bi bilo prijetno," mu je pritrdil Rafko. "Bolje pa še vedno, kot da naju zgrabijo Nemci! Videl si ..." Peter mu je pritrdil. "Z Viktorjem in njegovimi Nemci je zdaj tako, da ne tebe ne mene ne smejo več videti. Preveč se je zgostilo. Tudi kak novinec, ki je bil pri nas, je lahko kje zinil kaj nepremišljenega. Prav lahko, da me je kak nepoklicani videl tudi v Dražgošah?! Ne, ne smem jih čakati več!" In ranjenci! Vse so zbrali, jim povedali, da hiša ni več U "co varna kot doslej in jih opozorili: "Sicer neposredne nevarnosti ni, a kaj se ve! Nemci ne mirujejo, zato bodite pripravljeni, da vas v primeru nevarnosti hitro skrijemo v bunker! Malo tesno bo, a bo šlo!" Komaj sta s Petrom prišla iz hiše, so bili okoli nje že številni policisti. Nekaj v belem in na smučeh, še več pa v običajnih uniformah! Proti hiši so hiteli z naperjenimi puškami! Fanta sta hitro skočila nazaj, vsem sporočila o nemškem presenečenju ter pomagala spravljati ranjence v seneni bunker! Zadnja sta se v tesni rov zrinila tudi Peter in Rafko! Vsak s svojo pištolo! Še dobro, da je Rafko mami zaradi Viktorjevih groženj naročil, naj rečejo, da nimajo pojma, kje je, če bodo ravno spraševali po njem! Policisti so surovo, kot še nikoli vdrli v Strde-novo hišo! Takoj je bilo jasno, da niso prišli na slepo! Z orožjem v rokah so se razsuli po hiši, vse prebrskali in zahtevali: "Kje imate bandite? Pokažite jih!" Vsi Strdenovi razen Rafka, so bili zastraženi v kuhinji, kjer so med drugim res hoteli vedeti, kje je še Rafko. Čudili so se temu, ko so Nemci tako natanko vedeli za vse, a mama je takoj prešla v obtoževanje: "Če vi ne veste za fanta, mi še manj! Saj so ga nekam odgnali prav vaši!" "Zdaj pa še laže," je revsnil eden in jo hkrati sunil s kopitom. Oče Tomaž se je prestopil proti surovežu, a ta je udaril še njega! "To bo pa Viktorjevo maslo!" je zdaj prešinilo Strdenove. Viktorja sicer ni bilo videti, a sosedje so pozneje pripovedovali, da se je tudi on vrtel blizu Strdenovih. Pri vsem brskanju policisti, ki jih je vodil i stapovec z mrtvaško glavo na kapi, v hiši niso ,j leteli na nobene sumljivo sled! Tedaj so oddrv j proti skednju. Preiskovanja so se lotili z neva naglico in strokovnostjo. S pripravljenimi s0il^y mi so vneto prebadali seno! Skriti ranjenci so tro ugotovili, kaj se godi! ^jj Bo tak torej njihov konec? So se zaman skupaj s Strdenovimi? Kaj, če bodo živi zgore senu? po1 Vedno več železnih konic je prebadalo stlac j seno! Nekaj se jih je ustavilo tik nad njihov jj glavami. Ni vrag, da prej ali slej ne bodo na ^e-nanje? Na otrpla človeška telesa in potem bo j dilo mučenje, smrt! Kakšna? yy\ Ranjenci so jo doživljali še živi! Dihali s°.pji maj opazno! Bolnika, ki ga je silil kašelj, sob h/, prijeli za usta in mu preprečili tudi dihanje- JJ^j, ko, Peter in ranjenec Grega, partizan iz polet dni, so že tipali za pištolami. Nihče drug ni bil °. A rožen. Pred odkritjem bi vse postrelili, tak je D' i hi sklep! Bali so se tudi, opravičeno, da jih D°b0|j hišo vred zažgali. Nič čudnega! Vse je vedn0,kfjli prežemal občutek, da jih bodo policisti °d^li vsak hip! Saj so še in še bodli v seno in ska nad njimi. Seneni strop je popuščal vedno bolj! t op Nemci so se nazadnje vendarle utrudili njence in ostale je rešilo edino to, da so vzdf*^. strahotni duševni pritisk, in pa to, da je ^t^F knja takoj pri tleh, nad njo pa debele plasti ga sena. Če bi dotlej krmil živino - to je delal ^ Tomaž sam - s tega kupa, bi bil "strop" na ^ njenci zanesljivo pretenak. Hvala StrdenoVe očetu — v tem so soglašali vsi. Vendar nevarnost še ni minila! Če so prekršeno, jim je o tem vendar nekdo moral kaj P dati? Je mogoče, da se je to zgodilo slučajno-, te Policisti so se spet spustili v hišo. PodoficJ takoj nato zarevskal: if "Vsi ven! Z nami greste, banditska drhal!' nad» £®tek. 8. aprila 1988 7. stran ^mmmmiMGLAS TV SPORED PETEK 10.00 11.00 11.40 8. aprila Tednik Mednarodna obzorja T. Mann: Izpovedi pustolovca Felixa Krulla, ponovitev 1. dela nemške nadaljevanke Video strani Mozaik, ponovitev TEdnika V znamenju dvojčkov VI— Kužkov praznik Grizli Adams, 1o. del ameriške nanizanke Rezbarji in košarjui, dokumentarna oddaja TV Novi Sad Risanka Video strani Vreme Obzornik TVokno Zrno Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Propagandna oddaja H. Dieti —P. Siiskind: Kir Roval, 4. del nemške nadaljevanke Propagandna oddaja Zmagoslaavje zahodne civilizacije, 11. oddaja TV dnevnik Grog, italijanski film Video strani Oddajniki II. TV mreže TV dnevnik Otroška oddaja Izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke, kviz Video strani TV dnevnik Koncert ob dnevu OZN -Iz Nevv Yorka Shoah, ciklus dokumentarnih filmov -----zagreb I. program 8.25 Otroška oddaja 9.00 TV v šoli 16.00 Dober dan \l 30 Otroška oddaja 800 Znanost ]8-30 Risanka '900 Koledar 16.15 16.30 17.30 17.50 18.15 18.45 18.55 19.00 19.01 19.13 19.33 19.22 19.30 19.55 19.55 20.14 20.20 21.20 21.25 22.15 22.30 00.00 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 19.30 20.00 22.00 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Lovec, serijski film 20.55 Kvizoteka 22.00 Dnevnik 22.20 O sole mio in kronika MESS, kulturni magazin 9. aprila 7.50 Video strani 8.00 RAdovedni taček 8.Pamet boljša kot žamet: Coprnije s plastiko 8.20 V znamenju dvojčkov, 6. del 8.40 E. Peroci. Muca Copatarica 8.55 Miške mačke, vrtitačke, oddaja TV Zagreb 9.15 List iz zgodovine: O opereti z RAdovanom Gobcem 9.35 Makedonske narodne, 2. oddaja 10.05 D. Zaje: Abecedarija, predstava Slovensklega mladinskega gledališča 10.35 Tedenski zabavnik, 2. oddaja 11.35 Republiška revija MPZ Zagorje, 4. oddaja 12.05 Omizje, ponovitev 14.05 Jubilejna teveteka, ponovitev 10. oddaje 15.50 Glasbena oddaja 16.40 Video strani 16.55 Jessv Owens, 2. del ameriškega filma 18.25 Ženski akt in poslednji pešec, slovenska kratka filma Jožeta Bevca 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.14 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 M. Laurence: Vrnitev v Paradiž 21.20 Križkraž 22.45 TV dnevnik 23.00 Igrani film 01.05 Video strani Oddajniki II. TV mreže 14.35 15.05 16.35 17.35 18.40 19.30 20.15 21,45 21.50 22.20 22.40 Kako biti skupaj Mladinski film Življenje A. Šenoe Otroška predstava Dallas, ameriška nadaljevanka TV dnevnik Glasbeni večer-M. Musorgski: Boris Godunov, 1. dejanje opere Poročila Portreti Športna sobota Finale ekipnega prvenstva Jugoslavije v plavanju, posnetek NEDELJA 10. aprila 9.10 Video strani 9.20 Živžav 10.29 Grizli Adams, ponovitev 10. dela ameriške nanizanke 10.45 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 24. dela avstralske nadaljevanke 11.30 Domači ansambli: Fantje treh dolin 12.00 Kmetijska oddaja TV Beograd 13.00 A. Adam-J. Perrot, J. Corrali: Gissele, balet 14.35 Video strani 14.50 Glasbena oddaja 15.25 J. Dieti: Sinovi in hčere steklarja Jakoba, 2. del češkoslovaške nadaljevanke 16.20 Skupina, ameriški film 18.45 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV dnevnik 19.16 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Prtopagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 Bogdan Pop Gorčev: Trst via Skopje, 4. del nadaljevanke TV Skopje 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Zrno 22.55Video strani Oddajniki II TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in Vonj po dunjah, jugoslovanski film 12.00 Angunipe, oddaja v romščini 13.55 Športno-zabavno popoldne 20.00 Čas negotovosti, poljudnoznanstveni film 22.55 Poročila 21.00 Košarka-Partizan : Crvena zvezda, prenos 22.30 Kronika MeSS-a 23.00 Športni pregled 23.30 Reportaža z nogometne tekme Budućnost: Velež 23.50 Reportaža z nogometne tekme Sloboda : Vardar TV Zagreb I. program 10.20 10.30 12.00 13.00 13.30 14.00 14.40 15.40 17.25 18.55 19.30 20.00 20.55 22.30 22.50 00.30 Poročila Otroška matineja Kmetijska oddaja Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja Posvetovalnica za starše, izobračževalna oddaja Skrivni dnevnik Adriana morela, angleška nadaljevanka Glassbeni magacin, oddaja resne glasbe Dokumentarni mozaik Mladostni grehi, nemški film Fračji dol, lutkovna serija TV dnevnik Ljubezen nam je vsem v pogubo, dramska serija TV Ljubljana Ciklus oskarjevcev: Pokvarjen izlet, ameriški film TV dnevnik Vedno z vami Poročila 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 A. Cullen: Intimni stik, 4. del angleške nadaljevanke 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Dinar 21.45 TV dnevnik 22.00 Impresije, baletna oddaja 22.25 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Čudežna soba, otroška oddaja TV Skopje 17.45 Najlepše antičnČe pripovedke, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Umetniški večer: Portret Jeana Gabina 20.50 Ne dotikaj se denarja, francosti (ČB) film TOREK 12. aprila PONEDELJEK 11. aprila 10.00 Naš utrip 10.15 Zrcalo tedna 10.30 Navadni ljudje, ameriški film 16.45 Video strani 17.00 Naš utrip 17.15 Zrcalo tedna 17.30 Radovedni taček: Cirkus 17.45 Mednarodne narodne prireditve, 3. oddaja 18.15 Kidričevi nagrajenci 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 10.00 Šolska TV 16.20 Šolska TV, ponovitev 17.20 Pamet je boljša kot žamet 17.25 Tedenski zabavnik, 3. oddaja TV Sarajevo 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 G. Bergoč-I. Šmid: Korak čez, TV drama 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Osmi dan, oddaja o kulturi 21.45 TV dnevnik 22.00 Video godba 22.45 Video strani Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik 17.30 Mali svet, otroška oddaja 18.00 Tuji jeziki: Angleščina, 37. lekcija 18.20 Risanka 18.30 19.00 19.30 20.00 20.40 20.45 20.50 22.20 23.05 Mostovi Yesterday, posnetek koncerta iz Maribora TV dnevnik Po sledovih Slovencev v svetu: Dežela neskončnih možnosti, IV del, 6. oddaja dokumentarne serije Žrebanje lota Poročila Zabavni torek Zaščita sakralnih spomenikov v Hrvatski, oddaja iz kulture Kronika MESS-a SREDA 13. aprila 10.00 10.55 11.35 15.35 15.50 16.30 17.00 17.20 17.35 18.15 18.45 18.55 19.00 19.01 19.13 19.18 19.22 19.30 19.55 19.59 20.07 22.00 22.15 22.30 S. Bergoč-I. Šmid: Korak čez, ponovitev TV drame Osmi dan, oddaja o kulturi Mostovi Video strani Osmi dan, oddaja o kulturi Mostovi Tuji jeziki: angleščina, 37. lekcija E. Peroci: Moj dežnik je lahko balon D. Zaje: Petelin se sestavi, lutkovna igra Pokaži mi kako: Penzija, 9.-zadnja oddaja izobraževalne serije TV Beograd Risanka Video strani Vreme Obzornik TV okno Zrno Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme Propagandna oddaja Film tedna-ciklus filmov Petra VVeira: Piknik pri Hanging rocku, avstralski film Mali koncert: Bojan Gorišek, klavir TV dnervnik Dokumentarec meseca: Izgubljeni pod Triglavom 23.10 Video strani Oddajniki II. TV mreie 18.15 Nekoč in danes, izobraževalna oddaja 18.45 Številke in črke, kviz 19.05 Koledar 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 20.15 Nogomet-Borac : Priština, porenos 2. polčasa 21.00 DPV košarki (m), končnica. Crvena zvezda : Partizan, prenos 2. polčasa 23.00 TV dnevnik ČETRTEK 14. aprila 10.00 Šolska TV 16.10 Video strani 16.25 Mozaik-šolska TV, ponovitev 17.35 Indijanske legende, kanadska nanizanka za otroke 18.00 Glasbeni ropot 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.01 Obzornik 19.13 Tvokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik •19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.07 Tednik 21.07 Propagandna oddaja 21.10 Propagandna oddaja 21.10 T. Mann: Izpovedi Pustolovca Feliksa Krulla, 2. del nemške nadaljevanke 22.10 TV dnevnik 22.25 Jubilejna teveteka, 14. oddaja 23.25 Video strani Oddajniki II. TV mreže 17.10 TV dnevnik 17.30 Hajduški časi, otroška serija 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaka 18.30 TV razstava: Ivo Vojnović 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 Alpe Jadran 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino oko in igrani film 22.30 Poročila 22.35 Kronika Mess-a 23.05 Sodobna medicina: Operacija oči, 2. del izobraževalne oddaje RADIO fjTEK8. aprila:_ program ?*f?-8.00 Jutranji program -aiasba _ 8.05 Radijska šola za n'*]o stopnjo - 8.35 Mladina po-?n~_ 9.05 Glasbena matineja -'u°5 Rezervirano za... - 12.10 HP domačo marelo - 12.30 ^etijski nasveti - 12.40 Iz ^sbene tradicije Jugoslovan Kih narodov in narodnosti — J-20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melo-a'le do melodije - 14.05 Govorico angleško - 14.35-15.25 Poganski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Vrtiljak in EP - 17.00 Studio ob i/.OO - 18.00 Minute z ansam-9J°m Janeza Kalška - 18.15 «r»mo v kino - 19.00 Radijski anevnik - 19.25 Obvestila in za-°avna glasba - 19.35 Lahko "°c, otroci - 19.45 Pojemo in 9odemo - 20.00 Mladi mostovi 20.30 - 23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno SOBOTA, 9. aprila:_ PS program •30-8.00 Jutranji program -Siasba - 8.05 Pionirski tednik -*35 Danes smo izbrali - 10.05 *°botna matineja - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom :'• 11.20 Minute za staro glasbo .~~ 11 35 Naši poslušalci čestitajo '"Pozdravljajo - 12.30 Kmetij **' nasveti - 14.05 Glasbena pa "orama - 15.10-15.35 Popol U8r»ski mozaik - 16.00 Vrtiljak T, 16 30 S poti po Jugoslaviji -''TO Studio ob 17.00 - 18.30 S y prida pomagati. Večno čakanje 10.5$ upanje te počasi jezi — daljše je> jjf Pri teh letih res nočem biti več v staršem! Zdaj sem sprejel priložn°s ^ norarno zaposlitev: na radovljiški e J ski šoli bom poučeval politično e)t jo...« i Za diplomirane sociologe na skem ni dela. Ko je Muris natančnp dal razpis gorenjskih kadrovskih s J do leta 2.000, je presenetljivo ugo^f bodo do tega leta na Gorenjskem W j vali, reci in piši, le enega sociolog , reh... »Ko bi to tedaj vedel,« Pra^lffi, »če bi mi le kdo povedal, da bom P^tll$ na cesti, se nikdar ne bi odločil z« s.. ^ ciologije ali nemara za kakršenko sploh...« 1>" 1*1 NOB (16) Ivan Jan Četrtoaprilski ukazi 1942 — nova stopnica mlade slovenske partizanske vojske Po zimski oseki in hudih okupatorjevih udarcih je bilo treba spet okrepiti mlado partizansko vojsko in zasnovati novo spomladansko vslaju. Zato je Glavno poveljstvo slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet začelo to pripravljati že s poveljem 21. marca 1942. Tega dne je bilo vsem poveljnikom partizanskih bataljonov in čet razposlano povelje, ki se je začelo takole: »V zvezi z nastopajočo pomladjo, predstoječo ofenzivo Rdeče armade na vzhodu in partizansko ofenzivo na jugu, je glavni štab sklenil enotno akcijo vseh slovenskih partizanskih čet do narodne vstaje. V to svrho je treba vršiti predpriprave in takoj preiti energično na delo.