Poštnina pavšalirana! Leto II. V Ljubljani, dne 5. oktobra 1920. ' * / i GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE". fahaja vsako sredo in stane za vse leto K 42’—, za pol leta K 21’—, za četrt leta K 10'50, na mesec K 3*50; posamezna številka K 1*—. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiljatve za „Ljudski Glas" in K. D. Z. je fran-kirati in naslavljati: Ljubljana, poštni predal 168. — Tajništvo K. D. Z. se pa nahaja v Ljubljani, Kongresni trg št. 9. Socialističnemu ljudstvu na Koroškem. V nedelio. dne 10. tega meseca bo stalo koroško Mudstvo rfred velevažno odločitviio za katero bodo nrekliniali ali na blagoslavljali sedanje koroško liudstvo še pozni rodovi kaiti odločevati bo treba, morda za dolga stoletia kam nai nrinade fa tožna zemlja nemški Avstriii ali Jugoslaviji. Mi smo o tem nlcbiscdu izrekli svoje nmenie mirno in odkrito že v nredzadnii številki in smo orišli do zaključka da ie dolžnost vsakega sina in vsake hčerke, slovenske matere da glasnic za Jugo slavno in da tako kaže tudi iiaibolie Nemcem. katerih na v našem glasovalnem ozcmliu skoro nobenih ni. razen takozvanih nemčuriev. ki tih naše liudstvo nazivlje tudi noturice. Mi socialisti ne sovražimo nobenega naroda obratno z vsakim hočemo živeti v miru in oriatelistvu a da bo v sedanjem družabnem redu to mogoče, ie treba da vlada tudi v narodnostnem oziru pravica. Hi io bo tnovočc doseči le s tem. da dobi vsak narod to. kar mu gre. In Koroška ie naša StoUdin ie živel tam naš rod bil ie nekoč vosnodar vse Koroške in le nom-viki nasilnosti imamo nrioisovati da so nas oorindi že skoro do Drav«;. Stoletja S(‘ te naseljevala no naših koroških kraiib nemška gospoda in nemški graščaki ki "'O nobrali in oropali slovenskega kmeta na Koroškem nieeove zemlie pritiskali ga k tlom in izžemali. da ie bila groza. Mirno in tiho ie trpel, od nikoder ih bilo nemoči zato ie pogosto že uklanial glavo Med nasilno nemško gospodo. Sedai ie prišel dan odrešenja. V nede-,r> dne 10 t. m. bo imelo koroško liud-!'vo priliko dn se za vedno reši tega su-A‘nistva in izžemanja. To bo tudi storilo kaiti ne ozirate se ^ nievovo narodno dolžnost bo tudi s j/Mim treznim razumom izorevidelo da * čaka v premagani, oskubljeni in oslro- ieii Avstrivi gospodarska smrt. obratno ima na v Jugoslaviji, ki ie razmeroma na naravnih zakladih naihogateiša evronska dežela naileušo gospodarsko bodočnost. Socialisti se doslej nismo vtikali v različne narodnostne orenise in ooboic. ki so jih izzivali zagrizeni nemški hujskači, ker smo internacionalni. Internacionalnost na še ne nomeni breznarodnosti ali proti-narodnosti zato ie po našem mnenju dolžnost i socialnega demokrata, da v takih odločilnih trenutkih, ko gre za stoletia. •riori svoio narodno dolžnost. To mora storiti slovenski socialni demokrat na Koroškem še tem boli. ker ori nemških so-daigib na Koroškem žal ne opažamo one nepristranosti, ki bi io od socialista morali no vsei pravici zalijevati. Dolžnost slovenskega socialista na Koroškem ie. da se odločno in brezobzirno upre pristranskemu pritisku in agitaciii nemških socialističnih organizaeii ki nehote in posredno oodniraio nemške kapitaliste in nemške graščake. Revno koroško liudstvo zlasti pa zavedno socialistično iiudstvo. bo raztrgalo zeleno glasovnico in oddalrf belo. to le. glasovalo