« To delo je nato nanizano in pojasnjeno v devetih točkah. Glavno poveljstvo je nato 4. aprila 1942 pokrajinskim poveljstvom razposlalo dvoje ukazov, ki so izražali preureditev slovenske partizanske vojske in njen dvig na višjo vojaško stopnjo, kar naj bi omogočilo širok razmah nove ljudske vstaje. — Prvi ukaz je govoril o ustanavljanju odredov-kar je bilo nekaj povsem novega, večjega-in o grupah odredov, ki naj bi povezova- le odrede. Glede na razmere naj biv začetku sestavili 13 O^jjm bi bili povezani v 4. grupe odredov. Ustanavljanje naj bi p°te stopno. Na Gorenjskem naj bi bila 1. grupa odredov, ki naj 01 ^ dva odreda: Gorenjskega in Kokrškega, po možnosti Pa;J Koroškega. Ob vsem tem so bile naštete tudi naloge štab°v nih enot. — Drugi ukaz tega dne pa je o poveljstvih grup odredb J zanima predvsem Gorenjska, zato bom povedal le povelj^^ grupe, druge grupe zato, ker je bila poleti poslana v p°m skim partizanom, nakar naj bi odšla na Štajersko. Ta ukaz se glasi: $ »V zvezi s formiranjem partizanskih grupnih odnoS0v vlja: ■ kO1* 1. a) za komandanta I. grupe odredov dosedanji * f{i odreda tovariš Jože Gorenje (to je bilo Gregorčičevo Pf^ji ime-op. I. J.), za njegovega namestnika tovariš Viktor W\f bil Lojze Pečnik, ki pa potem ni bil imenovan--op- dant čete. b) za političnega komisarja I. grupe odredov tovar Požar (to je bil Ix>jze Kebe), dosedanji polit. kom. odreda^ 2. a) za komandanta II. grupe odredov sedanji koman 5> da tov. Stane Mlinar (Franc Rozman), za njegovega nam variš Ivan Skalar (Peter Stante). iar>J b) za političnega komisarja II. grupe odredov doSe kom. odreda tovariš Tomaž Poljanec (Dušan (prihodnjič: Petdeset za enega) Petek, 8. aprila 1988 SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA 9. stran mMmmEBGLAB ^JTT^ednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva Novosti in dosežki s posebnostmi na poslovnih dnevih ^toSnji mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva, ki se danes kot specializirana prireditev za-nek t*8 razstavnem prostoru v Savskem logu v Kranju že sedemindvajsetič in pomeni hkrati tudi •din« t° UVO(* v '©tošnjo sejemsko dejavnost v Kranju, ima več značilnosti. Po eni strani je to korn Vrs!na sPecializirana prireditev za področje gozdarstva v državi, s precejšnjim poudar-Sež|rna[°v in diviad- Na področju kmetijstva pa je tako kot do zdaj tudi letos prikaz novosti in do-vijo °V zadev« mehanizacijo, s posebnim poudarkom tudi na prehrano ter prijetno popestrit-8 P°sebnim poudarkom tudi na prehrano ter prijetno popestritvijo za vrtička rje. Tako so vsaj 2a?VedaJi na novinarski konferenci organizatorji, oziroma prireditelji ter nekateri razstavljaici v ^•tku tedna pred današnjo otvoritvijo sejma v Kranju. stVa^ep5av je mla, m 3e tucn letos, sejem gozdar-tere ° . metjjstva specializirana prireditev, za ka-sep Pa \e večkrat v sejmarstvu značilno, da ne dobil se° ^^čnosti in množičnega zanimanja, je skan 8°zdarstva in kmetijstva vedno zelo obi- ">ihm*Srited'itev' Tudi letos ie bil° že PriPravlJe" zanim Pro*zvaJalci in razstavljavci zanjo veliko bih an^e- Razprodan prostor na 30 tisoč kvadra-toitih016*1"**1 oziroma 7500 kvadratnih metrih po-gfg razstavnih površin je nedvomno dokaz, da w^a znano in že uveljavljeno ter skozi tradicijo ^eno poslovno prireditev. ^b predstavitvi novosti in dosežkov, ki je prav-v u tle,oa tudi obnove knjige talcev, 1 Kot ' eksI;)()»atov. % rr!.0Ve Franc Benedik, kustos Gorenj- ^d(?Uze^a' bodo že v kratkern zamenJali htavano Plakate. ki Jin Je obledelo sonce, Krhniali' rftzstavili pa druge, ki jih hranitvi} lh- °d leta 1971, ko je bila v muzej S0iena knjiga z vpisi talcev, se je ta že po-rietn rabila. Zato bodo za posamezne strani |sti(.n na,edili barvne fotokopije in te ulili v k f«Ujo, da bo knjiga lahko kljubovala Ksli enom (>d lesenih stebrov, ki so jih N&vr m°sta streljanja telcev v Lancovem Mti z Ja .črvojedost. Vprašanje je tudi, kaj IW 0riginalnimi muzejskimi eksponati, a Primer obleka taboriščnika Franca Mravlje iz Kranja, kajti vlakna se v pregibu lomijo, obledela je. V Gorenjskem muzeju razmišljajo, da bi jo shranili v deponijo in zamenjali s kopijo. Vse te naštete stvari bodo zagotovo uredili še letos, večji problem pa bo obnova napisov na zidovih celic. Vlaga udarja od zunaj, kajti dva metra od zidu teče potok, tu bo potrebna drenaža, napisov na stenah pa se bodo morali lotiti strokovnjaki republiškega restavracijskega centra. Za pomoč so prosili strokovnjaka iz Opatije, ki je leta 1971 že restavriral napise, vendar ta iz zdravstvenih razlogov ne more opraviti tega zahtevnega dela. To bo tudi najdražja akcija, kajti restavracija je počasna, ure strokovnjakov silno drage. Vsekakor pa se bo tudi te naloge treba lotiti čim prej. Zavod za spomeniško varstvo v Kranju jo bo dal v program za prihodnje leto, vse ostalo pa naj bi se opravilo že letos. In kje bodo borci našli denar za vse to? Iz štirih virov, pravijo, nekaj bodo prispevale skupščine gorenjskih občin, nekaj bo šlo iz zbranega denarja za odkup eksponatov, nekaj iz sredstev, ki so že zbrana za gradnjo prizidka, nekaj pa računajo, da bodo primaknile gorenjske delovne organizacije. Begunjski zapori so vendarle skrb vse Gorenjske, ne le radovljiške občine. D. Dolenc Muzej talcev v Begunjah je eden najbolj obiskanih muzejev pri nas. Po 17 letih, odkar je bil nazadnje preurejen, glasno kliče po obnovi. -ova svetovna rajža, dolga 35 delovnih let: petnajst let smo pravi križev pot potili « 6S. PJalj ' .'• aPrila — Avseniki so eni redkih ansamblov, ki so %a £tl kvaliteti polnih 35 let. Alfi Nipič: »Najbolj sem se bal Prvo °d leta 1964, ko so Samski založbi Tele-PrrJ' prvo zlat<» ploščo za \h iT^zna"": - P°stan s° zr V 35 perike m v o,Jlnovimi jubilejni. \ 1. renjskem — sem mislil, da me bodo Gorenjci izžvi-n>so...« dobro sprejeli sedanji tercet. Bilo je naporno, saj smo štiri leta igrali vsako soboto in nedeljo. Koliko časa še? Kolikor nam bo pač zdravje dopuščalo." Alfi Nipič: "Ko sem "presedlal" — z zabavno glasbo se pač ni mogoče preživljati - sem se kar malo bal, da me bodo Gorenjci, vajeni Korenovega glasu, izžvižgali. A me niso..." - Slavko Avsenik: 'Trpke izkušnje? V vseh teh letih nismo imeli svoje oddaje na Radiu Ljubljana! Prvih petnajst let smo zares garali, pravi križev pot potili, igrali vsevprek, brez sleherne radijske in televizijske pomoči. Dokazovati smo morali, da so nam drugi prilepili tisti nesrečni Oberkruiner, se otepati posnemalcev, ki jih je zunaj kot listja in trave. Občutili smo vse zakulisne igre, vendar nas prav zares veseli, da je danes v Sloveniji in čez mejo toliko dobrih ansamblov, ki vsak po svoje neguje narodno pesem." Jožica Svete: "Ko sem se poslovila od zabavne glasbe, nisem čutila nobene razlike. Z veseljem sem pela in še pojem čudovite Avsenikove pesmi." Slavko Avsenik: "Če sprašujete, zahodni Ev-j Združenih Kanadi, so imeli okoli 8.000 p0sneli 33 long plav -Ovih na katerih je 800 S in nL-TelodiJ v sloven-r>l.vSkGm iezik"- Zanje Priznan zlatih Ploš* 1,1 vi-sarno za polko Na fcL111 za eva Hadia Luxem-gV vse delo evropskega koliko so zaslužili in kam bomo denar vložili, velja: po svetu nismo hodili zato, da ne bi ničesar zaslužili. Na "svetovno rajžo" z ženo ne grem, kajti moja rajža je v Begunjah, kjer po želji očeta, brata in sestre obnavljam gostilno pri Jo-žovcu. Gostilna, ki bo kmalu odprta, bo za domačine, zaključene družbe, uredil bom vrt, naslednje leto pa še galerijo z razstavo naših zlatih in drugih plošč." Franc Košir: "Ne ostaja nam toliko kot mislite! Na Jesenicah sem hiČA iol/o i%« n '*»*'•■» I #1« Jo "nlono" »»o osem članov družine. Tako sem rešil stanovanjsko vprašanje za osem ljudi..." Avseniki so eni redkih ansamblov, ki izdajajo tudi note, kmalu bo izšla plošča starih melodij in jeseni nova plošča. Razmišljajo o tem, da bi na Bledu v naslednjih letih skupaj s tujimi založbami in dobrimi ansambli prirpaivli mednarodni festival narodne glasbe. Pravi festival, z vključitvijo v evro-vizijsko mrežo; če bodo le našli dobrega, zagnanega organizator- ja jubilejnimi : ManuJ Jeseni š~ ^°deluTS '.nv Celju) pogo-1 !?kusnjah in načrtih. (S DS^nik-- "Vse svoje i V» &Uli dobri d« »k0 ^valite«. Ni bilo l»N Sr,k: ,>Vse sv»i« Hvlje-li ,ll> kv!y.eUU dobri domači W°it,Ueti- Ni bi,» »ahko i hNeniL as »Pustila izredna * kftn»ca tVako značilna soli-CNitetn- ?ič in Franc Ko" N>,»«i ri,C bUo treba obdrža-°a so poslušalci takoj PETKOV Pl 7RTRET Edi Vovk Matematika je sonce, je senca, je meter dolga palica, je ura in vlak, ki zamuja, matematika je življenje. Tako slikovito iu ljubeznivo je »sovražnico« številnih šolarjev opisal eden njenih prijateljev na sobotnem 32. republiškem tekmovanju srednješolcev v matematiki. Gostila ga je Iskrina šola na Zlatem polju, podprla pokroviteljica sozd Iskra, z nagradami in prispevki pa so sodelovali tudi številni kranjski delovni kolektivi. Matematika je znanost, ki je v veliki meri pogojevala razvoj drugih znanosti, zato ji ne pravimo zaman kraljica znanosti. Vendar pa je znanje matematike zgolj potencial, ki preži v človeku, tako kot električna napetost v vtičnici. Koristno postane šele, ko mu odpremo pot v življenje. Na letošnjem seznamu tekmovalcev iz štirih letnikov slovenskih srednjih šol je bilo 161 imen. Med Gorenjci so se ponovno izkazali trije: Gregor Dolinar in Marko Kern iz drugega letnika kranjske srednje šole za pedagoško, računalniško in naravoslovno-matemati-čno usmeritev ter Edi Vovk iz četrtega letnika Iskrine šole. Vsi so prejeli tretjo nagrado in vstopnico za zvezno tekmovanje v Sinju od 22. do 24. aprila. Edi Vovk je doma iz Lesc. V 'matematiki je tekmoval že kot osnovnošolec. V sedmem in osmem razredu je dobil zato Vegovo priznanje, v osmem je bil tudi prvič na zveznem tekmovanju, kjer si je »priraču-nal« tretjo nagrado. Tekmoval- no pot, ob kateri pa, žal, ni toliko navijačev kot, denimo, v športu, je nadaljeval v srednji šoli. Samo prvo leto je končal na republiški preizkušnji, nakar se je trikrat dokopal do zvezne. Zakaj tekmuje? Nikakor ne zato, da bi postal zvezda, da bi ga hvalili. Preprosto ima rad matematiko; zanima ga, nove, zapletene naloge ga vlečejo in posebno notranje zmagoslavje ga preplavi, ko premaga vse zanke in pride do pravilne rešitve. V šoli obiskuje matematični krožek, ki je drugo let. Naloge rešuje tudi doma. Posebno skrbno je predelal novejše naloge in zbirke nalog z dosedanjih republiških tekmovanj. Starešje naloge so neuporabne, pravi, ker so prelahke. Tekmovanje je vsako leto težje, vsako leto zahteva več znanja. Matematika je eden redkih predmetov v šoli, če že ne edini, ki ne popušča zabušantom. Znanje se vseskozi povezuje in nadgrajuje. Brez trdnih temeljev ne stoji nobena hiša. Enako je v matematiki. H. Jelovčan Jože Dolhar, naš dolgoletni sodelavec: »V pokoju mi sploh ni dolgčas« Kranj, 7. aprila — Naš dolgoletni sodelavec Jože Dolhar je 32 let delal v naročniški službi. Načrti z domačim mlinom in kmetijo, ki jo obdeluje v Predosljah. Pred nedavnim je odšel v zasluženi pokoj naš dolgoletni sodelavec v naročniški službi, Jože Dolhar iz Predoselj. Že, že, da je uradno res upokojenec, a kot mi poznamo Jožeta, v resničnem pokoju še dolgo ne bo. Dolhar, ki je dvaintrideset let delal pri Glasu, je pri šestdesetih letih še vse preveč delaven, zagnan in poln načrtov, da bi počival. »Pri Glasu sem se zaposlil leta 1956, ko me je v naročniško službo povabil tedanji glavni urednik Slavko Beznik. Glas je imel 12.000 naročnikov, večinoma Kranjčanov. Spominjam se, da sem delal ob nedeljah in tudi ponoči, kajti bil sem za vse sam: za naklado, za reklamacije, za propagando. Če se je zataknilo pri izdaji in pri pošiljanju, sem prosil voznike bodisi Gorenjskega tiska bodisi pošte, da so ga pomagali razvoziti po gorenjskih krajih. Nikakor se ni smelo zgoditi, da bi bralci in naročniki ostali brez časopisa. Pri tem delu se je bilo treba znajti, ukrepati hitro, predvsem pa imeti dobre odnose s sodelavci in naročniki. Biti prijazen, kajti včasih je res šlo za nohte. Če si se ljudem zameril, nisi niti mogel pomisliti nato, da bi ti v stiski pomagali. Prav tako je bilo z naročniki: včasih so se nekateri upravičeno jezili in te pošteno nadrli. A z lepo besedo se je potem vse uredilo. Se tako užaljeni in prizadeti naročnik se je pomiril, če si si vzel čas in se z njim pogovoril. Nekdo pa je bil vedno kriv: hočeš nočeš sem krivdo moral prevzeti nase. Že pred desetletji smo Glasovci skrbeli za propagando, organizirali Glasove večere, nagradna žrebanja, na katera smo opozarjali s plakati po Kranju in drugih gorenjskih krajih. Bilo je že tako, da sem bil za vse sam: za komercialo, za propagando in tako mi tudi ni bilo nikoli odveč, če sem lepil plakate, . . Precej hude krvi pa je vedno bilo ob izredno priljubljenem izletu najstarejših Glasovih naročnikov. Nekateri so vztrajno trdili, da se ga udeležujejo vedno eni in isti in stalno sem moral dokazovati, da ni res. Med sodelavci imam v najlepšem spominu Slavka Beznika. V teh 32 letih so se menjali uredniki, bili dobri in slabi. Trdim, da se medsebojni odnosi v kolektivu poznajo tudi pri kvaliteti časopisa: če so šefi razumevajoči in s sodelavci znajo delati, potem ne pride do prepirov in to se časopisu pozna: boljši je. Ko sem odšel, sta me doma v Predosljah čakala mlin in kmetija, tako da niti ni bilo časa, da bi pomislil na pokoj. Poleti je dovolj dela na polju, pozimi ga v mlinu ne zmanjka. Predvsem z domačim mlinom imam načrte, če le davščine ne bodo prehude. Oni dan sem se peljal po Kranju in zaslišal za seboj glas: »Glej no glej, zdaj se pa upokojenec pelje!« Vsaj dvajset let mislim še pošteno delati,«se smeji Jože. »nadaljevati z našo staro domačo obrtjo, ohraniti in temeljito obnoviti mlin in morda ob njem tudi postaviti manjšo elektrarnico... Foto. & Sinik D- Sedej GLAS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 8. aprila 1988^ Dva brata, dva kolesarja Benjamin in Tadej Srednja Bela, 6. marca — Ko so trenerji Kolesarskega kluba Sava brata Benjamina in Tadeja Žumra s Srednje Bele pri Preddvoru povabili v klub, se niso ušteli. Odkrili so dva talenta, ki že po dveh letih načrtne vadbe obetata vrhunske rezultate. Starejši Benjamin si je prvo dirkalno kolo kupil sam, Tadeju pa ga je poklonil stric. Benjamin je star 22 let, izučil se je za ključavničarja in je zaposlen v kranjskem Kopu, Tadej pa je star 18 let, je dijak zadnjega letnika škofjeloške lesarske šole in štipendist Gradisa. • Oba sta začela kolesariti dokaj pozno posebno Benjamin, pa sta se kljub temu zelo hitro ujela in sta med obetavnejšimi jugoslovanskimi kolesarji. Benjamin: "Rekreativno sem se začel s kolesarstvom ukvarjati leta 1983. Bil sem kar uspešen in Plestenjak me je nagovoril, da sem lani začel trenirati. Kar obneslo se je, in mislim, da sta tudi trenerja Bojan Udovič in Vlado Marn zadovoljna." Tadej: "V osmem razredu sem se začel zanimati za ta šport, po obisku predstavnikov Save na osnovni šoli. Potem sem presedlal v klub in kar všeč mi je. Moj trener je Matjaž Zevnik." • Oba imata že nekaj uspehov. Benjamin: "Uspehi še niso bili posebno veliki. Pri rekreativcih sem zmagoval, na resnih tekmovanjih pa še ne. Nekajkrat sem se uvrstil med deset najboljših. Težko rečem, kateri od uspehov je največ vreden." Tadej: "Na dveh dirkah sem že zmagal: enkrat med mlajšimi mladinci in enkrat med starejšimi. Letos sem bil tretji na slovenskem prvenstvu v ciklokrosu in šesti na državnem prvenstvu v gorski vožnji." • Kje sta boljša: na ravnini ali na vzponih. Benjamin: "Boljši sem v gorski vožnji, kar je razumljivo. Pozno sem začel, veščin sprinta pa se je treba dolgo učiti, od pionirja dalje. Moja prednost je v vztrajnosti." Tadej: "Tudi jaz sem boljši v vzponih. Manjka mi eksplozivno- sti." • Ljudje vaju redko videvajo brez koles. Benjamin: "Imam sicer avto, vendar se pogosto vozim tudi s kolesom v službo. Treniram skoraj vsak dan, za moj šport pa imajo veliko razumevanja tudi v kolektivu." Tadej: "Na kolesu sem vsak dan. To so redni klubski treningi, pa tudi, ko teh ni, kolesarim." • Vajini tekmovalni cilji merijo visoko. Benjamin: "Razumljivo, da želi biti vsak čim boljši. Čim prej želim zmagati na kakšni dirki, dolgoročnejši cilj pa je tudi reprezentanca." Tadej: "Gotovo državna reprezentanca. Konkurenca je močna, koljemo se med seboj, čeprav se v klubu in tudi sicer dobro razumemo, kar je osnova za dobro delo. Pa tudi kakšno dirko bi rad dobil." • Kako gledajo doma na vajino športno udejstvovanje? Benjamin: "Sedaj je že bolje. Mama sicer še večkrat pravi: doma je kup dela, vidva se pa potikata po svetu, vendar se je s tem več ali manj sprijaznila." Tadej: "Skrbi jo, ko greva od doma. Ko pa se vrneva in tudi kaj doseževa, se ji dobro zdi. Samo, da sta cela, pravi. Nesreči sva imela, vendar brez hujših posledic. Beno je padel lani na kolesarski stezi v Stražišču, na kar ga spominja nekaj šivov na glavi, jaz pa sem se v Poreču zaletel v ob cesti stoječi avto. Tekmovalec pred menoj ga je obvozil, jaz pa sem gledal v tla in sem se zaletel." J. Košnjek Slika. G. Šinik Vrhunski vzponi Sreča Rehbergerja Kranj, 30. marca - Planinsko društvo Kranj in član alpinističnega odseka tega društva, trenutno najboljši jugoslovanski plezalec v prosti tehniki, nove smeri plezanja, Srečo Rehberger sta v sredo v dvorani kina Center pripravila zanimiv alpinistični in potopisni večer. Čeprav so za večer s Srečom Rehbergerjem v pisarni Planinskega društva Kranj v predprodaji prodali samo osem kart, se je v dvorani le zbralo kar lepo število ljudi, vendar premalo za Kranj s tako širokim zaledjem alpinistov. Srečo je plezal v stenah Avstralije konec leta 1987 in lani v Združenih državah Amerike, v Koloradu in Oregonu. Tu, v deželi najzahtevnejših smeri za prosto plezanje, je Srečo premagal 4 smeri najvišje, desete težavnostne stopnje: Rainbow Wall in The Webb v Koloradu in Darknes At Noon ter French Connection v Oregonu. V Avstraliji je preplezal smeri India in Masada, v Zahodni Nemčiji pa še pred tem znano smer Zombie. "Vse te smeri sodijo v krog najtežjih na svetu, so pa najtežje, ki smo jih Jugoslovani sploh prelezli," pravi Srečo Rehberger, ki v prostem plezanju obsega nove in nove uspehe in tudi tako navdušuje mlade za novo zvrst plezarije. Sreču Rehbergerju sta plezanje v tujini omogočila Planinsko društvo Kranj in komisija za alpinizem Planinske zveze Slovenije. J. Košnjek Srečo Kehberger med plezanjem. Gibko telo, prsti in noge so njegovo edino pomagalo v steni, vrv pa je vpeta v svedrovce samo za primer padca. Salnikov prvi, Darjan Petrič drugi Kranj, 6. aprila - Za plavalci in plavalkami sta dva močna mednarodna mitinga. Prvi je bil v Zagrebu, drugi pa je bil v Budimpešti za pokal Elektroimpex. V Budimpešti se je najbolje izkazal Kranjčan Darjan Petrič, ki je bil na 1500 m kravi drugi. Zmagal je reprezentant SZ Vladimir Salnikov s časom 15:34,64, Darjan Petrič pa je dosegel čas 15:46,83. Izkazala se je tudi Ana Marija Petričevič, ki je dosegla vrsto dobrih uvrstitev. Na 400 m mešano je postavila še absolutni državni rekord. Od Kranjčank je nastopila tudi Zala Kalan. Na 200 m delfin je bila trinajsta, na 400 m mešano pa sedemnajsta. Enako mesto je Kalanova dosegla tudi na 400 m kravi, na 100 m delfin pa je bila sedemindvajseta. Dobro so se plavalci Triglava in Radovljice izkazali tudi na mednarodnem mitingu v Zagrebu. Vrstni red - moški - 200 m delfin - 1. Dreslaer (NDR), 4. Petrič (Triglav); 400 m kravi - 1. Liess (NDR), 2. Petrič (Triglav); finale B - 400 m kravi - 7. Štancar, 8. Pikec (oba Triglav); 100 m prsno - 3. Vojičič (Triglav); 200 m hrbtno - 5. Štancar (Triglav); 200 m prsno — 2. Vojičič (Triglav); 100 m hrbtno — 3. Štancar (Triglav); ženske — finale A - 200 m delfin - 1. Weigang (NDR), 2. Kalan (Triglav); 200 m mešano — 1. Sirch (NDR), 5. Kalan (Triglav); 100 m prsno - Jeh-nichen (NDR), 5. Melink (Radovljica); 100 m delfin - 1. Weigang (NDR), 6. Kalan (Triglav); 400 m kravi - 1. Petričevič (PBS), 3. Kalan (Triglav); finale B — 400 m kravi — 4. Jamnik, 5. Pire, 6. Podvrš-ček, 8. Džorič (vse Triglav);100 m delfin - 4. Rob, 6. Kavčič (obe Radovljica), 8. Mladenovič (Triglav); 200 m hrbtno - 5. Robič, 8. Rob (obe Radovljica); finale A - 200 m prsno — 1. Jehichen (NDR), 4. Melink (Radovljica), 7. Džorič (Triglav); finale B - 200 m delfin - 1. Rob (Radovljica), 5. Podvršček (Triglav), 6. Kavčič (Radovljica); 200 m mešano - 1. Rob (Radovljica), 5. Pire, 8. Jamnik (obe Triglav). D. Humer Kranjski karateisti blesteli V Radovljici Prvenstvo v malem nogometu Radovljica, 31. marca - Komisija za mali nogomet Zveze telesnokulturnih organizacij radovljiške občine razpisuje občinsko prvenstvo v malem nogometu za leto 1988. Prvenstvo bo potekalo v krajevnih ligah z zaključnim turnirjem. Vabljeni vsi, ki so tekmovali že lani, prav tako pa še nova moštva TKO, delovnih organizacij, JLA, mladinskih organizacij, šol druge stopnje itd. Igralci morajo izpolnjevati dva od treh pogojev: da so člani ene od telesnokulturnih organizacij v občini, da bivajo v občini ali so v njej zaposleni. Igrajo lahko igralci, rojeni 1971 in starejši, registrirani igralci velikega nogometa pa nimajo pravice igrati. Prijaviti se je treba pisno do torka, 12. aprila, na naslov ZTKO Radovljica, Gorenjska 26. Kasnejših prijav ne bodo upoštevali. Sestanek predstavnikov ekip bo v ponedeljek, 18. aprila, ob 19. uri v dvorani radovljiške skupščine, do 26. aprila pa je treba dostaviti na ZTKO seznam igralcev v dveh izvodih, izkaznice in slike. Začetek tekmovanja bo v nedeljo, 8. maja. Tekmovanja bodo ob nedeljah dopoldne. V Radovljici že načrtujejo tekmovanje v malem nogometu za ekipe, katerih igralci so rojeni leta 1972 in mlajši, ki naj bi bilo konec junija, jeseni pa bo tekmovanje ekip veteranov, starejših od 35 let. J. K. Robi Rendulič osmi Nova Gorica, 3. aprila — AMD Gorica je priredilo v Šempasu prvo dirko v motokrosu za državno prvenstvo v kategoriji do 125 cem in republiško v kategoriji do 250 ccm. Obakrat je star-talo 30 dirkačev. V kategoriji do 125 ccm je bil v obeh vožnjah najboljši Bernard Urbanija iz Lukovice. Robi Rendulič (AMD Kranj) je bil osmi, Davorin Urevc (Bled) 14., Marko Pernuš (AMD Kranj) 15., 20. in 21. pa sta bila Andrej Ahačič (AMD Kranj) in Radovan Švab (AMD Bled). V močnejši kategoriji je zmagal Janez Mlinaric (AMD Unior Lenart), šesti pa je bil Miran Tojnko (Tržič). Vid Mlakar iz Žirov je bil trinajsti, 17. pa Marko Ahačič iz Kranja. M. J Pokal Kranja v Avstrijo Kranj, 5. aprila —Alpski smučarki klub Triglav iz Kranja je priredil v soboto na Krvavcu 9. pokal Kranja v veleslalomu, na katerem je tekmovalo 67 smučark iz Jugoslavije, Avstrije Češkoslovaške, Islandije in Kanade. Zmagala je Avstrijka Karin Koellerrer pred Jugoslovanko Mojco Dežmanovo, tretja pa je bila Lucija Medžihrad-ska iz Češkoslovaške. Četrta je bila Čehinja Lenka Kebrlova, peta Jugoslovanka Narcisa Šehovič, šesta Avstrijka Barbara Sadlerer, sledijo pa Polona Hafner, Ljudmila Milanova, Andreja Potisk in Barbara Brleč. Tekmo je omogočilo združeno delo iz Kranja in drugih delov Slovenije. j ^ OD TEKME DO TEKME Pionirke Sava Commerce Gorenjske v finalu Kranj, 3. aprila — Končana so tekmovanja v polfinalu starejših pionirk v košarki na letošnjem festivalu pionirske košarke za pokal Šumi. Za nastop v finalu so igrale starejše pionirke Kočevja, Cerknice in Sava Commerce Gorenjska. Najboljšo igro so pokazale Savčanke in se uvrstile v finale, ki bo 10. aprila v Hrastniku. Izidi — Sava Commerce Gorenjska: Kočevje 71 : 23 (34 : 11), Sava Commerce Gorenjska: Cerknica 52 :26 (22 : 17), Kočevje: Cerknica 28 : 44 (9 : 18). Vrstni red — 1. Sava Commerce Gorenjska, 2. Cerknica, 3. Kočevje. D. H. Prvaki so Merkur, Elektro in Jelovica Kranj, 3. aprila —Končana so tekmovanja v letošnjem občinskem prvenstvu v kegljanju za moške. Prvaki v A skupini so keglja-či Merkurja, v B ligi je prvak Elektro in v C skupini Jelovica Vrstni red — A Liga — 1. Merkur 20, 2. Kibernetika 18, 3. Sava 16, 4. Gumar 14, 5. Podbrezje 14, Oljarica 12, 7. Adergas 10, 8. S. Jenko 8; B liga — 1. Elektro 18, 2. Grintovec 18, 3. Borec 18, 4. Krvavec 16, 5. Bela 12, 6. J. Štucin 12, 7. Telematika 10, 8. Adergas 8; C liga — 1. Jelovica 32, 2. Predoslje A 32, 3. Števci 26, 4. Predoslje 22, 5. Petrol 20, 6. Trim, 7. Oljarica A 18, 8. Gorenje servis 8, 9. Gorice 2, 10. KŽK Oljarica 2. Po prvenstvu je bil troboj reprezentanc vseh treh lig. Zmagala je reprezentanca B lige, ki je podrla 2.540 kegljev, pred reprezentanco A z 2.499 in reprezentanco C, ki je podrla 2.478 kegljev. Najboljši v B reprezentanci je bil T. Česen 450, v A Zvršen 448 in v C Hafnar s 445 podrtimi keglji. H. D. Bergantov tek 19. aprila ureja JOŽE KOŠNJEK Tržič, 5. aprila — Telesnokul-turna skupnost Tržič bo v torek, 19. aprila, ob 16. uri priredila 3. mednarodni tek Boruta Berganta po ulicah Tržiča. Prireditev je vključena v koledar prireditev Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije. Tekmovanje bo na 5 kilometrov dolgi krožni progi za ženske in še enkrat daljši za moške. Mladinci bodo tekli na 3 kilo- metre, mladinke pa ne poldrug kilometer. Na sporedu bo tudi štafe-tni tek tržiškili pionirjev. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prvič prevzel Gorenjski glas v/. Kranja. Prijave bodo sprejemali do torka, 19, aprila, do 12. ure na naslov TKS Tržič, Bračičeva 4 ali po telefonu ((164) 50-342. Prijavnine tudi letos ni. J. Kikel 7 Kranj, 3. aprila - Okrog 150 gledalcev je bilo navdušenih nad slovenskim članskim prvenstvom karateistov, ki so tekmovali v ka-tah in športnih bojih v Kranju. Prvenstvo je priredil Karate klub Kranj. Najprej je bilo tekmovanje v katah. V vseh treh nastopih je bil najboljši lanski prvak Videnšek iz Celja. Izreden je bil Kranjčan Stane Nadižar, ki je le za 0,1 točke zaostal za zmagovalcem, kar Je njegov največji uspeh doslej. Škofjeločana Strnad in Čadež sta bila četrti in osmi, svoje nastope pa je odlično stopnjeval Radovljičan Boris Mohorič, ki je bil po prvem kolu trinajsti, v drugem šesti in v finalu tretji. Med članicami je slavila že nekaj let najboljša Metoda Podpečan iz Kranja, ki sedaj tekmuje za Črnuče. Druga je bila Dra-gana Tosič iz Krškega in tretja Natalija Arlič iz Črnuč. Ekipno je v katah tekmovalo sedem klubov, Kranjčani Nadižar, Dujovič in Pe-trovski pa so osvojili največ točk in s tem tudi pokal. Druga je bil« Postojna, tretji pa Branik. Največ navdušenje je bilo za boje v absolutni kategoriji, kjer je tekmovalo 22 karateistov. Kranjčani so posegli v boj za kolajne, vendar je na koncu odločila večja izkušenost karateistov Emone iz Lju; bljane. Igor Svečak se je poslovil v drugem kolu, prav tako letošnji republiški prvak v polsrednji kategoriji Bojan Petrovski. Najbolj razpoložen je bil Mitja Dujovič, ki je osvojil bronasto kolajno. V skupnem seštevku so bili najboljši Kranjčani s tremi kolajnami pred Emono in Črnučami, ki sta osvojili po dve kolajni. I. Prašnikar Kolesarji Save v Nemčiji Kranj, 5. aprila — Pod vodstvom mladinskega trenerja kolesarjev Save in Kranja Matjaža Zevnika so bili konec preteklega tedna trije mladinci Save (Sajo-vec, Cvijetičanin in Sovinec) in trije člani (Tahmajster iz Save, Melanšek iz Merksa Celje in Vo-dopivec iz Sloge Idrija) na treh dirkah v Zvezni republiki Nemčiji, kjer je bila konkurenca zelo ostra. Tekmovali so vsi najboljši severnjaki, Danci, Čehi in reprezentanca Zvezne republike Nemčije. Na prvi dirki v Dortmundu, je bil na 63 kilometrov dolgi progi med mladinci Sovinec šesti, Sajovec sedmi in Cvijetičanin deveti, Tahmajster pa je bil med člani deseti. Drugi dan je bila dirka v Uni«- Člani so vozili 155 km dolgo pr°g°' Vsi naši so prišli na cilj z glavni . • Mladinci so vozili kriterij. Sovi n je osvojil deseto mesto. V Essnu J bila tretja dirka. Člani so vozi 102 kilometra. Tahmajster je a tretjini proge vodil in osvojil leteča cilja, vendar je na koncu ostal, mladinci pa so tekmovali 62 kilometrov dolgi progi. CvlLa-čanin je bil deveti, Sovinec ° najsti, Sajovec pa je osvojil g'3 jj leteči cilj. Matjaž Zevnik je tu povedal, da je bil Cvijetičanin > bran v mladinsko državno rep , zentanco za dirko Dušica Juge tour v Avstriji. tf J. Firnseth, Šareč in Grašič zmagali Tržič, marca — SK Tržič je na Soriški planini priredil FIS slalo0?^ za moške in ženske ter tekmovanju za Kompasov pokal za mladince mladinke. Sodelovalo je 130 smučarjev iz Norveške. Češkoslovaške Jugoslavije. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano, kar je potrdil tu • delegat Jaro Kalan. Med moškimi je zmagal Norvežan Firnseth pred J goslovani Bergantom, Robičem, Grašičem, Čuješem in Markičem. «1 ženskami so bile najboljše Jugoslovanke Šareč, Škerjanec, Rojs, Freli in Hribar, med mladinkimi za Kompasov pokal je bil vrstni red enak, P mladincih pa je za Kompasov pokal zmagal Grašič (Alpetour) pred M3^ kičem (Tržič), Žagarjem (Fužinar), Grilcem (Triglav) in Jovanom (Rado' vljica). J. Kike' Vabila, obvestila Muflonov smuk na Kriški gori — Planinsko društvo Križe pnB reja v nedeljo, 10. aprila , ob 11. uri na Kriški gori 10. tradicionalni Muflonov smuk. Tekmovanje bo za vse starostne skupine. Prvi tnje v vsaki skupini bodo prejeli jubilejne kolajne, vsi smučarji pa P1"3*' tične nagrade. Prijave bodo sprejemali v koči na Kriški gori do lu' ure. Planinci bodo smučarjem vso opremo s tovorno žičnico pripe' Ijali z Gozda na Kriško goro. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno-Prireditelji računajo na lepo vreme in vabijo na Kriško goro pla' nince in smučarje. — J. K. Lokostrelsko prvenstvo v Šenčurju — Lokostrelski klub Šenčur bo v nedeljo, 10. aprila, ob 9. uri pri športnem parku v Šenčui*Ju organiziral osmo državno prvenstvo v disciplinah flight in cloU*« Sedanji daljinski rekord ima s 453 metri Marko Podržaj. Pričakuje' jo okrog 100 lokostrelcev iz štiriindvajsetih klubov. —D. H. Nogometni turnir v Tržiču — ŠD Loka organizira v nedeljo, lu-aprila, ob 8. uri na igrišču pred Bračičevo šolo v Bistrici turnir v malem nogometu. Prijavnina je 20.000 dinarjev, prijaviti pa se je treba pol ure pred začetkom tekmovanja. Pokrovitelj, Gostilna Darja z Brezij, poklanja zmagovalnemu moštvu odojka, nagrajeni pa bodo tudi najboljši igralci. —J. Kikel Zaključuje se gorenjska kegljaška liga — Do konca sta še dve koli. Jeseničani so popustili in so jih Kranjskogorci prehiteli, tretji pa so kegljači Ljubelja iz Tržiča, četrti FJan, peta Sava, šesti Lub-nik, sedmi Bled in osmi Gradiš. Mlada ekipa Triglava igra izven konkurence, vendar je po točkah druga. V tem kolu bosta igrala vodilna, Tržičani pa morajo v dveh kolih dobiti vsaj dve točki, pa s° lahko tretji ali celo drugi. —J. Kikel Cicibanov pokal na Zelenici — SK Tržič bo v nedeljo priredil ob 10. uri na Zelenici še zadnje tekmovanje za Cicibanov pokal V veleslalomu za učence prvih treh razredov osnovnih šol. SK. vab' starše in otroke na to preizkušnjo. Najboljši bodo vključeni v klub-Iz Tržiča bo organiziran avtobusni prevoz. —J. Kikel Nogometni spored — V nedeljo ob pol petih bo igral kranjski Triglav pomembno tekmo za obstanek v ligi z Izolo. V II. slovensk ligi pa bo dopoldne ob pol enajstih derbi v Naklem med Nakloni b1 Jesenicami. Mladinci Save gostujejo v Kopru. V kranjski občinsk1 ligi bo v soboto ob 16.45 na sporedu 15. kolo. Igrali bodo Mavči' če : Sava, Podgorje : Preddvor, Velesovo : Hrastje, Primskovo : Grintovec, Visoko : Kokrica in Trboje : Zarica. V nedeljo, °" 9.30 bosta na sporedu zaostali mladinski tekmi Visoko : Mavčiče in Zarica : Trboje. Mladinsko, kadetsko in pionirsko tekmovanje se bo začelo prihodnjo soboto in nedeljo. —D. Jošt Začetni teniški tečaj — Teniški klub Triglav vabi na začetni te' čaj za odrasle in mladino. Vsa pojasnila bo dajal na asfaltnem ten^ škem igrišču na stadionu Stanka Mlakarja Marko Čirič v ponedeljek in torek, od 15. ure dalje. Rokometni spored — Rokometaši Termopola gostujejo jutri v Šmartnem pri Usnjarju, rukometašice Alplesa igrajo z Burj?" Kranj pa jutri ob 18.30 s Cerknim na igrišču v Dupljah. V drugi 1» gi igra v nedeljo ob 10. uri Preddvor pomembno tekmo doma z Gr°^ supljem. Moški Peka gostujejo v Novi Gorici, Preddvor pa v'Pira nu. V mladinski skupini center igrajo (mladinci) Dinos Slo van : Besnica in Prule : Peko, v tekmovanju mladink pa jutri, 0 16.30 Peko : Duplje in ob 17. uri Kranj : Preddvor. Jutri bosta tu<» dva pionirska turnirja v Kranju in Preddvoru: na Prešernovi os'1" vni šoli v Kranju bodo igrale mlajše pionirke, v Preddvoru pa ro'3^ ši pionirji. Sodelujejo ekipe osnovnih šol Lucijana Seljaka, Franc ta Prešerna, Simona Jenka, Matija Valjavca, Josipa Broza — m Bratstva in enotnosti. —J. Kun ^25«. 8. aprila 1988 15. stran mmms^muL Tudi pri jeseniškem Radiu so se odločili, da obenem s kuponom objavijo svojo glasbeno lestvico. Kupone z odgovori pošljite na Radio Triglav, Trg Toneta Cufarja 1, 64270 Jesenice - čakajo vas lepe nagrade. Vročih pet - Lestvica zabavnih melodij, ki bo na programu Radia Triglav Jesenice.9. aprila: L Should be so lucky - Kylie Minogue 2. Bala Bala 2 - Francesco Napoli 3. Jeh Suzo - Zdravko Čolič 4. O vem, da njena mati joče — Don Juan 5- The Time of my life — Billy Medley, J. Warnes Glasujete lahko tudi za melodije: Think we are alon now - Tiffany Ali my love - Nana Mouskuri Boli, boli - Neda Ukraden • Nagradno vprašanje Kovinotehne Jesenice: S katero melodijo je Neda Ukraden najbolj uspela? Moja je lepša kot tVOJa - lestvica narodnozabavnih melodij v oddaji Radia Triglav Jesenice 16. aprila Na Robleku - ansambel Avseniki 2. Življenje nas uči — ansambel RŽ 3- Se en liter - ansambel Vili j a Petriča 4- Kadar boš na rajžo šel - Ljubljanski oktet 5. V Gorjah je lepo — Alpski kvintet Sin moj, kdja vrneš se? - Štirje kovači 7 S kitaro po svetu — Beneški fantje 8- Naj živi vesela družba - ansambel Ivana Ruparja J- Imejmo se radi — Viničarji Planšar Jaka — Planšarji • Nagradno vprašanje Merkur Kranj: Kateri slovenski glasbenik narodnozabavne glasbe se skriva v premetanki - anagramu priimka Hadžimanov? Kdo je proizvajalec kopalniške opreme - kopalniških omaric iz Novega mesta? Kupon foein priimek. Moj naslov_ Glasujem za Odgovor na vprašanja BLEDIŠ iVideo studio Bled nagrajujel Kljub temu da smo video lestvico preteklega meseca objavili kar dvakrat, smo do srede, 6. aprila, dobili le malo pravilnih odgovorov na zastavljeno vprašanje. Pravilen odgovor pa je, da je bil na letošnjem festu med filmi z lestvice prikazan film Rivers edge. Prvo nagrado, potovanje v Benetke za eno osebo dobi Milan Bojanič, Ulica 1. avgusta 5, Kranj, drugo nagrado, video kaseto z lestvice Petra Ažman, Triglavska 3, Ribno pri Bledu, tretjo nagrado, tri pice in tri vrčke piva v Rikli hramu hotela Park na Bledu pa Ludvik Glavač, Jama 19, Mavčiče. Tokrat razpisujemo pet lepih nagrad, ki jih studio Bled poklanja našim izžrebancem. Prva nagrada je video kaseta s filmom Sicilijanec, druga nagrada potovanje v Benetke, tretja nagrada kosilo za 2 osebi v gostišču "Fortuna" v Spodnjih Gorjah pri Bledu, četrta nagrada sta dve piči in dva vrčka piva v bistroj u hotela Toplice na Bledu, peta nagrada pa je enoletna članarina v videoteki Bled. Video TOP lestvica 1. Running man 2. Full metal jacket 3. Fatalna privlačnost 4. Missing in action III 5. N.A.M. (nov film o sicilijanski vojni) HIT 88 HIT 88 HIT 88 I HIT 88 HIT 88 6. Sicilijanec 7. The last emperor HIT 88 ?u»_s,„a... a£ 8. Hovvling III 9. Projekt "A" 10. Bullet proof Video studio Bled, ki je v preteklem mesecu bogatejši kar za 157 najnovejših filmov, tokrat zastavlja vprašanje: Kdo je igral glavno moško vlogo v filmu 'The Sicilian" (Sicilijanec)? Odgovore pošljite na kuponih do srede, 13. aprila, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pij ade j a 1, Kranj. iKupom Ime in priimek. Naslov_ Odgovor:. / IQE SOs KAJ DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI fraznik ljubiteljev dobre glasbe Dr Us.Pe'e,n lanskem večeru narodnozabavne glasbe na Bledu pri-^javljajo 14. maja drugi večer, na katerem bo nastopilo 12 ansam-_i0v- Gost večera bo Polde Bibič, prireditev pa bo snemala ljubljan-televizija. Lansko pomlad je bil v organi-,aciji Alpskega kvinteta in s sodelovanjem turistično poslovne skupnosti Bled ter Turističnega ^uštva Bled v športni dvorani na B,edu prvi Alpski večer na Bledu "** Prireditev, na kateri so se predstavili številni kvalitetni slovenski Ansambli narodnozabavne glasbe, ^reditev, ki je bila odlično orga la, ki jo je posnela ljubljan je|0 ^ev!z'Ja ter navdušeno spre žela ^številno občinstvo po "m Je Alpski večer na Bledu ka m UDrav'č*' svoi namen: podati najkvalitetnejšo bero na r°čju narodnozabavne glasbe v Sloveniji, prikazati vsaj delček tovrstne ustvarjalnosti iz zamejstva, Italije in Avstrije ter ljubiteljem narodnozabavne glasbe pripraviti večer, na katerem se bodo zabavali uživali in se ga še dolgo spominjali. Prireditelji so že tedaj upali, da se bodo ansambli srečali tudi naslednje leto. In res: Stane Knific, menedžer Alpskega kvinteta, zanesljivo najzaslužnejši za lanski uspeh Alpskega večera, se je tudi letos prizadevno zagnano in z veliko vnemo lotil številnih nalog pri organizaciji letošnjega Alpskega večera na Bledu. Danes, mesec dni pred prireditvijo, ima za seboj že številne poti in dogovore, čaka pa ga še veliko organizacijskih poslov, da bi bil večer tako dober, kvaliteten in odmeven kot lani. Alpski večer torej predvsem po njegovi zaslugi postaja tradicionalen. "Alpski večer bo 14. maja ob 20. uri v športni dvorani na Bledu. Zato ker na lanski prireditvi ni bilo nobenih spodrsljajev ali problemov, je, denimo, ljubljanska televizija že pred pol leta uvrstila Alpski večer na Bledu v svoj redni program. Tudi sicer je zanimanje med ljudmi ogromno, zato naj povem, da bodo vstopnice v preprodaji pri Kompasu na Bledu od 26. aprila letos naprej. Tudi letos smo za Alpski večer skrbno izbrali ansamble in pri tem pazili, da se ne bi preveč ponavljali. Nastopili bodo kvalitetni, dobri ansambli, zato bo večer spet lahko pravi praznik ljubiteljev do- JOŽE VALENČIČ Zanimiva, svojevrstna pojava je tJože. Spomini mu sicer še vedno uhajajo h kolesarstvu, ki mu je služil do leta 1977, do 29. leta starosti, čeprav sedaj počne v življenju vse kaj drugega. Izučeni krojač z Male Pristave pri Pivki na Notranjskem je sedaj poklicni šofer v kranjski Savi, prosti čas pa namenja rekreaciji, predvsem balinanju na Planini, in gobarjenju, od časa do časa se prehodi do Jošta, sicer pa izredno rad piše in slika. Sodeluje v skupini savskih kulturnikov, ki so izdali knjigo Na savskem bregu v založbi Kultunoumetniške-ga društva Sava. Od kod ta pesniška, umetniška žilica. Sicer lahko ugiba, pravi, vendar sem daljnji sorodnik Dragotina Ketteja. Njegova mati izvira iz Valenčičeve rodbine. Kar mu še ostaja prostega časa, ga nameni študiju na mariborskem Vekšu, pa tudi svojega osnovnega poklica še ni pozabil. Prijateljem od časa do časa naredi ali popravi kaj najnujnejšega. Njemu in bratu Rudiju, v sedemdesetih letih špici jugoslovanskega kolesarstva, so pravili "orla s Pivke". Jože se je zgledoval po starejšem Rudiju, ki je sedaj vodič v Postojnski jami in navdušen lovec, in se mu po uspehih tudi približal. "Od leta 1969 do 1974 sem kolesaril pri ljubljanskem Rogu, potem pa sem bil tri leta tekmovalec kranjske Save. V Rogu je prišlo do nesoglasij in odšel sem. Sava se je takrat uveljavljala in tudi zaposlitev sem dobil v Kranju. Leta 1975 sem bil državni prvak v cestni vožnji, leta 1971 sem bil prvak na kronometer, petkrat sem bil v ekipni zmagovalni ekipi, dvakrat pri Savi in trikrat pri Rogu, dvakrat smo bili moštveni balkanski prvaki, trikrat mediteranski, dobil sem dirko po Srbiji, zelo blizu sem bil zmagi Po Jugoslaviji, bil na treh svetovnih prvenstvih in na olimpijskih igrah v Muenchenu. Skupno sem bil deset let v reprezentanci," pripoveduje Jože. "Trenutno je v našem kakovostnem kolesarskem športu spet razkol. To je značilno za čase kakovostnega vzpona. Ko so slabi časi, pa ni nikogar blizu. Naše kolesarstvo je sedaj na ravni svetovnega, prihaja pa tudi generacija, ki bo najboljše lahko nadomestila. Selekcija rojeva sadove. Sava ima dober naraščaj, čeprav smo sedaj priča trenutni stagnaciji. Seveda pa bo treba mlade kolesarje obdržati in graditi njihovo kakovost." Jože je zvezni kolesarski sodnik. Na najmanj petih dirkah letno mora opravljati to dolžnost, da ne izpade z liste. Od časa do časa gre s Savskimi kolesarji na tekme, obišče jih v njihovih prostorih ob dirkališču v Stražišču. Kolesarstvo je garaški šport, dodaja. Osnova je talent, potem pa je samo delo, delo. Brez tega nisi sposoben zdržati po pet, šest ur na kolesu, kolikor trajajo najdaljše dirke. Za lep del življenja poklonje-nega kolesarstvu, Jožetu ni žal. Še enkrat bi poskusil. Boljši bi bil. Je pač tako, da šele takrat, ko se poslavljaš, do potankosti spoznaš, kaj je prav in kaj ni. ___J. Košnjek Prizadevni organizator Alpskega večera Stane Knific v očeh karikaturista Jožeta Trobca... bre domače narodnozabavne glasbe. Predstavilo se bo 12 ansamblov: gostitelj Alpski kvintet, ansambel Franca Miheliča, Stoparji, Štajerskih 7, Henček, ansambel Toneta Kmetca, Ruparjev ansambel, ansambel Vlada Sredenka, Planšarji z Bracom Korenom, Stanka Kovačič in ansambel Borisa Kovačiča, Miha Dolžan in goste iz Italije: Zoran Lupine, virtuoz na diatonični harmoniki, HIAS in popularni gostje iz Avstrije Mo-skirehnerji ter - godba iz Gorij. Na večeru bosta napovedovala Boris Kopitar in Mojca Blažej, gost večera pa bo Polde Bibič." Med pokrovitelji Alpskega večera smo tudi mi, Gorenjski glas. V naslednjih številkah bomo predstavili vse ansamble in tudi vas, dragi bralci, z nagradnimi kuponi povabili k sodelovanju. Vsi, ki boste sodelovali, s kuponi boste prišli v poštev pri žrebanju za nagrade letošnjega Alpskega, večera 88 na Bledu... D. Sedej Nagradna križanka Hešitev prejšnje križanke: palec, etamin, telamon, EN, aba, Prešeren, UT, A^e*. Isola, kol, oferta, meso, Gana, torba, nenavadnež, Irka, ten, Elias, te, aar, mečem, va, Tuvinci, RS, jeep, en, moa, rakla, ETA, Ramon, jak, nadir, Tolstoj, amarena, Laage, lemenat. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Primož Rev, Moste 15, Žirovnica; 2. nagrada Ivan Križaj, Groharjevo naselje 68, Škofja Loka in tri tretje nagrade: Daniela Leskošek, Gradnikova 69, Radovljica; Rudi Kozjek, Gorenjska 20, Radovljica in Jože Ješe, Gradnikova 7/a, Radovljica. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade 1. nagrada: 8.000 dinarjev 2. nagrada: 6.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 3.000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 13. aprila, na naslov: ured- 'stvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja, 1, 64000 Kranj (za nagradno kri- ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske A*SKA SREDSTVA OBČANOV Letna obrestna mera Kontormna obrestna mera Jjjn. vpogled vioa ezane nad 1 mesec vloa vezane nad 3 mesece vloa Vez-ane nad 6 mesecev vloae Vezane nad 12 mesecev vion Vezane nad 24 mesecev -^J«.vezane nad 36 mesecev 22% 111 % 113% 114% 116% 118% 120% 77,04% 84.08% 93.49% Obr!!!4* SREDSTVA OBČANOV Plovnih h S° do,ocene za 10 domicilnih valut Višina letne obrestne mere je pri Br*kah v i)an' IMT 506, 507, 509 > Benassi RL 304/S, RL12, RL15 ► Gorenje — Muta ) Elektromotor (z jermenico) ► Bencinski motor NA ZALOGI IMAMO VSE ČRPALKE PO KONKURENČNIH CENAH. REZERVNI DELI ZAGOTOVLJENI. OPRAVLJAMO SERVISNE STORITVE. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRŠNI SVET IN SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO razpisujeta JAVNO DRAŽBO I. osnovnih sredstev: 1. osebni avtomobil GOLF, 1. 1981, vozen, izklicna cena 3,000.000 din 2. kombi IMV, 1. 1979, vozen, izklicna cena 2,000.000 din 3. razmnoževalni stroj OCE 2120, izklicna dena 100.000 din 4. razmnoževalni stroj REX ROTARY, izklicna cena 35.000 din 5. fotokopirni stroj OCE 1700, izklicna cena 50.000 din 6. knjižni stroj ASCOTA, izklicna cena 50.000 din 7. fotokopirni stroj APECO, izklicna cena 800.000 din 8. vodna črpalka, 2 manjši cisterni, razne rabljene železne cevi, izklicna cena 205.000 din Stroške prepisa in prometni davek (pri avtomobilih) plača kupec. Varščina za omenjena osnovna sredstva znaša 15 % od izklicne cene. II. Nujdenih predmetov: 1. kolesa 2. kolesa z motorjem 3. ostali najdeni predmeti (denarnice, ure...) Javna dražba bo v sredo, 13/4-1988. ob 15. uri v garažah občine Kranj. Interesenti si navedena osnovna sredstva in predmete lahko ogledajo eno uro pred pričetkom javne dražbe. ALPETOUR ANTENINA KARAVANA, 5 DNI, ODH 29.4., DIN 89.000 ANTENINE POČITNICE, RABAC, 26 4 - 3.5., DIN 140.000 PRVOMAJSKE MINI POČITNICEOB MORJU ( PO-REČ, VRSAR, ROVINJ, PULA) UPOKOJENCEM NUDIMO POCENI POČITNICE V RAB-CU (DIN 78.000 ZA SEDEM DNI V APRILU) OHRID LETALO, ODH. 26. IN 28.5. ČEŠKOSLOVAŠKA ZA SKUPINE, VEČ ODHODOV V MAJU PRAGA (ZA POSAMEZNIKE), 3 DNI, ODHOD (ZAGOTOVLJEN) 14.4. BRATISLAVA (ZA POSAMEZNIKE), 3 DNI, ODHOD (ZAGOTOVLJEN) 15.4. ČEŠKI GRADOVI IN ZGODOVINSKA MESTA, 6 DNI, POLNA OSKRBA, ODHOD (ZAGOTOVLJEN) 27.4. (UGODNO) GRČIJA - KRETA STARE CIVILIZACIJE, 6 DNI, ODH. 25. IN 26. 