bo za Jugoslaviio in skupno se bomo borili potem za socialistično Jugoslavijo In to socialistično Jugoslavijo bomo izbojevali, med tem ko grozi Avstriji vsak moment klerikalno - habsburška nonlava. Sodruei na Koroškem, velikanska ie vaša odgovornost, vkliub temu na sto-naitc v nedeljo mirno a odločno na glasovalni prostor z belim listkom v roki. ker s teni bodete pokazali, da se zavedate svoie narodne dolžnosti, da umevate so-sialistično intemacionalnost edino pravilno da se zavedate, da Vas čaka le v Jugoslaviji lena gospodarska bodočnost. Živela slovenska in socialistična Kern šk a. Davki, davki! s 'T''^n vas ie tepel z biči. iaz vas bom ^skornijoipj « Nehote nam nrideio na misel svetopisemske bfesedc ako se snomni-Ofirromnih davčnih bremen iki nam lih VrarT* takozvana »naša vlada« v Beo-Ves U‘ ^es ,€- da ie naša država, kakor ji(fa C)stali svet. neizmerno trpela nod n ‘ C1 krvave svetovne vojne: res ie. da p-izmlSv, žrtvovati več. kakor v rednih Žavn • dvignemo in ohranimo dr-v’ečeT' /'!vlieniu- res ie na tudi. da kljuse I1,r>re Vp* °^er 'if! in zdravo. Ko ne dalje „• 0macra. Ali nai potem vleče voz Kpepf?v Gospodar! n° PreL?1 bll° (,ve ,eti časa da bi narod-avništvp izdelalo davčni zakon. Vi bi bil .vsem državljanom pravičen in bi ga mogli vsi prenesti ie res čudna mrzlična naelost, s katero hočeio sedai uvesti novi zakonski načrt o davkih še nreden se seveda sestane ustavodajna skupščina. Pisali smo že o težkih davkih, posrednih in neposrednih ki nas bodo težili, danes nai omeniamo še novo vrsto davkov ki ah doslel nismo poznali'in ki nam bodo v večie breme od vseh dosedanjih ker iih bomo morali plačevati za najpotrebnejše oređmete. Doslej smo Doznali razmeroma nizko užitnino na živila itd. sedal oa so nas osrečili s trošarino, ki bo tako visoka da bi se bilo naibolie poslužiti nehote ribniškega konia. Tedai ravno pri tem smo prizadet), kar nam ie v živlienie naiboli potrebno. Sladke kave že itak ubog delavec ni pil. sedai na mu bo sladkor baika. o kateri bo sanial in m iobvedjoval svoiim otrokom, dokler ga lakota ne umori. Na vse nrav na vse ie naložen ta davek na živila na razsvetliavo itd. za vsako drugo stvar so oa davki še oosebei. Nailenše uri vsem tem pa ie to. da oomo re sodišče tudi izreklo da ostane tudi no 21 letu nod očetovo oblastjo. 5. Kd8 sme biti poslanec? Za poslanca more biti izvolien samo tisti, ki ima pravico da voli. Razen tega mora biti poslanec 25 let star in mora znati brati in pisati. Če ie kdo bil šele po 25. 9. 1910 soreiet v državlianstvo. ne more biti poslanec. Državni uradnik sicer lahko kandidira mori Pii pustiti službo, če snreime poslansko niesto. Politični uradniki pa soloh kandidirati ne smeio. 6. Kai ie to kvalificirani poslanec? Kvalificirani poslanec te noslanec. ki ima onleg lastnosti ki smo iih navedli v 5. točki še to lastnost, da ie dovršil kako visoko šolo. Vsako volilno okrožie mora imeti vsai enega kvalificiranega kandidata večia na tudi več. 10. Kdai se smeio volilni imeniki pregle- dati? Ko so volilni imeniki od sodišča potrtem. iih sme vsakdo pregledati, prepisati. razglasiti in natisniti. In sicer lahko napravi ta pregled ali v volilnem zapisniku, ki ie ostal pri sodišču ali v volilnem zapisniku. ki °rn ima občina. Da liudie vedo. od kdai naprej smeio volilni imenik pregledati mora to občina v mestih in trgih s pismenimi razglasi, v vaseh na na tak način razglasiti, kakor te to v občini navada (pred cerkvijo ali z bobnaniern ali z obiavo na občinski deski itd.). V teh razglasili mora biti izrecno povedano, da smejo glasovati le tisti, ki bodo v volilnem imeniku vpisani. 