4. RIM,VEČNO MESTO, ODH. 24., 27. IN 29.4. COSMOPROF FRIZERSKI SEJEM V BOLOGNI, 1 DAN, ODH. 24.4. MAUTHAUSEN OB 50. OBLETNICI NJEGOVE USTANOVITVE, 2 DNI, ODH. 14.5. (V ORGANIZACIJI ZZB NOV SLOVENIJE) KRIŽARJENJE OD ZADRA DO HVARA IN OD SPLITA DO DUBROVNIKA, OD 30.4. NAPREJ INFORMACIJE IN PRIJAVE V ALPETOUROVIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH IN POOBLAŠČENIH AGENCIJAH PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n.sol.o., Kranj, Mirka Vadnova 13 Delovna skupnost skupnih služb Podjetje za PTT promet Kranj, Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge: 1. ORGANIZIRANJE IN ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE TK OMREŽJE - ponovna objava 2. NAJZAHTEVNEJŠA PRAVNA DELA Pogoji 1: ing. elektrotehnike dve do tri leta delovnih izkušenj Od kandidata se pričakuje, da bo opravljal naloge usklajevanja in vodenja investicijskih projektov tk omrežja. Pogoji 2: diplomirani pravnik eno do dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo treh mesecev. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja DSSS Podjetja za ptt promet Kranj, Poštna ulica 4. Komisija sprejema prijave 8 dni po objavi. Vsi prijavljen1 kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. PETROL SOZD PETROL DO GOSTINSTVO, LJUBLJANA, n.sol.o. TOZD Gostinski obrati Ljubljana, n.sol.o., LJUBLJANA, Titova 66 Delavski svet TOZD razglaša JAVNO LICITACIJO za odprodajo: GRADBENI MATERIAL: cena v din — strešna opeka — bobrovec — kom — les rezan 24 mm/mm — m3 — okno leseno — kom — vrata lesena — kom — vratni okvir — kom MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE 22.000 15.000 10.000 5.000 0 125 m 0 100 m 0 80 m 0 65 m 0 50 m 0 40 m 0 32 m 0 25 m 0 20 m 0 15 m 0 10 m RADIATORJA TIP SUCOTERM 650/20 m2 650/11 m2 900/20 m2 900/11 m2 Kotel na trdo gorivo TIP EMO - AOP 350 kom Plinski kotel 300 1 kom Dvodelno korito kom 1.900 1.700 1.500 1.150 950 880 750 680 620 550 500 3.500 2.000 3.500 2.000 3.500.000 i.ooo.ooo 250.000 Prometni davek in vse stroške v zvezi s podražitvijo in preno som lastnine plača kupec. Licitacija bo dne 20.4.1988 ob 10. uri v hotelu Špik, Gozd M*1" tuljek 45. Javne licitacije se lajhko udeležijo pravne in fizične osebe, ^ pred začetkom licitacije plačajo 10% varščino oc izklicne c ne. Licitacija bo opravljena po sistemu "ogledano - kupljen zato poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Ogled navedenih sredstev bo dve uri pred licitacijo. aprila 1988 17. STRAN (Glo)M^KHJ©lSHGLAS Ul. Janka Puclja 3 (Planina III) tel.: 34-523 ponedeljek, sreda, petek od 16. do 20 ura Z metodo kitajske tradicionalne medicine in zelišči odpravljamo prekomerno telesno težo, nespečnost, ~ nervozo, glavobol, težave v Jk| 4^ hrbtenici, sklepih, impotenco, odvajanje od kajenja... fcvajamo učinkovito delno in ^otno masažo telesa. Akupunktura Moksibustija Akupresura Ono« A V-A-G © © AVTOSERVIS SERVIS CIMOS - CITROEN MAGISTER VINKO JADOVUICA ^šernova 21 Takoj zaposlimo Jy ali priučenega AVTO- kleparja, veščega zahtevnejših avto-J*»eparskih del na osebnih avtomobilih po dogovoru! formacije osebno ali po telefonu na štev.: 75-256 vsak aan od 7. - 15. ure. MALI OGLASI tel.:27 960 cesta JLA M sprejemanje: vsak dan od 7. do 13. ure torek od 7. do 16. ure sobota prosto APARATI STROJI Prodam STRUŽNICO. Tel.: 45-276, popoldan_4893 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO sip 17 kub. m, prodam. Janez Nastran, Studeno 20, Železniki, tel.: 66-632 4960 Prodam tri leta star barvni TELEVIZOR gorenje za 100 SM. Rakuš, Begunje 14, tel.. 73-441_4964 Prodam barvni TV gorenje za 37 SM in črno-belo čajevec za 10 SM. Tel.: 36-694, dopoldan_4996 Prodam pralni STROJ gorenje. Tel.: 33-380, popoldan_4998 MOTOKULTIVATOR honda F 600 s pri-ključki, prodam. Tel.: 79-970 5000 Prodam samonakladalno PRIKOLICO potinger 12 z zunanjim kolesom, primerna za hribovite terene. Možina Janez, Dolenjčice 4, Škofja Loka, tel: 65-072 5028 Prodam kombiniran CIRKULAR, motor J KW. Tel.: 47-218, popoldan 5046 Prodam RADIO HI-FI stereo iskra, dva zvočnika 50 W. Matija Repinc, 1. avgu- sta 1, Kranj_5053 Prodam barvni TV blaupunkt, daljinsko upravljanje, brezhibna. Tel.: 33-387 __5058 Prodam barvno TV strato, ekran 36 cm in radiokasetofon hitachi. Vangelov, Savska 58, Kranj_5069 Prodam enoosni TRAKTOR s priključ-ki. Tel.: 42-225, od 16. ure dalje 5074 Prodam TRAKTOR štore 502 s 500 del. urami in nov ferguson 539. Urbane, Zg. Bela 24, Preddvor_5080 Prodam TRAKTOR TD 4806 C torpedo z 200 delovnimi urami. Tel.: 73-775 __5090 Prodam RAČUNALNIK COMMODORE C 64 s kasetofonom, kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elek.), električni HLADILNIK za mleko (za 40 I vrč). Tel.: 46-498_5095 Prodam enoosni TRAKTOR tip irus mag-s priključki (prikolica s pogonom, kultivator, plug, kosilnico). Tel.: 70-012 _5097 Prodam manjšo MLATILNICO in SLA-MOREZNICO. Franc Sboljšak, Draga 3, Škofja Loka, tel : 62-901_5103 Prodam vgradni ŠTEDILNIK iskra co-rona, star pol leta ter mizarski kombinirani STROJ HOBY 83. Tel.. 50-554, po 20. uri_5107 Prodam STOLP z gramofonom, radio, 5 stopenjski equlizer, dvojni kasetofon ter 2 x 35 W, zvočnika. Tel.: (061) 446-956_5109 Prodam barvni TV iskra, star eno leto. Tel.: 69-036_5110 Ugodno prodam barvni TV gorenje or-biter, ekran 56 cm, daljinsko vodenje. Suša, Janka Puclja 5, Kranj 5113 »■mira RADOVLJICA-Tel.:75-036 / 1TT-. t—_l—_i-L INDUSTRIJSKI KOMBINAT msol.o., KRANJ razpisuje JAVNO LICITACIJO naslednjih strojev 2 kom Šivalni stroj BATA 3 kom Šivami stroj VERITAS 1 kom Šivalni stroj levoročni SINGER 1 kom šivalni stroj stolpasti MINERVA 3 kom Šivalni stroj stolpasti PFAFF 1 kom Stroj za zagibanje 1 kom Stroj za vezanje golenic 2 kom Stroj za tanjšanje zg. usnja 1 kom Stroj za toplo likanje 1 kom Stroj za številčenje 1 kom Sekalni stroj za zg. dele SAND 1 kom Sekalni stroj za zg. dele TOSO 2 kom Kabina za brizganje 1 kom Krožna avtomatska sušilnica 1 kom Disel viličar 2 kom Posoda od kompresorja — mala 1 kom Posoda od kompresorja — večja 2 kom Radiator električni po 50.000 din po 45.000 din 50.000 din 60.000 din po 60.000 din 50.000 din 100.000 din po 60.000 20.000 din 55.000 din 950.000 din 950.000 din po 50.000 din 150.000 din 2.000.000 din po 30.000 din 80.000 din po 20.000 din Licitacija strojev bo v četrtek, 14.4.1988, ob 9.30 uri v Planiki Kranj, Savska loka 21. naravni mlečno sadni napitek HNK0 poskusite PINKO na degustacijah v trgovinah ŽIVILA: I« aprila na Jesenicah od 14. do 15. ure^ i3- aprila v GLOBUSU v Kranju od 9.30 10.30 ure JI aprila na Golniku od 15. do 16. ure • aPrila v Naklem od 14. do 15. ure aprila na Kokrici od 15. do 16. ure ln 9- aprila na Gorenjskem sejmu od 15. do 16. ure ?*JIKO je naravna osvežilna pijača izdelana iz pinjenca in soka ^ARACUJE in MARELICE. PINKO je namenjen mladim od prvega do totega leta, športnikom, otrokom in tudi vam, ki ste obremenjeni z sakdanjimi skrbmi in napetostmi. jj^fKO vas bo poživil, saj lecitin, ki ga vsebuje v izobilju ter J.eljakovine in vitamini A, C, D, E, K in karotin, blagodejno vplivajo na lvcni sistem in imajo celo zdravilen učinek. J^lNKo — osvežite se z naravno mlečno — sadno pijačo in storite ekaj za svoje zdravje. ekafcna MERCATOR KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ Prodam mizarski kombinirani STROJ HOBY 82. Tel.: 35-669, popoldan 5117 Prodam enoosno traktorsko prikolico in mlin za mletje žita. Apno 9, Cerklje _5126 Prodam KOMPRESOR za zrak 100 litrski. Naglic, Jezerska ul. 28, Žiri, tel.: 69-514, vsako soboto od 12. do 14. ure _5128 Prodam HI-FI STOLP benvtone. Zlato polje 3/d, Kranj, tel.: 23-108, po 15. uri _5131 Prodam STROJ za izdelavo strešne OPEKE folc. Visoko 5, Šenčur 5144 Mizarski STROJ s štirimi operacijami prodam. Tel.: 35-270 _5157 Prodam novo motorno ŽAGO jonfe-reds M 590, kopirni STROJ za načrte OCE in sedežno garnituro. Tel.: 28-888 _5158 Nov traktorski VALJ za valjanje njiv in travnikov, prodam. Miha Naglic, C. na Brdo 22, Kranj Kokrica_5163 Prodam nov OBRAČALNIK pajk 2220. Tel.: 66-234_5JI64 Prodam TRAKTOR zetor 5011 z original kabino. Rozman, Gasilska 2, Stra-žišče Kranj 5172 Ugodno prodam VIDEOPLEER FUNAI. Tel.: 73-039, po 14. uri_5176 Prodam kombinirani STROJ za obdelavo lesa-za vrtanje, rezkanje, porav-nalke, debelinke, 26 cm. Ogled popoldan. Alojz Dijak, Hlebce 45, Lesce _5190 Prodam barvni TV, ekran 67, daljinsko upravljanje, sadike rdečega ribeza in pralni stroj gorenje, potreben manjšega popravila. Tel.: 47-221 5191 Prodam ZX SPECTRUM 48 K z umest-nikom in igrami. Tel.: 62-427 5199 Prodam TRAKTOR zetor 5011. Antoni-ja Jerič, Možjanca 8, Preddvor 5205 Prodam PAJKA sip 4 delni za obračanje sena in 1 kub. m macesnovih plohov, debeline 8 cm. Grad 43, Cerklje _5216 Prodam rabljen barvni TV BTV 950 gorenje. Tel.: 28-218_5219 Prodam krožno ŽAGO za razrez hlodo-vine. Benedik, tel.: 64-132_5253 MOTOKULTIVATOR s kosilnico gore-nje, prodam. Tel.: 68-492 5277 GRADBENI MATERIAL Prodam aluminij TRAK 100 kg 0,6 x 15 mm. Tel.: 35-716_4894 Ugodno prodam uvožen 130 litrski MEŠALEC, trofazni s 36 m kabelskega podaljška. Tel.: 77-134, od 18. ure dalje _4979 Prodam suh borov opaž. Tel.: 42-838 _4990 Prodam 100 kvad. m smrekovega OPAŽA. Tel: 68-215, zvečer 5017 LATE 3 x 5 cm, prodam. Tel.: 62-429 __5064 Prodam gradbeno BARAKO 4x4, primerno tudi za garažo. Tel.: 64-255 _5084 Prodam suhe smrekove DESKE in PLOHE. Sp. Brnik 60_5093 Prodam 15 m dolgo LOPO. Tel.: 44-113 _5096 Prodam gradbeno BARAKO in PUNTE za odranje. Tel.: 61-155, po 15. uri 5098 Ugodno prodam OKNO Jelovica 60/60 L, 80/90 L, 140/140 dvojni in VRATA 75/200. Tel.: 23-671 _5119 Prodam 150 kg ALU ŽICE - napenjalne fi 4,8. Tel.: 42-638_ 5146 Prodam trajnožarečo PEČ za etažno centralno TVT 23. Tel.: 28-885 5155 Ugodno prodam rabljeno strešno OPEKO kikinda, možnost izbire. Tel.: 57-182_5179 Ugodno prodam SIPOREX PLOŠČE 120 kosov, debeline 7,5 cm. Fabjan, Hafnarjeva pot 2 5181 Ugodno prodam RADIATORJE trika 137 členov. Tel: 50-769_5196 TEGULO ugodno prodam. Tel.: 78-314 _5232 30 odstotkov ceneje prodam betonsko ŽELEZO fi 10 in fi 6 ter porolit OPEKO. Franc Rozman, Triglavska 16/a, Bled _5245 KUGLE na dvorišču, približno 4 kubike, oddam zastonj. Tel.: 45-629 5252 Prodam 1800 kosov strešne OPEKE ce mentne novo mesto. Janez Stojan, V. Kejžarja 31, Jesenice 5261 Prodam smrekov OPAŽ-pobjon. Tel.: 51 -047__5263 Prodam cca 6 kub. m suhih smrekovih PLOHOV in colaric 8 cm. Ivan Zupan, Kupljenik 16, Boh. Bela 5265 Prodam tri armaturne MREŽE 6/8. Tel.: 45-237 5287 PRIREDITVE V nedeljo, 10. aprila, od 17. do 21. ure, vas VABIMO na mladinski PLES, v Kulturni dom na Primskovem pri Kranju. Zabaval vas bo ansambel JONAT-HAN-JON in plesna skupina iz Ljubljane. VABLJENI! 5173 POSESTI Na lepem kraju Dolenjske prodam skupaj ali posamezno kmečko HIŠO z gospodarskim poslopje, večjim sadnim vrtom ter zidan VIKEND z 1443 kvad. m vinograda in 1632 kvad. m pašnika. Tel.: (064) 21 742_4965 Zazidljivo parcelo ali starejšo hišo z vrtom kupim v Škofji Loki ali okolici. Ši-fra: LOKA_5049 V centru Kranja oddam v najem LO KAL. Naslov v oglasnem oddelku. 5054 Prodam PARCELO z lokacijsko dokumentacijo cca 1500 kvad. m- Senično pri Golniku. Tel : 79 400 5211 V Zalogu pri Cerkljah prodam zazidljivo PARCELO, 847 kvad. m. komunalno urejeno Tel : 25-417, po 18. uri 5284 KOMPAS JUGOSLAVIJA NOVO NOVO NOVO Obveščamo vas, da ima Kompas novo poslovalnico v Škofji Loki v NAMI. Delovni čas: pon/čet8 — 18 tor/sre/pet 8-15 PRVOMAJSKE POČITNICE OB MORJU: — Njivice na Krku — Kompasovo prvomajsko srečanje, 30.4. - 3.5. BREZPLAČNO za otroke do 7 leta — 4 do 7 dnevne počitnice: hoteli in apartmaji vzdolž cele obale od 48.000 din oz. 80.000 din IZLETI PO DOMOVINI: —Plitviška jezera, Slapovi Krke, Komati, 30.4., 4 dni, 3. čudoviti narodni parki za 197.000 din — Vojvodina - gurmanska tura, 18., 15., 22.4., 3 dni — Narodni park Brioni, 1 oz. 2 dnevni izleti ob koncu tedna — Kopački rit, 3 dnevni izleti ob koncu tedna - z ladjo se boste popeljali po območju v bližini Osijeka, ki je znano po svojem enkratnem rastlinskem in živalskem svetu IZLETI V TUJINO: — Bavarska, 30.4., 4 dni — Barcelona, 24.4., 4 dni — Egipt, (Kairo, Luxsor, Asuan), 21. in 28.5., 9 dni — Grčija, aprila in maja, 4, 5, in 7 dnevni programi, od 324.000 din — S katamaranom ali hidrogliserjem k sosedom, 15., 22.4., 2 oz. 3 dni od 121.800 din — Moskva Leningrad Kijev, 15., 29.4., 7 dni, 480.000 din — Madrid in Andaluzija, 8 , 22.4., 8 dni —izbirate pa lahko tudi med naslednjimi daljšimi potovanji: Singapur, Kuba, Kitajska s Tibetom, Indija, Japonska, Peru, Brazilija, Maroko, SZ, Kenija s Sejšeli, itd. PRVOMAJSKO SMUČANJE — ekskluzivni Kompasov klub v Val Thorensu, 29.4. -8.5., od 299.000 din — Kanin, 7 dni, hotela Kanin in Alp Splošni pogoji in navodila so vam na voljo v vseh Kom-pasovih poslovalnicah, kjer tudi sprejemamo vaše cenjene prijave: Škofja Loka (Nama) - tel.: 61-957, Kranj tel.: 28-473, Jesenice tel.: 81-768, Kranjska gora tel.: 88-162, Bled tel.: 77-245 HIŠO z odlično lokacijo v bližini Jesenic, prodam. Tel.: (061) 212-223, ali (061)272-060_5145 V Kranju prodam novejšo enonad-stropno HISO-vseljivo , možna tudi za-menjvava za stanovanje v Šorlijevem naselju z doplačilom. Tel.: 38-072 5161 RAZNO PRODAM Prodam jedilni KROMPIR in SENO. Tel.: 78-089 Prodam dvojna nova GARAŽNA VRA-TA Jelovica. Tel.: 60-133 Prodam TRAKTOR massev ferguson — starejši letnik in otroški športni VOZIČEK za dvojčke (avtosedeža). Gorice 7, Golnik Prodam 20 ŠPIROVCEV 12 x 14 cm in dolžine 7,5 m in SENO, dobre kvalite-te. Tel: 47-308_4891 Prodam SENO. Tel.: (065) 75-412, v po-poldanskem času 4962 Prodam 9 g zobnega ZLATA. Sonja Bukovec, M. Pijade 6, Kranj_4976 Prodam elektronske BOBNE SDS-1000, deklarirane, osnovni boben znamke PEARL s stojalom in kovčkom. Tel.: 51-637, popoldan od 15. do 17. ure_4987 Prodam PESO za krmo Zalog 55, Cer kije_4988 Prodam PRIKOLICO za avto. Rogelj, Tomažičeva 8, Kranj, tel.: 23-647, int. 23_4989 Prodam 5 kg ŠKROPILA senkor za krompir. Tel: (061) 841-056 4994 Prodam SENO, betonsko ŽELEZO fi 14 in rotacijsko KOSILNICO fella 165 cm. Milan Debeljak, Podbrezje 150, tel.: 70-069_5004 Prodam AVTOPRIKOLICO. Tel.: 40-590 _5010 Prodam semenski KROMPIR igor. Sr. vas 51, Šenčur 5011 Prodam semenski KROMPIR vesna. Voglje 88, Šenčur 5020 Večjo količino SENA, prodam. Mlinar, Kovor 87, Tržič_ 5022 Ugodno prodam nov SURF veplas le-vant, varilni aparat 145-165 Am, smuči promenence z okovjem tirolia 380 RD in avto radio Tel.: 47-768, popoldan _5023 Prodam SENO od 2-3 tone. Tel.: 82-131_5030 Ugodno prodam MOPED tomos T 12, dobro ohranjen, zastekljeno