11. Koliko časa mora biti volilni imenik vsakomur na vpogled? Volilni imenik mora biti razgrnjen v svrho vpogleda celih osem dni in sicer nri sodiščih od tistega dne. ko ga potrdite nri občinah na od tistega dne. ko i?a občine dobe od sodišč. Kateri čas bo to. se natančno ne da povedati. Vendar na bo nri sodiščih ta 8 dnevna doba padla nekako v čas od 1.— 8. okt. 1620. pri občinah pa nekai dm pozneie. Ta doba. ko bodo razernieni volilni imenik]. }e za volilce in posebno aeitator-te naivažneiša! Treba te posebno paziti na nio ker le v tem času se bo mogoče vsakemu našemu volilcu in agitatoriu prepričati ali le on sam in ali so vsi soc. demokrati. k' iih nožna, v Volilnem imeniku ali ne. Pregledal bo na tudi lahko, če ni v imeniku kak pristaš nasprotnih strank ki nima nogotev za volilno pravico. Ta 8 dnevna doba ie tudi doba. v kateri se bodo smele vlagati reklamacije Po preteku te dobe so reklamaciie 'M' klhtčene! 12. Kal ie reklamacHa? 7. Koliko je volilnih okrožii na Slovenskem? Na Slovenskem so 3 volilna okrožia m sicer: 1. mestna občina Itublianska (torei s Sp. Šiško) s 4 poslanci: 2 kranisko okrožie. v katero spada cela Kraniska s sodnim okrajem Borovlje: voli 15 poslancev, med niimi 3 kva-l.ficirane: 3. štaiersko okrožje, v katero spada :eia Štajerska s Prekmuriem in okr. glavarstvom Velikovec in onim delom Koroške. ki snada pod okr. el. Slovenigra-dec: to okrožie voli 21v poslancev, med mirni 5 kvalificiranih. Reklamacija te pritožba, katero lahko vsakdo vloži in s katero zahteva da#*5 niega ali kogarkoli vniše v volilni imenik ali na da se kogarkoli izbriše iz volilno^1' imenika. Te pritožbe se smeio vlagati samo v teku onih osmih dni v katerih ie vj' liini imenik razpoložen na vpogled. N« vsako vloženo reklamacijo se začne re' klamaclisko nostonanie. 13 Kako nanravim reklamacUo? Reklamaciie so lahko ustne ali ne. vendar svetujemo vsakomur, da n nravi le pismeno reklamacijo. Reklam ia se lahko vloži v zgorai navedenem .0 ku 8 dni ali pri sodiščih, ki so vod V*' 9 navedena ali na pri občinskem ura Reklamacija ie kolka orosta. Z reklamacijo lahko zahtevaš: a) da se tebe voiše v volilni imenik ako so te izpustili, h) da se kakeca drueeea našeea somišljenika voiše. ki so va izoustili c) da sc kakeea oi istaša nasprotne stranke iz imenika izbriše, ker ninia povoiev za volilno oravico. (Dalie prih.). Iz Kmetsko delavske zveze. Vsled predstojećih državnozborskih volitev Doživljamo tern potom sodruee In vse somišljenike naše stranke, da se za informaciie. kakor za prireditev shodov, oliiačaio vedno na okrožno tajništvo J. S. D. S. v Celju. Vodnikova ulica štev. 3. Isto velia tudi za člane Kmetske delavske zveze. —. Joško Tekauc. t. č. tajnik. ssbšs Dopisi. Ribnica na Pohoriu. Dne 18. avgusta smo imeli tudi pri nas čukovski cirkus, ki ie čisto zmešal naše brihtne klerikalne glave. V kaolaniii ie c opoldne na shodu govoril kaolan In urednik Kranic. ki ie na vse oretege obdeloval našo kmetsko delavsko zvezo, socijaliste in Sokole. Prisotnih