okno, tro-delno 250 x 160 na rolo. Tel.: 69-535 __ 5035 Prodam kombinirani otroški VOZIČEK-tribuna in ZIBELKO. Tel: 44-661 5038 Sipovo NAKLADALKO 25 kub. m in dva BIKCA stara 10 dni, prodam. Alojz Zaplotnik, letence 15, Golnik, tel.: 26-311__5039 Prodam chicco STOLČEK. Izrok Sne-dic, Partizanska pot 12/a, Kokrica, tel.: 26-592_5043 Prodam rezervne dele za NSU 1200, večjo kopalno kad, otroško posteljo z jogijem. Tel.: 75-267, od 15. ure dalje 5055 Prodam obhajilno obleko. Tel.: 25-413 _5057 Ugodno prodam mešana DRVA in "rajklne" za peči. Bašelj 16, Preddvor, tel.:45-329_5068 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, cena 250.000 din. Tel: 82-833_50n Prodam OTAVO in SENO. Tenetiše 11, tel.:46-174__5073 Prodam APN 4, dekliško kolo in stajico. Tel: 81-809_5079 Prodam SENO. Torkar, Višelnica 18, Zg, Gorje_ 5102 Prodam globok otroški VOZIČEK. Kre-jič, Valjavčeva 10, Kranj_5129 ŠOTOR za štiri osebe, 18 kvad. m s predprostorom prodam. Ahačič, tel. 25-389__5134 Prodam koruzno SILAŽO. Kurirska pot 8, Primskovo 5140 Prodam TOČILO za med na 4 sate, nerjaveče. Tel.: 41-124_5170 Prodam novo podvozje enoosne prikolice z naletno zavoro in rezervnim kolesom za osebni avto. Tel.: 73-070, Stroj Franc, Dvorska vas 31/c, Begunje 5175 Prodam otroško STAJICO in nov plinski BOJLER. Gorica 2, Radovljica 5180 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, nemške proizvodnje, rabljen dve sezoni. Bojan Novak, C. 26. julija 47, Naklo 5185 Prodam avtomobilsko prikolico. Stane Mesec, Breg 8, Komenda 5192 Prodam parni čistilec, otroško posteljico, za GOLFA zadnjo steno in luči-vse novo ter 80 litrski kompleten akvarij. Tel: 25-768 _5195 Prodam dva ZVOČN'KA iskra 50 W za 7 SM, športno kolo za 12 SM ter 4 gume z obroči 145 x 13 za 10 SM. Brtole, Breznica 4/a, Žirovnica 5201 Poceni prodam kvalitetno SENO in OTAVO. Sebenje 18_5204 Prodam CIPReSE za živo mejo. Tel.: 39-321_5208 Telečje kože poceni prodam. Tel.: 25-822_5212 Prodam otroški avtosedež za 50.000 din. Tel: 38-814_5224 Prodam Z 750, letnik 1977, hladilno SKRINJO 520 litrsko in gostinsko OMARO hladilno. Tel: 75-582 5230 Prodam 80-basno klavirsko HARMONIKO. Tel.: 77-733_5239 Prodam SENO. Partizanska 38, Kranj, tel.: 21-243_5244 Prodam SENO in OTAVO. Breg št. 26 pri Žirovnici. Tel.: 80-045_5259 Prodam malo klavirsko HARMONIKO. Tel.: 26-340 5283 STAN. OPREMA Ugodno prodam dnevno OMARO. Ul. Jaka Platiše 1, Kranj Planina, tel.: 38-281_4993 Ugodno prodam sedežno GARNITURO za dnevno sobo. Sušnikova 3, Šenčur_5003 Prodam dobro ohranjeno spalno POHIŠTVO s pet delno omaro. Tel.: 33 402 5006 GLAS 18. STRAN /P^LI^GLASL^OGLASI^ Petek, 8. aprila 1988^ Poceni prodam starejšo SPALNICO. Ogled vsak dan. Lukačič, Gradnikova 9, Kranj_5027 Prodam rabljen KAVČ, dva fotelja in mizico za 230.000 din. Ogled danes, od 16. do 17. ure. Pelko, Zg. Bitnje 7 5040 KUHINJO komplet in ŠTEDILNIK (4 plin, 2'elek), prodam. Bajrič, Podlub-nik 158, Škofja Loka 5065 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elek.). Tel.: 24-219, po 15. uri _5072 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Britof 16_5088 Prodam REGAL, cena 20 SM. Miladič, Stritarjeva 5, Kranj 5132 KUPPERSBUSCH itpp ribnica, nov, nerabljen, prodam, 25 odstotkov ceneje. Blas, Radovljica, Langusova 57 _5177 Prodam 80 litrski električni BOJLER in ŠOTOR za 4 osebe. Tel.: 67-077, popoldan 5184 Prodam nov HLADILNIK obodin 80 li-' trov, dva sestavljiva fotelja neptun, rabljen pralni stroj candv in avtomat za kuhanje kave. Tel.: 28-005_5189 Ugodno prodam KAVČ. Prispov, Alpska 15, Bled_5222 Nujno prodam nov JOGI 180x200 za 50 odstotkov ceneje. Tel: 84-095 5234 Ugodno prodam rabljen ŠTEDILNIK gorenje ( 2 elek., 4 plin). Pavla Lenart, Hrastje 84, Kranj, tel.: 37-395 5248 STANOVANJA Zamenjam družbeno (enosobno in kabinet) stanovanje za trosobno. Tel.: 39-982, zvečer_4600 STANOVANJE, relacija Tržič-Kranj, najamem. Tel: 51-586, zvečer 4959 Prodam dvosobno STANOVANJE na Planini. Tel.: 35-146_5002 Prodam novo dvosobno STANOVANJE ( 2 kabineta) na Planini, 82 kvad. m. Informacije pri Tripič, Sejmišče 7, Kranj ali tel.: Švica 9941 -81 -51 -6549 _5026 V Škofji Loki prodam dvosobno stano-vanje v pritličju s pripadajočim vrtom. Tel.: 62-681, dopoldan, 60-692 ali 60-563, popoldan 5029 Zamenjam enosobno družbeno STANOVANJE 40 kvad. m v centru mesta, za večjega. Radoslav Cvetkov, Tomšičeva 19, Kranj 5044 V Tržiču prodam trosobno lastniško etažno stanovanje z garažo ali zamenjam zatrosobno stanovanje v Kranju. Šifra. ZAMENJAVA_5063 V radovljiški občini nujno iščem garsonjero ali manjše stanovanje. Šifra: DOBER PLAČNIK 5200 Dvoinpol sobno sončno, komfortno STANOVANJE na Planini II, prodam. Šifra: DOGOVOR-GOTOVINA KREDIT _5206 Mlada družina z otrokom vzame v najem STANOVANJE ali staro hišo v okolici Kranja. Možen kasnejši odkup. Tel: 45-655, od 19. do 20. ure 5256 ISKRA TELEMATIKA vzame v najem enosobno in trosobno stanovanje za dobo enega leta. Tel.: 28-861, int. 26-63 5285 VOZILA Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, le tnik 1983/10, 38000 km, za 4,3 M. Hunjak, Sp. Besnica 124 (Pesnica) Prodam MOTOR BT 50, skoraj nov. Poljče 1, tel.: 064/73-784 Ugodno prodam avto BMW 16002, letnik 74. Tel.: 38-914 — popoldan Prodam ZASTAVO 850, letnik 1980. Tel.: 45-079_ Prodam novo ZASTAVO 128 - 1,1 GX. Tel : 23 885, po 16. uri Prodam 126 P letnik 82, dobro ohra njen. Tel.: 23-739 popoldan_ OPEL record 20 S, letnik 1980, ugodno prodam Kovač, tel.: 70-135, od 9. do 12. ure. Prodam VW 1600 variant, registriran do 10. februarja 1989. Britof 186 4671 Prodam ohranjen FIAT 850, registriran do marca 1989. Britof 3, popoldan _4937 Ugodno prodam MOPED tomos APN 4, letnik 1980 Mavčiče 40 4955 DEŽURNI VETERINARJI Prodam JUGO 45/A, letnik 1987 z|do-datno opremo. Ogled od 15. ure dplje. Pogačnik, Žiganja vas 60/a, Duplje ■ __496JI Prodam VVARTBURG, letnik 1978. [Danica Furaln, Sv. Duh 16/a, Škofja Lika _4966 Prodam OPEL KADET GL 1300limujina (uvožen), letnik 1987, 4000 km. fel.: 89-070, od 18. do 20. ure_4967 Prodam Z 750, letnik 1971. Mlakarjeva 3, Kranj_4968 Prodam moško dirkalno KOLO pinarel-lo super record camagnolo oprefno. Tel.: 26-923, od 8. do 12. ure vse dni, razen sobote in nedelje_^&69 Prodam Z 750, letnik 1981. Grenc[24, Škofja Loka_4)973 Ugodno prodam avtomatik 3 KLSG Tel.: 83-611_4974 Prodam TOMOS 14 M in AVTOMATIK 3 M. Čufar, Rudno 16, tel.: 66-838 4975 Prodam FORD 20 XL. Zadnikar, Ul. Pavle Medetove 44, Naklo 4977 Prodam MOTOR APN 4. Zadnikar, ,UI. Pavle Medetove 44, Naklo 4978 Prodam APN 6, druga sezona. Tel.: 39-521, popoldan 4980 Prodam dva PLATIŠČA z gumami za Z 101 in 2 platišča z gumami za Z 750. Tel.: 70-306_49tM Prodam Z 750, letnik 1982. Tel.: 37-476 _4982 Ugodno prodam OPEL REKORD 20 S, letnik 1980. Ambrožič, Krnica 22, Zg. Gorje_4984 APN 6 tri, letnik 1986, ugodno prodam. Tel: 37-200 4985 J* KOZMETIČNI IZDELKI ZA NEGO OBRAZA IN TELESA, ZA VSO DRUŽINO tudi na sejmu od 8. do 17.4. v Kranju V paviljonu Kozmetičnega ateljeja Manje Pečnik — Vovk iz Ljubljane, Mesesne-lova 3 Prodam 126 P, letnik 1984. Rafko Mo-har, Posavec 9, Podnart 4986 Prodam Z 750 SC, letnik december 1979, registriran do januarja 1989. Tel. 83-047, od 16 do 19. ure_4991 Prodam Z 101, letnik 1975. Franc Re-mic. Sv. Duh 186, škofja Loka 4992 Prodam ponv ekspress in IMV KOLO rog. Tel: 37-376_4995 OPEL KADET 1,6 D, letnik 1985, 5 vrat, prodam. Tel: 61-911 4997 BMW 318, prva registracija 1977, 99.000 km, dobro ohranjen prodam za 9 Mio. Tel: 75-221_4999 Prodam Z 101, letnik 1981. Seiko, Zvir-če 57, Tržič 5001 R 4 TLS, letnik 1981, ugodno prodam Tel.: 25-571, int. 21, dopoldan, Gore-njesavska 58, popoldan 5007 Prodam GOLF diesel, letnik 1983 Tel : 66-761, popoldan 5008 Ugodno prodam SPAČKA, letnik 1975, registriran do 18. junija 1988. Miklav-čič, Nazorejva 12, Kranj, tel.: 23-936 _5009 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. Lo trič Božo, Dražgoše 50, Železniki, tel.: 66-416, po 18. uri_5013 R 4, letnik 1978, registriran do januarja 1989, prevoženih 66.000 km, prodam. Branko Hajsan, Ročevnica 11, Tržič _5016 Prodam 9 let staro ASCONO 16 S, prevoženih 55.000 km. Franc Buh, Voklo 44, Šenčur 5018 OD 8.4. DO 15.4. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: ZA OBČINO KRANJ: TERAN dipl. vet. Janez, Britof 414, Kranj, tel.: 36-121 ZA OBČINO ŠKOFJA LOKA: VODOPIVEC dipl. vet. Davorin, Gorenja vas 186, tel.: 68-590 ZA OBČINO RADOVLJICA IN JESENICE: PLESTENJAK dipl. vet. Anton, Bled, Prešernova 34, tel:: 77-828 ZA OBČINO TRŽIČ: SOKLIČ dipl. vet. Drago, Strahinj 116, Naklo, tel.: 47-192 Ugodno prodam avto ŠKODA 100 L, letnik 1976. Tel.: 38-289, od 15. 30 do 16.30 ure in zvečer od 20. ure dalje _ 5025 OPEL KADETT, letnik 1968, obnovljen, registriran do aprila 1989, prodam. Se-benje 36, Križe_5031^ Prodam GOLF, letnik 1981, cena 7,2 M, prevoženih 64.000, registriran do 4. avgusta. Alojz Rems, Reteče 106, Škofja Loka, pri gostilni Vigred 5032 Prodam FIAT 850 special. Janez Per- čič, Rupa 22/a, Kranj_5033 Prodam avto JEEP, tip CJ 4. Tel.: 50-082_5034 Ugodno prodam TOMOS 14 M, letnik 1987. Peter Jarc, Pristava 72, Tržič _ 5036 Prodam FIAT 128 sport, letnik 1974, re-gistriran za celo leto. Malčev, Trg Prešernove brigade 8, Planina 3, Kranj __5037 Prodam 125 T, letnik 1976, motor ge-neralno obnovljen z vsemi agregati. Dokumantacija v popravilu. Dušanič, Tomšičeva 70/c, Jesenice 5047 Prodam PONY EKSPRESS, dobro ohranjen. Klemenčič, Ješetova 4/e, Kranj_5048 Prodam GOLF JGL-bencin, letnik 1982 in globok otroški VOZIČEK za dvojčka. Berčič, Brode 17, Škofja Loka 5050 Prodam Z 101 GTL 55, ugodno prodam. Tel.: 74-954, popoldan 5051 Prodam TAM 110 5 ton. žabnica 40 5052 Prodam GOLF JGL diesel, letnik 1983, registriran do 31. marca 1989, 55.000 km, ugodno. Brane Čelik, Virmaše 55, Škofja Loka_.__5056 Prodam Z 101 C, letnik 1981, obnovljeno. Destovnik, Trg Prešernove brigade 10 5059 Z 101 lux, belo, letnik julija 1978, 64.000 km, garažirano, obnovljeno in zaščiteno, prodam za 300 SM. Por, Podhom 60, Zg. Gorje_5060 Prodam JUGO 45. Kern, Jaka Platiša 5, Kranj_5066 Prodam JUGO 45/a, letnik 1986. Bašelj 28/b 5067 Prodam TOVORNJAK KIPER 11 13. Tel.: 28-564_5070 Prodam VW 1200, letnik 1976. Tel.: 33-279_5075 GOLF JX diesel, letnik 1986, prodam. Tel.: 62-169_5076 Prodam tovorni avto MERCEDES 808 kiper. Tel: 64-311_5077 Prodam APN 6, letnik 1986. Krožna ul. 12, Kranj, tel.: 28-596_5078 Zelo ugodno prodam APN 6, star 3 leta. Jenko, Zg. Brnik 99_ 5081 Prodam Z 750, letnik 1976. čadež, Vir-log 22, Škofja Loka_5082 FAP 1820 PK kiper, v odličnem stanju prodam ali zamenjam za majhen osebni avto. Tel: 62-503 5083 KATRCO, letnik 1981, odlično ohranjeno, 47.000 km, prodam. Šmid, Hlebce 34_5085 Ugodno prodam R 5 GTL, letnik 1987 Tel: 62-366_5086 Prodam JUGO 45/a, garažiran, star 20 mesecev. Ogled v soboto, od 17. do 19. ure. C. revolucije 2/b, Jesenice _5087 Z 750 LE, letnik 1984, prevoženih 25.000 km, garažirano, prodam. Poz-ved, Sv. Duh 77, Škofja Loka 5089 Prodam LADO 1300 S, letnik 1982 ter hrastove PLOHE. Tel.: 73 344 5091 Prodam VVARTBURG KARAVAN, le-tnik 1972. Tel.: 35 250_5094 Prodam Z 101, letnik november 1980 za 350 SM. Tel: 83 245_5100 Prodam Z 750 SE, letnik 1981. Zalog 16, Cerklje_5104 TOYOTO COROLLA SEDAN, silver metalik 1300, letnik 1987, prodam za 2,4 milijarde. Tel: 74-558 5105 Prodam Z 101 GTL 55/3, letnik 1986, delno plačljivo z gradbenim posojilom. Tomažič, Moste 61/a, Komenda _5106 Prodam OPEL KADETTA KARAVAN, letnik 1979. Banjac, Gorenjskega odre da I0/3, Kranj, tel.: 34-425_5108 Prodam ohranjeno LADO 1200, letnik 1973 za 180 SM. Tel: 24-301 5111 Prodam ASCONO 16 S, letnik 1977. Šenčur, Sveteljeva 22 5112 Prodam LADO 1300 S, letnik 1984 Tel: 38 300 5114 Prodam VVARTBURG KARAVAN, letnik 1978. Tel.: 42 027_5116 Prodam MOPED tomos avtomatik, cena 60 SM Eršte, Cesta Kokrškega odreda 17/b, Kranj 5120 Prodam AVTOMATIK A 3 MS, popol noma nov. Tel: 61 051 5124 Prodam FIČKA 750, 1977, za 80 SM in dele za GOLFA. Tel.: 74-368, Lesce _5127 Prodam Z 101, registrirana do 16. marca 1989, dobro ohranjena Suljanovič, tel.: 36-772_5133 Prodam MOPED APN 6. Tel.: 39-552 _5136 Prodam VW 1200, letnik 1976. Tel.: 21 104_5141 Prodam APN 6, letnik 1982. Likozar, Valjavčeva 11, tel.: 24-802_5142 Prodam Z 750 S, letnik 1978 Visoko 5, Šenčur 5143 Prodam GOLF, letnik 1982, 66.000 km. Valant, Bodešče 17, Bled_5147 Prodam VVARTBURG, letnik 1977 in več light shovvov. Tel.: 38-501 5148 OPEL KADETT, letnik 1981, prodam. Begunje 8, tel.: 73 664 5149 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Cve-' to Koželj, Hotemaže 44, Preddvor 5152 Prodam 126 P, dobro ohranjen, letnik 1979. Arh, Vrečkova 7, tel.: 37 524 5153 Prodam Z 101, letnik 1977 in 96 basno HARMONIKO Lidija Horvat, Šempe terska 14, Kranj 5154 V* 9D 11- - 14. VEČERI IVI A D 2 KUHINJE (od 18.'ure dalje) 1 1 - - 1 6. A F 40% TOVARNIŠKO ZNIŽANJE POSTELJNIH GARNITUR METKA VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA AUDI 50 LS in tovorno prikolico prodam. Tel.: 35-270_5156 R 4, letnik 1978, prodam. Čebašek. Hrastje 178, tel.: 33-215_5159 Poceni prodam Z 750. ogled v petek in soboto od 14. ure dalje. Bajrovič, Gol-niška 64, Mlaka pri Kranju 5160 Prodam MOTOR BMW R 60. Tel.: 82-954, popoldan_5162 Prodam Z 101, letnik 1982, karamboli-rano. Zgoša 34, Begunje 5165 Prodam FIČKOTA, letnik 1984. Tel.: 38-172, popoldan 5166 BMW 1602, letnik 1976 ugodno pro-dam.Tel.:41-124 5167 Prodam KATRCO R 4 TL, cena 120 SM.Tel.: 39-354_5168 Prodam Z 101, letnik 1980 comfort, do-bro ohranjena, 64.000 km. Tel.: 78-269 _5171 Prodam 125 P, letnik 1979. Peco llijov, Golnik 46, popoldan 5174 Prodam FORD ESCORT, letnik 1975. Sedlarovič, Trg Rivoli 4, Kmj, tel.: 35 386_5182 Prodam Z 101, letnik 1984. Anton Kos, Kokrški log 21, Kranj_5186 Prodam JUGO 45, letnik 1982. Šutič, Savska c. 18, Kranj 5188 Prodam Z 101, prva reg. 1979, z avtora-diom. Leon Markovčič, Hlebce 35, Lesce_5193 Prodam GOLF diesel, letnik 1984. Škof, Žlebe 9, Medvode 5197 AVTOMOBIUSTI NA ZALOGI IMAMO VEC VRST IZPUŠNIH CEVI IN LONCEV, MOŽNA MONTAŽA. AVTOKLEPARSTVO KERŽAN FRANC PREDDVOR TEL.:45-043 Prodam Z 750, letnik 1976. Lado Sko-pec, Log 19, Škofja Loka 5198 Prodam MOTOR APN 4. Tel.: 57 120 _5202 Prodam LADO 1200, letnik 1973. Tel : 40 500_5207 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, dobro ohranjen. Klarič, Sv. Duh 60 5209 Ugodno prodam 126 P, letnik 1977, re-gistriran do januarja 1989. Ogled popoldan. Štrukelj, Retnje 30, Križe 5210 Nujno prodam OPEL KADET, letnik 1982 ali menjam za cenejši avto. Tel.: 34-185_5213 Prodam MZ 125, letnik 1975. Tel: 80 585_5214 Prodam KADET, letnik 1975, 20 000 km po generalni. Grad 43, Cerklje 5215 Prodam ALFA ROMEO, letnik 1987 in RENAULT, letnik 1986. Zdravko Kraj nik, Godešič 11/a, Škofja Loka 5218 Prodam CITROEN GA, letnik 1981, 75.000 km, cena 6,5 M. Tel.: 47-003 _5220 R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel : 75-621_5221 Prodam OPEL ASCONO 1,6, letnik december 1977, registriran vse leto Ante Tutič, Zagoriška 2, Bled 5223 Z 101, letnik 1983, prodam Tel : 46 293 _5225 APN 6, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam za 90 SM.Tel: 62-926 5227 Prodam VW 1500, letnik 1969, klepar sko obnovljen. Tel.: 73 642 5229 Prodam avto Z 750, letnik 1978, spre daj karamboliran Tel: 83-663 5231 Prodam vozno Z 101, letnik 1978 in VW, letnik 1975. Staretova 32, Kranj Čirče_5233 Prodam TOMOS 14 M in LP plošče Bi strica 13 pri Podbrezjah 5235 Prodam FORD FIESTO, letnik 1984, novi tip, 5 brzin, 60.000 km ali zame-njam za večji avto. Tel: 25-678 5237 Prodam R 4, registriran, nevozen. Legat, Kovor 154, Tržič, popoldan 5238 Prodam Z 750, letnik 1976, cena 35 SM. Stefe, Breg 2, Križe_5240 Prodam Z 101, letnik 1979 mediteran. Tel: 36 930 5243 Ali hočeš biti lepa? ZA PLES I N GLE DALI Š Ć E MODNI ATELJE ETIN0 PERO CANKARJEVA 15 KRANJ (PUNGERT) Prodam dobro ohranjen osebni avto R 9, garažiran. Tel.: 75-469, Lesce 5247 Prodam BMW 316. Žitnik, T. Dežmana 2, Kranj 5249 Prodam CITROEN GA, letnik 1981. Mi-ro Medic, Koritnska 31, Bled 5254 Prodam osebni avto JUGO 45, star tri leta, registriran do aprila 1989. Tel.: 27-995_ 5255 Prodam Z 750, celo ali po delih. Žirov-nica 35 5258 Prodam karamboliran FIAT 126, letnik 1979. Franc Stare, Koprivnik 57, Boh. Bistrica 5260 Prodam JUGO 45/a, letnik 1986. Sne žna Talar, Sv. Duh 102, Škofja Loka _5262 Prodam Z 750, letnik 1977, registrirana do 16. oktobra. Benigar, čirče 26, tel.: 36 773, zvečer_5264 Ugodno prodam Z 101, registrirana do 29. marca 1989, cena 101 SM. Obran, Stara c. 11/a, Kranj 5267 Prodam GOLF, letnik 1985, registriran za celo leto. Tel : 35 882, popoldan _5270 Prodam avto Z 101, 12 000 km, star 4 leta. Grobelšek, Planina 33, Kranj 5271 Prodam AUDI 80, letnik 1975. Dolhar, Golniška 23_ 5272 Prodam Z 101, letnik 1977 Ogled pe tek popoldan. Perhavec, Ljubljanska 2, tel.: 21 087_5273 Prodam R 5 in T 14. C. 4. julija 13, Tržič _5274 Prodam za Z 101 starejši letnik masko, blatnike notranje, zunanje, nosilce in prage. Janez čelik, Rudniška 5, Žiri, tel.: 69 682 5275 Prodam JUGO 45, letnik 1982 Ogled v soboto. Ovsiše 33, Podnart 5280 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1980 oktober, garažirano, 6000 km. Tel.: 51 459_5281 Prodam MOPED modre barve, tomos APN 6, letnik 1987 Stane Starič, Pre doslje 4, Kranj 5282 128 nov, prodam po ugodni ceni. Tel.: 23 992 5286 M MERKUR Obveščamo cenjene potrošnike, da je obratovalni čas v prodajalni DOM - Naklo (gradbeni material, splošna železnina, vodoinštalacijski material, ogrevalne naprave) pon. - petek 8. - 18. ure ob sobotah 8. - 12. ure prodajalni AKUSTIKA - Radovljica (akustični aparati, antene, glasbila, kasete in gramofonske plošče) pon. - petek 12. - 19. ure ob sobotah 8. - 12. ure obiščite nas - zadovoljni boste! ZAPOSLITVE___ ZASTOPNIKE za nedoločen čls~iš^ mo pri zastopanju najboljšega ,^r"z'j. skega knjižnega programa tudi ob kendih. Šifra: MAKSIMALNA PR"vofi ZIJA_,___J^r Želiš postati zastopnik DZS-ja. Vabimo te k zelo razgibanemu delu rta renu z raznovrstno strokovno l'*®j[?5j ro po želji. Šifra: STROKOVNO USP"' SABLJANJE_^Jto*l POZOR! Sprejmem kakršnokoli «*ej? na domu. Na razpolago kletni prosto -možen najem stroja z delom ali od* p; Možne tudi galvanske obdelve. 25- 551 ___ Če bi si radi razvedrili dolgočasne vi kende, se pridružite skupini akvizij jev za prodajo priročnikov z nai ,ino provizijo. Šifra: AVTO_ Gostilna "LECTAR" Radovljica, honOj rarno zaposli kuharico za 4 ure ^neV samo dopoldan. Lahko upokojen"•■ Tel.: 75-642___*J> Prevzamem vsa zidarsko-fasaderska dela. Tel: 78-947___-irr- Sedaj je čas, da si z delom prisluži*« denar za brezskrbno letovanje na mo ju. Tel.: 38 724, od 9. do 11. ure do£5 dan in po 20. uri_^^JW» Iščemo SANŽILKO- honoraTnoHnfof; macija, Dražgoška 5, Kranj, ' 26- 091, po 16. uri 5019 Nudim honorarno delo ob vikendih "J med tednom. Zaslužek 150 SM. Prevo* zaželjen Tel.: 38-289, od 15.30 do m 30 in od 20 ure dalje_^_5W» Iščem pomoč pri mizarskih in skih opravilih za dokončanje vlk*?, da(IV.faza) v Šmarjeških Toplicah. Nudim večletno brezplačno koriščenj Šifra: ZAUPANJE___J-r< Iščemo žensko za čiščenje v delavnic'-Zaposlitev je do štiri ure na dan v dopoldanskem ali popoldanskem Mfil SERVIS GUM, Jenko, Sv. Duh 1*B Škofja Loka___ i k' Če želiš postati zastopnik za artikel,^ sodi v vsako slovensko družino se |3 ' Šifra MLADINA_^Jfl*. Zaposlim PLESKARJA. Tel.: 39 552^ Resni osebi nudimo honorarno de'0,.^ pridobivanje naročnikov EnciklopeOf Slovenije Delo med vikendi in ob P stem času Šifra: LASTEN PREVOZ^ Potnika za področje Slovenije, * JJjjS nim prevozom, honorarno zaposlit Odličen zaslužek! Tel.: 35-060, v po"« deljek in sredo, od 20.-21 ure _J^> Iščemo zastopnike za prodajo koz^fj tike. Šifra: TUDI VIKENDI ^_J]5- Dekle za strežbo sprejme Bizjak Ostalo po dogovoru. ^36 *Jali 45 017 pro Vsi, ki se želite poizkusiti . r ju knjig DZS in DE vabim k sodelovanj • Šifra: RESNOST!_ *2j Nudimo odličen zaslužek za Pr0<*?L knjige rekordov. Tel.: 35 280, poP0^ Prodam STROJ za montažo tesnil ^ oknih in vratih Delo na terenu žago,,« vljeno Tel. 28 709 Turistično društvo Dragočajna-l 61216 Smlednik, razpisuje dela m loge receptorja, snažilke, vzdrževa upravnika campa in prodajalca iW | campu Smlednik v Dragočajni (° . Q. maja do 15. oktobra 1988) Pr'iaved8t-mo sprejemali 8 dni po objavi ®°x0\:. ne informacije lahko dobite na ^ (061) 627-003, popoldan ŽIVALI____^ Prodam dva meseca stare JA^Jajjjj Porovne, Poženik 27, tel.: 42-3j>5Jg^ Prodam BIKCA simentalca, starefl*^ dni. Okroglo 15, Naklo_-""'i JARČKE, odlične nesnice, "dob'^ Srednji vasi 7, Golnik - Bidovec^^ Prodam polovico mlade KRAVE sovo 44 ^^r. Prodam KRAVO, ki bo čez en m« 7J četrtič telila. Pipanova 40, Šenčur^; Prodam 100 kg težko TELlČKO^'g^ za zakol. Posavec 127__——^{Jr* Prodam KRAVO pred telitvijo, &° p molznica, nemškega OVČARJA^l-rofl ga 9 mesecev, SPALNICO in Sycer-za 4 osebe. Petelinkar, Zalog 6°' cgl* kije, tel.:42-575__—--Jn« Prodam 6 tednov stare PUJSKE Hribar, šobčeva 14, Lesce Petek, 8. aprila 1988 MALI OGLASI, OSMRTNICE 19. STRAN Prodam PAJK VO 2 in TELIČKO si-mentalko, staro 14 dni. Čirče 25, Kranj ___5021^ Prodam dve TELICI simentalki, stari T in 6 tednov. Udir, Sp. Besnica 151 5061 Prodam PUJSKE, težke 30 kg in manjše. Sp. Brnik 60_ 5092 Prodam KRAVO ciko, ki bo konec apri-•a tretjič teletila. Anton Gasser, Razgledna pot 3, Jesenice_5101 Zaradi bolezni prodam KRAVO simen-talko po teletu. Doslovce 15/a, Žirovni-5118 Prodam jalovo TELICO. Škofja Loka Puštal 19, 5250 Prodam TELICO, brejo 6 mesecev. Ba- gelj 64, Preddvor__5121 Prodam mlado KRAVO s teletom. Ov- sjSe 28, Podnart__5123 Prodam KOKOŠI za nadaljno rejo ali zakol. Franc Tušek, Lenart 11, Selca, tej: 64-226 __5138 Prodam TELIČKO simentalko, 150 kg •n koruzno silažo. Kurirska pot 11, Primskovo_ 5139 Prodam TELETA simentalca, starega 4 !gdne. C. na Klanec 5, Kranj 5151 Prodam PRAŠIČA 30-40 kg težkega. larmaše 42, Škofja Loka_5187 Ljubitelji psov - podarim vam dva mla- fkpsička. Tel.: 62-830_5203 Prodam KOBILO lipicanko, staro 4 leta, dve kravi, ki bosta junija teletih, dve TELICI simentalki, stari 5 in 8 mesecev, štiri BIKCE, tri simentalce eden crno-bel, stari tri do 8 tednov. Grad 43, Cerklje _5217 Prodam eno leto staro SPALNICO in KOZO ameriškeaa bizona. Tel.: 61-049 ___ 5226 Prodam KRAVO, brejo po teletu, simentalko. Tel.: 68-662 5251 Prodam BIKCA simentalca, težkega 140 kg. Praportnik, Ljubno 84 (pri cer-kvi), tel.: 70-570_5257 Prodam TELETA za zakol, semenski krompir igor, drobni krompir za krmo. Janez Trilar, Sv. Duh 8, Škofja Loka _^_5269 PRAŠIČE večje in manjše in rjave piske nesnice, prodam. Posavec 123, tel.: 70-379 5276 KUPIM Kupimo enosobno STANOVANJE v naselju Vodovodni stolp ali na Zlatem polju. Delno gotovina. Tel.: 24-738 Kupim TURBINO za 20-30 KW zmoglji-vosti, najbolje "Peltonova". Klemen Svatovšek, Zg. Jezersko 24, tel.: 44-157_4938 Jesenove PLOHE, suhe 8 cm, kupim. Tel.: 61-501, zvečer po 20. uri 5268 OBVESTILA_ ROLETE, žaluzije, naročite Špilerje-vim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610_1905 PLESKAMO les na zunanjih predelih hiše-žlebove, strešno pločevino in obnova fasad brez odra. Privatnik, tel.: 78-915 4692 Umrl je naš ŠTEFAN REŽUN soboslikarski mojster Pokopan je bil v družinskem krogu na pokopališču v Izlakah, 5. aprila 1988 domaČi Vsem, ki ste jo poznali in imeli radi, sporočamo, da je po hudi bolezni, v 61. letu starosti umrla naša draga FRANCKA ŠTULAR p. d. Suhadolnikova Francka Od nje se bomo poslovili v soboto, 9. aprila 1988, ob 15. uri na Pokopališču v Kokri. Leži v mrliški vežici na Kokrici, v soboto, po 14. uri pa v farni cerkvi v Kokri. Žalujoči vsi njeni Kokra, Kokrica, Preddvor, 7. aprila 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, deda in pradeda ALOJZA KOKALJA p. d. Žagar je vega ata iz Hotavelj 10 v Poljanski dolini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem za iskreno sožalje in darovane vence in cvetje. Še posebej se zahvaljujemo gasilcem, učencem OŠ Rudolf Robnik, Poljane, SO Škofja Loka, 2B, praporščakom, vojakom iz vojašnice Jože Gregorčič, Cestnemu podjetju Kranj, dr. Bojanu Gregorčiču za dolgoletno zdravljenje, tov. Tinetu Hrenu, godbenikom in pevcem, Ivu Subicu in Andreju Klincu za poslovilne besede ter g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegov spomin. Hčerka Marica in vsi njegovi Videoteka AVS Kranj vam nudi najnovejše filme SUPER KVALITETA, presnemavanje S 8 filmov na video trak. Likozarjeva 27, tel.: 36-770_ MONTIRAM stavbno pohištvo, lesene obloge in stanovanjsko opremo. Tel.: (064) 46-032, po 20. uri_4931 Izdelujem in obnavljam vse vrste svetlobnih napisov. Švab, Pristava 69, tel.: 50-257_4963 Vsa zidarska in fasaderska dela, opravlja skupina zidarjev. Tel.: 27-295, od 7. do 8. ure in od 12. do 13. ure 4970 ROLETARSTVO NOGRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur - Obveščam cenjene stranke, da sprejemam naročila za vse vrste rolet: -lesene, plastične, aluminijaste -žaluzije v vseh širinah in barvah -lamelne zavese TEL: (061) 50-720 5062 Sprejmem vsa zidarska dela in vse vrste fasad- z lastnim odrom in ostalim orodjem. Tel.: 37-474 5115 Izvajam demit FASADE. Tel.: 39-552 5135 Izvajam vsa zidarska dela od temeljev do strehe, dajem v najem kompresor fagram s strojnikom. Tel.: 42-010 5228 Za hitro in solidno popravilo vašega pralnega STROJA, štedilnika, bojlerja in drugih gospodinjskih aparatov - pokličite SERVIS ŽEPIČ ANDREJ, tel.: 57-066 5266 OSTALO Prodam vratna krila, zamrzovalno skrinjo LTH 380 litrsko, oddam avtogeno varjenje. Britof 147, tei.: 36-180 4869 Iščem varstvo za 15 mesecev in tri leta stara otroka za junij, julij in avgust, za dojenčka zaželjeno tudi dlje. Šifra: VARSTVO_ 4901 Absolvent elektrotehnike INSTRUIRA srednješolsko matematiko, fiziko in elektrotehniko-elektroniko. Tel.: 37-884, popoldan 5042 TRAVNIK dam v najem. Lakner, Kokrica, C. na Brdo 33 5099 Prosim, da Ljubo Kogoj, Zg. Jezersko 133, prekliče v 8. dneh vse neresnične izjave glede Romane Kaštrun! 5150 Iščem žensko do 60. let za gospodinjstvo. Sem zdrav upokojeni krojač. Šifra: GOSPODINJSTVO 5169 ZAHVALA V 83. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari ata in tast JERNEJ LAPANJA iz Meje, začasno v DU Kranj Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala zdravstvenemu osebju DU, pevcem DU, g. župniku za lepo opravljeni pogreb. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI V SPOMIN V spomin ob letu dni, 12. aprila 1988 «pHH|Bp: JURIJA MOČNIKA p. d. Habjanov Že minilo leto dni, ko, dragi sin — brat več te ni. Naj zemljica ti rahla bo, saj življenje bilo je trdo. Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Stiska vas, 8. april 1988 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila draga mama, žena, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča FRANČIŠKA PLEVEL roj. Gregorin iz Adergasa 12 pri Cerkljah Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom iz Adergasa, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, nam pomagali in sočustvovali ter sosedom Velesovega, sorodnikom, prijateljem, znancem in DO KŽK — Oljarica za poklonjene vence, cvetje in denarno pomoč. Zahvala Ader-gaškim pevcem za lepo petje, dr. Borutu Beleharju za dolgoletno zdravljenje, Domu oskrbovancev Preddvor, Golnik oddelku 600 — dr. Benediku, ter strežnemu osebju, patronažni sestri Idi, Tončki Sitar in g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči sin Jože Zakrajšek z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, strica JANEZA BENEDIČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih pomagali, darovali prelepo cvetje, izrekali sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Zamanovi za dolgoletno zdravljenje, vsem gasilcem, posebno pa gasilskemu društvu Žabnica in govorniku za poslovilne besede. Hvala tudi pevcem iz Stražišča, g. župniku za lep pogrebni obred ter kolektivu Jelovice, Iskre Kibernetike in Merkurja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, hčere Tončka, Milena in Breda z družinami, brat Tine in sestra Francka Dorfarje, 29. marca 1988 Zakaj si morala nam umreti, j ko pa je bilo s teboj tako lepo živeti, odkar utihnil je tvoj glas, žalost, praznina domujeta pri \ nas. V SPOMIN 9. aprila mineva žalostno leto, odkar je za vedno odšla od nas PAVLA VEHAR Hvala vsem, ki obiskujete njen zadnji dom. VSI NJENI Škofja Loka, 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre, tete in tašče MARTE SODJA roj. Odlazek se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, nam pomagali, darovali cvetje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za zdravniško pomoč osebju Zdravstvenega doma Bled in internega oddelka bolnice Jesenice. Posebna zahvala župniku iz Gorij za lep pogrebni obred in gorjanskim pevcem za zapete žalostinke. VSI NJENI ZAHVALA V 45. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mamica in teta MARIJA NOVAK roj. Mali Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, izročena sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem Iskre Kibernetike ter govorniku za poslovilne besede in pevcem. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi OŠ Stane Žagar in kranjski gimnaziji. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Marjan, hčerki Magda in Tatjana ter ostalo sorodstvo Hrastje, 2. aprila 1988 ZAHVALA Ob prerani izgubi dobrega moža, ata, starega ata, tasta in strica IVANA ZNIDARJA p. d. Vogvarjevega e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč a izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvali dr. Beleharju in dežurni službi za lajšanje bolečin na domu, Podjetju Surovina za vso pomoč in Poslovilne besede, sodelavcem Iskra Kibernetika tozd Števci in Telematika, Triglav konfekciji, gasilcem Zg. Brnik za lep poslovilni govor, praporonošem in vsem ostalim članom, ki ste ga tako v velikem številu spremili in častiti duhovščini za opravljeni pogrebni obred. VSI NJEGOVI Zg. Brnik, 5. aprila 1988 ZAHVALA Vse prezgodaj si nas zapustil v srcih naših zeva bolečina, ki je ne zaceli čas, nisi imel časa posloviti se od nas tako hiter je tvoj poslednji bil korak Ob prerani in boleči izgubi dragega moža VINKA LIPOVCA se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za takojšnjo pomoč in tolažbo ob najtežjih trenutkih dr. Ulčarjevi, govorniku za ganljive besede, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za lepo opravljen obred, podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Minka in ostalo sorodstvo Zg. Gorje, 28. marca 1988 mali oglasi tel. 27960 Pred republiškim prometnim tekmovanjem ^JjlOVICE»MJOCODM^ Jubilejna prireditev v Kranju z GLASOVA ANKETA Kranj, 5. aprila — Pred dvema desetletjema so v Kranju priredili prvo tekmovanje slovenskih šolarjev pod geslom Kaj veš o prometu. Letošnja, 20. prireditev osnovnošolcev bo spet v gorenjski metropoli, kjer bo 23. aprila tudi 16. prometno tekmovanje za srednješolce. Šolska tekmovanja o poznava nju prometa, ki sodijo v sistem mednarodnih prometnih tekmovanj, se začenjajo po osnovnih šolah s pisanjem spisov in izdelovanjem risb o varnosti v prometu. Nadaljujejo se z občinskimi tekmovanji, na katerih višje stopnje osnovnih šol in srednješolci rešujejo teste iz cestno-pro-metnih predpisov. Mlajši se zatem preizkušajo v praktični vožnji s kolesom po cesti in spret- nostni vožnji med ovirami na poligonu, starejši pa namesto navadnih koles uporabljajo kolesa z motorjem. Šolska tekmovanja v kranjski občini, ki se jih udeležujejo približno sedem tisoč učencev, so v teh dneh že pri koncu. Občinsko tekmovanje za osnovnošolce in srednješolce bo 16. aprila v srednješolskem centru Iskra v Kranju. Na istem mestu bo 23. aprila 20. republiško tekmovanje Lesce, 6. aprila — Danes malo pred 12. uro se je zgodila na magistralni cesti med Lescami in Vrbo prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo ranila, na vozilih pa je nastalo okoli 6 milijonov dinarjev škode. Nesrečo je zakrivil z nepravilnim prehitevanjem 35 - letni voznik osebnega avta Viljem Ropoša, ki je vozil od Lesc proti Vrbi. V blagem desnem ovinku je začel prehitevati tovornjak s prikolico, katerega je peljal 46 — leti Franc A/man iz Lesc. Tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal 53 - letni Milan Baloh iz Radovljice z osebnim avtom P —126. Čeprav sta se voznika Baloh in Ažman umikala v svojo desno stran, sta vozili voznika Ko pose in Baloha trčili; slednje vozilo je odbilo v grm, zaradi česar se je zatem obrnilo na streho. Hudo ranjenega voznika Baloha so odpeljali v jeseniško bolnico. (S) - Foto: G. Sinik Kaj veš o prometu za učence osnovnih šol in 16. tekmovanje za srednješolce. Prireditev pod pokroviteljstvom predsedstva kranjske občinske skupščine pripravlja svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kranj, ki je izvedbo naloge zaupal organizacijskemu odboru. Organizatorji proizvajajo vse za sprejem približno stotih tekmovalcev iz vse Slovenije. Za tekmovalne vožnje morajo priskrbeti brezhibna kolesa, kolesa z motorjem pa bo zagotovila tovarna Tomos. V izdelavi je tudi nova oprema za poligon spretno-stne vožnje. Za izvedbo tekmovanja so povabili k sodelovanju mentorje prometne vzgoje, sodelavce kranjskega izpitnega centra in člane vseh treh AMD v občini ter ZŠAM Kranj. Za dobro počutje udeležencev tekmovanja bodo poskrbeli delavci šolskega centra Iskra. Pred republiškim prometnim tekmovanjem mladih se bo v Kranju zvrstilo več dejavnosti, ki naj bi pripomogle k izboljšanju prometne varnosti. Po šolah bodo ves teden posvetili več pozornosti varnosti v prometu, strokovne službe pripravljajo okroglo mizo o urejanju prometa v Kranju, delegati pa se bodo na sejah občinskih zborov 20. aprila seznanili s poročilom o varnostnih razmerah v cestnem prometu. Razen tega bodo delavci milice poostrili nadzor v prometu, v tehnični bazi AMZS bodo brezplačno pregledovali vozila in na dan tekmovanja bodo serviserji Roga popravljali kolesa. Večer pred tekmovanjem bodo izkoristili tudi za srečanje mentorjev prometne vzgoje. S. Saje Samo prepoved bi pomagala Včeraj, 7. aprila, je bil svetovni dan zdravja. Letošnjemu jubilejnemu dnevu zdravja, ko Svetovna zdravstvena organizacija praznuje 40 let, je namenila posebno akcijo — dan, ki naj bi po vsem svetu minil brez kajenja. Ta dan naj bi tudi ne reklamirali in prodajali tobaka. Dvomim, da se je tega kdo držal in bil 24 ur abstinent. Morda tudi, vendar so bile to zagotovo redke izjeme. Zaman zdravniki po vsem svetu opozarjajo na vse več primerov ra- Tadeja Milivojevič, dijakinja kranjske gimnazije: "Kajenje je ogabno. Prav bi bilo, da bi še bolj odočno nadaljevali z akcijami za prepoved kajenja v javnih lokalih, v gostilnah, J picerijah, v diskih. Ko I prideš na ples v disko krajevne skupnosti Stražišče, je tako zadimljeno, da mine nekaj časa, preden sploh kaj vidiš, in obvezno te popade kašelj. Zaradi mene bi bile lahko cigarete še veliko dražje!" Tončka Vodnik, upokojena učiteljica iz Kranja: "Najbolj žalostno je, da kade že otroci. In to iz samega dolgčasa, ker se morajo z nečim zaposliti, se dokazovati. Če bi se bolj aktivno udejstvovali v športu, v kulturnem življenju, v planinarjenju, taborni-štvu, bi jim to zagotovo ne hodilo na misel. Zamisel tabornikov, da bi prepovedali kajenje vsaj v lokalih, kjer prodajajo slaščice, bi bilo treba začeti takoj uresničevati." ka na pljučih pri kadilcih, na bolezni ožilja, "kadilske noge" in podobno. Kadilci "vlečejo naprej, tovarne jih sproti zalagajo, z vedno novimi proizvodi, tobačna polja rode iz leta v leto-Pri nas je že zraslo nekaj društev proti kajenju, prizadevajo si, da bi nehali kaditi vsaj na javnih mestih, v lokalih, na sejah, toda uspehi so majhni. Kaže, da ljudi strezni šele bolezen, pa še takrat ne vedno. Kaj storiti, da bi kajenje med ljudmi le omejili, da bi nekadilce zaščitili pred škodljivim cigaretnim dimom? Zoran Rautner, GG Kranj: "Samo prepoved bo pomagala! V "gnili . kapitalistični Jugoslaviji se ni smelo kaditi v službah, v lokalih, kjer se je jedlo. Sem prvi za to, da čim prej sprejmemo zakon, da se v firmah ne sme kaditi, sploh pa po lokalih. Kupiš v slaščičarni torto, pa ješ - tobak. Prava redkost, zato pa posebna vrednota so že lokali in slačičarne, kjer se ne sme kaditi." Franc Korošec, elektro mojster, Mlaka pri Kranju: "Zunaj ne moreš prepovedati ljudem, da ne bi kadili, v lokalih bi jim pa resnično morali-Akcija svetovne zdravstvene organizacije, da bi vsaj en dan na svetu ne kadili, je lepa poteza, toda vprašanje je, če se bo kajenja vzdržalo vsaj 40 odstotkov kadilcev. Ljudje se navadno silio s kajenjem tako dolgo, dokler ne spoznajo, da resnično škodujejo svojemu zdravju. Jaz pravim temu, da takrat "dozore". Toda kaj, k° jih je toliko, ki nikoli ne "dozore". D. Dolenc Šola ima prednost pred telovadnico Vedno več disciplinskih ukrepov za prenehanje delovnega razmerja Pri trinajstih stopinjah le drgetaš ™w> maščevanje direktorjev? Gorenja vas, 6. aprila — V referendumskem programu izgradnje in obnove šolskih objektov v škofjeloški občini je bila vrisana tudi manjša telovadnica pri osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Letos je šola dobila priložnost oziroma denar, da gradi, vendar se ni odločila za telovadnico, ki ostaja dolg, ampak za popravilo šolske strehe in fasade. Delo bo opravljeno do novega šolskega leta. Čeprav se šolsko poslopje ne ponaša z nikakršno čistilno letnico, je bilo grajeno ravno še v času, ko projektanti niso prida spoštovali norm za funkcionalno in ekonomično gradnjo. Tako šola ni bila toplotno izolirana in spušča dragocene stopinje skozi zidove in še zlasti ob oknih, spušča tudi streha, posebno na ravnih delih, pozimi zaledenijo žlebovi, omet propada, skratka, na vseh koncih in krajin o«^ wiu škoda. Pa ne gre le za škodo. Pozimi je v nekaterih učilnicah »sibirski« mraz. Učenci in učitelji sedajo v klopi oblečeni kot za smuko, saj včasih namerijo celo samo trinajst, štirinajst stopinj Celzija. Dodatnih peči nimajo, radiatorji, speljani iz centralne peči na premog, ne morejo dati od sebe več kot dajo. Vse drugače pa je, ko začne pripekati son- ce. Takrat se zidovi in streha pregrejejo in v šoli je vroče kot v kotlu. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane dela projektno nalogo obnove, šola tudi že zbira ponudbe izvajalcev. Konec junija, ko bo odzvonil šolski zvonec, bodo najugodnejši gradbinci začeli delati; najprej bodo obnovili streho, potem še fasado. Do naslednjega šolskega leta bo poslopje toplotno izolirano in tudi sicer prenovljeno. Bojazni pred mrzlimi učilnicami, prehladi, anginami in gripami torej kmalu ne bo več. H. Jelovčan Jesenice, 7. aprila — Na Jesenicah je vedno več disciplinskih postopkov, po katerih izrekajo ukrep prenehanja delovnega razmerja. Enostransko preganjanje je nepošteno, čakanje, da se nabere več prekrškov, pa tudi. Železniški tir od Lesc do Podnarta Železniškemu gospodarstvu vrnili lokacijski načrt Radovljica, 7. aprila — Osnutek lokacijskega načrta za izgradnjo drugega tira železniške proge Podnart-Lesce naj bi obravnavale krajevne skupnosti, vendar so se člani radovljiškega izvršnega sveta odločili, da je treba posege temeljiteje obdelati. V skladu z dolgoročnim in srednjeročnim družbenim planom radovliške občine sta Železniško gospodarstvo Ljubljana kot investitor in Zavod za urbanizem Bled pripravila osnutek lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge Podnart-Lesce z rekonstrukcijo železniških postaj Podnart in Lesce—Bled. Tako naj bi se izdatno povečala propustnost gorenjske železniške magistralne proge. Lokacijski načrt drugega tira Podnart - I^sce predvideva gradnjo vzporednega železniškega tira s hitrostjo 70 kilometrov na uro, od Otoč do Radovljice naj bi potekala gradja po levi strani sedanjega tira, na tem odseku naj bi zgradili tudi most preko Save in predor Globoko. Postajališe Globoko naj bi se ukinilo, zgradba porušila, križanje ceste in železnice pa naj bi uredili z nadvozom. Na postajališču Radovljica naj bi zgradili podhod in peron, izvozna stran v Lescah naj bi se zgradila v dveh etapah. V prvi naj bi ostalo nivojsko križanje ceste in železnice, v drugi pa naj bi rekonstruirali postajo, ki je obenem povezana z izgradnjo drugega tira proti Žirovnici. V lokacijskem načrtu predvideni mostovi, nadvozi, useki bistveno ne posegjao v zemljišča in prostor, z izjemo useka v Globokem, ki je tudi predlagan kot varianta za zamenjavo predorske izvedbe. V tem primeru bi izgubili nekatere kmetijske in gozdne površine. Drugi tir naj ne bi povzročil dodatih motenj v okolju, saj bi zgradili nasipe, oporne zidove, podhode, propuste, nadvoze, mostove, predvsem pa bi morali poskrbeti za zaščito pred hrupom, saj drugi tir poteka po naseljih. Zaradi nove terase bi morali porušiti postajališče v Globokem, stanovanjsko hišo in gospodarski objekt. Investicijska vrednost je bila po cenah decembra 1985 3 milijarde 400 milijonov dinarjev. Tak osnutek lokacijskega načrta za izgradnjo drugega tira železniške proge Podnart - I^esce naj bi posredovali v enomesečno javno razgrnitev v krajevne skupnosti Podnart, Srednja Dobrava, Ljubno, Mošnje, Radovljica in Lesce. Ko so načrt obravnavali člani radovljiškega izvršnega sveta, so se domenili drugače: lokacijski načrt naj se vrne investitorju, Železniškemu gospodarstvu Ljubljana, saj gre za izredno pomembne posege v prostor (posebno cestne prehode v Lescah in Podnartu) in je treba natančno in temeljito določiti, kako naj bi gradnja potekala. Sele nato naj bi o drugem tiru železniške proge od Lese do Podnarta razpravljali tudi v krajevnih skupnostih. D. Sedej Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah deluje pravna posvetovalnica, ki jo vodi pravnik Mitja Ulčar. Med drugim ugotavlja, da je osnovna značilnost disciplinskih postopkov v delovnih organizacijah neobjektivnost pri zahtevkih za uveljavljanje disciplinske odgovornosti, enostransko ugotavljanje okoliščin, največkrat pa za disciplinske postopke izrekajo ukrep prenehanja delovnega razmerja. Od dneva kršitve do vložitve za uvedbo postopka preteče precej časa — kar utemeljeno daje zaključek, da pooblaščeni delavci čakajo, da se nabere dovolj kršitev, ki se na koncu izkažejo v zahtevi za prenehanje delovnega razmerja. Kaj to pomeni? »Ko pooblaščeni delavci zvedo za prekršek,« pravi Mitja Ulčar, »so dolžni takoj zahtevati disciplinski postopek, ne pa čakati, da se nabere več prekrškov in potem delavca kaznovati z najhujšo kaznijo; prenehanjem delovnega razmerja. Nisem pristranski, vendar se mi v takih primerih zdi, da gre za pravo maščevanje direktorjev, vodij sektorjev, skratka tistih, ki so na vodilnih mestih. Ce se vedno bolj pojavljajo primeri, ko se čaka na disciplinski po- Srečanje glasbenih šol Škofja Loka — Danes (petek) bo ob 17. uri v kapeli puštalske-ga gradu v Škofji Loki tradicionalno Srečanje glasbenih šol Gorenjske. Organizatorju in udeležencu prireditve — Glasbeni šoli Škofja Loka — so se za Srečanje prijavile še vse druge gorenjske glasbene šole. Prireditev bo obogatena tudi /. nastopom dveh slovenskih zemejskih šol, glasbene šole i/. Ukev v Italiji in glasbene šole na avstrijskem Koroškem. V. B. stopek tudi pol leta in več, potem kaj drugega tudi ne moreš misliti. Značilnost disciplinskih postopkov je tudi v tem, da se vedno prikazujejo le slabosti. Nikdar ne pomislijo, koliko na domnevno kršitev vpliva samo delovno okolje ali celo njihovi normativni akti. V delovnih organizacijah so nekatera dejanja splošna, dopustna in stalna, zgodi pa se, da so nenadoma zanje kaznovani prav določeni delavci — enemu je torej dovoljeno, drugemu ne! Enostransko preganjanje in kaznovanje, je, milo rečeno, nepošteno. Velikokrat kaznujejo delavčeve kršitve, skoraj nikoli pa malorn3r' nost in nedelo odgovornih, nji"0' ve opustitve delovnih obveznosti; Ali so bili direktorji, ki bi mora" nekaj narediti, pa niso, že kdaj n* disciplinski? Vse skupaj je tesn0 povezano z odgovornostjo, strokovnostjo in demokracijo v p°d' jetjih. , Mislim, da bi se sindikat mora' udeleževati disciplinskih obra^ nav — ne kot zagovornik, ternvy tako, da bi poiskal tudi okoliše'11*' ki so vplivale na določeno kršit5a Menim, da nihče ni taka baraW da bi namerno in zanalašč -sta stal pred disciplinsko komisijo-1 da se ne bi v večini primerov da. poiskati tudi objektivne okolisC ne, ki so vplivale na posamez11 kršitev.« D. Se<*eJ Zdaj je čas, da si zagotovite prostor za letovanje. Nudimo vam prikolice ADRIA. Pohitite, ker so količine omejene. Sprejemamo vplačila za avtomobile R 4, R5, R11disel, R 21 IN R 25. .AVTOMURKA Lesce, ((064)74 860 4» 0* -vO< JELOVICA