ie bilo par Marijinih devic mežnaniev in liudi druge take sorte. Naš kaplan Stiper in faimošter Pišer sta vzpodbujala Kranica da ie še boli udrihal. Potem sta Kranic in Stiper, ki sta tudi Cuka »turnala«,da so Marijine device kar poskakovale. kiiimošter na ie v velikem navdušenju za katoliško telovadbo kaplanov Pozabil na blagoslovlienie rožnih vencev. •'Ukor ie to bilo v navadi na Veliki šmaren. — Ko so se zvečer vozili iz Ribnice na postalo Židane volte, so iih morali stražiti žandarii. Ali se tako bolite ljudstva, o katerem vedno govorite, da ie klerikalno, da so vas morali čuvati orožniki. Bili so vsi Židane volie in neli so lene pobožne Pesmi kakor na primer i »Dekle ie šla kravo molzt pod bika se ie vsedla« in ua še eno lepo so peli: »Marička ie šla s... ponoči sedemkrat itd.« Kaplani so lepo_ basirali. Marijine device žvrgolele. Čuki ua so čez jemali, a bndstvo. ki ie to gledalo in poslušalo, ie ^idelo kako se pri nas »telesno« in »kato-nškp« vzgaia uj živi! Le še oar takih ču-!,carii napravite, fara bo dobila nekai otrok več. naša stranka na vse ljudstvo, ki ie 'ridelo vaše katoliške sviniariie. Le tako ltfiprei! Nuš kaolam Stiper se ie zalo jezil, ker Ju ie zadniič »Ljudski Glas« povedal ne-; a' resnic, rekel na ie. da ne ooide prele *.z Ribnice, uredno bo škofiia rdeča. Nam ^ prav vseeno čim dalie bo v naši fari s^a,iial to politiko proti ubogemu Liud-■ vh. tem večia bo naša stranka Grdo pa °d vas. gospod kaplan, ker ste sam sin mnogega viničarja, sedai seveda na se j ^nate do tisti nrislovici: »Ce pride be-Ju.e na konia. ea tudi grof ne dokle več.« tegova uboga mati in sorodniki so toliko v.'pGi zani zdai seveda ie vse pozabil. srw»°iVa sestra ve nekie na Ogrskem. Go-} Karolan!! Ali vesle. kai pravi 4. in 6. ’neJf ZaDOvei^! Tukaj bodite na svoiem {vjg, u- kaplan za vero in ne za politikov! nbogLamuite se svonh sorodnikov, če so te zon a viničarskega stanu in ne huiskai-n;r; i?er. reveže in delavce. Kdor seie ore-ntirj C,n,e v'*lar! Mi na hočemo pred vami Tudi svetujemo gospodu faimoštru. dela klerikalne politike, ki gre pov- sod zoner ubogo liudstvo. ker se poznamo. Ali mislite, da smo res že nozahili. kako ie liudstvo med voisko stradalo, v cerkvi in nad zakristijo ua ie bila spravljena koruza in pšenica. Nam so vse pobrali in rekvirirali. da vse živjienie so nam vzeli, ker nismo imeli kam skriti: v farovžu in v cerkvi na ie bilo.nabasano vseea tega. Takrat nas niste poznali, sedai pred volitvami ste na naenkrat postali prilatelm ljudstva! O ne prepozno ie. kaiti sedai imamo tudi mi prostor v K. D. Z. in smo in ostanemo socijalisti! Sv Lovrenc na Pohorju. Tuikai ori nas v občini Rudečbreg imamo veleposestnika Mihaela Volhne-seria. kateri ima v Avstriii strica. Ta tir.c ■c dekan, zato ie tudi ta Mihi orecei pobožnega značaia in ie pred kratkim neko pri njem ushjžbeno mlado deklo v svoti kuhinii krščanskega nauka učil. Pri tei pobožnosti iu ie zalotila njegova žena in seveda deklo takoi iz službe zapodila. Lansko leto ie ta mogočnež plačeval svoie dninarice no 25 kraicariev ob hrani. Tako ! ie tudi mislil, da mu bo pokrivač za 2 K streho napravil, kar se mu kainada ni posrečilo. Pesnica nri Mariboru. Pred kratkim smo Vam poročali o neki bogati miiiionarki. Tei enak ie tukajšnji posestnik Ivan Mullner. Ta zagrizem mož ie hud Nemec, ne zna niti ene slovenske besede, čeprav mu daie slavensKa zemlia kruha ter mu delaio ubogi slovenski delavci in viničarji. Svote otroke oo-šilia v Avstrijo v šolo. ker iim slovenska beseda smrdi pač iim pa slovenski kruh diši. Svoie viničarie imenule »Windische Teppen«, »Munde« itd. čeprav mu pridno delaio. ziutrai od 7. in zvečer do 6. ure. pri čemer iim plačuje brez vse hrane dve kroni. Letos spomladi ga ie prosila neka viničarka. da bi ti izbolišal nlačo. ker ona ne more delati za 60 vinariev na dan. To ga ie talko razjezilo, da ii ie zvečer ob pol 10. uri snel vrata in io spodil iz stanova-nia. Ta« uboga sirota mati z 5 nedoraslimi otroci te morala prenočiti v mrzlem hlevu in to meseca februarja. Nekoga viničaria. našega sodruga ie tožil zaradi žalienia časti, ker mu ie povedal par poštenih resnic. Vsekakor ie tu sodnija pošteno Postopala. Ta Mullner se zelo iezi na našo kmečko delavsko zvezo, čeprav mu ta ni nič zakrivila. Častiti g. Mullner. mi Ti svetuiemo da pobereš svoio culo.in idi tia. kamor Te vleče nemško srce. mogoče !i noide tam bolie in se Ti ne bo treba več težiti nad nami! Pesnica. Zadnio nedelio. t. i. 19. t. m., so imeli samosloineži shod v Pesnici. Kakšni so ti samostoineži itak vemo. sai stoli za mirni kot oče — dr. Žerjav s svojim »Ekonomom«. A zdai so naši liberalci še iasneie noka/ali. da so v zvezi s Samiostoino kmetsko stranko. — Po tem shodu sta mariborski »Tabor«, liberalni list in ljubljansko »Jutro« tudi liberalni list tako ginlii-vo leno in Prilazno pisala o Samostovni kmetski stranki, kakor še nikdar o kaki drugi n. pr. naši sociialistični. — Torei oni smatralo, da Samostojna stoli na liberalnih nogah in da z liberalno stranko stoii in pade, Upamo sicer, da se bo ta kmetska stranka, ki se ie otresla klerikalcev, tudi še enkrat osvobodila liberalnega icrob-stva in takrat bo res samostoina —- kar pa danes še ni. Fram. V nedelio. dne 22. avg. ie priredila tukajšnja požarna bramba v prostorih gostilne Turner vrtno veselico, na 1 katero . ie povabilu sosednle požarne hrambe ki so se v velikem številu odzvale povabilu. Vrejiie ie bilo ta dan lepo. obisk ogromen, godba izvrstna. Lepo okrašeni vhod ie vabil na veselični prostor. Tudi za mladino ie bilo preskrbljeno. Videl si io na plesišču, kier se ie veselo vrtela ob zvokili godbe, da io ie. bilo veselje pogledati. Zale deklice so prodajale cvetlice in šopke v korist požarne hrambe, imeli srno srečolov in dražbo. Omemiam še dobro postrežbo gostilničarja. Tako se ie vršila veselica mirno vse popoldne. — Zvečer se ie pn lepi razsvetljavi nadaljevala. Vsi smo bili veseli in smo mislili, da se bo veselica končala nrav tako leno. kakor se ie začela. Pa glei spaka! To ni bilo no volii framskim klerikalnim narodnjakom. Vsakdo ve. da ie požarna bramba ustanova ki mora biti nestrankarska: ob priliki nesreče io potrebuie vsaka stranka Zato ie dolžnost vsakogar, da prireditve. Ki so v prid takim dobrodelnim društvom, po možnosti podpira. Klerikalni narodnjaki so tedai poskušali zaseiati prepir, kar pa se iim ni posrečilo ker so posegle -vmes merodaine osebe, ki so z mirnim nastopom vsako nerednost preprečile. Zato se liočeio klerikalci maščevati, in sicer na ta način, da izlivalo svoio iezo v »Stražo«. 1 ažeio. da so na veselici čuli klice »Meil uud Sieg!« To ie ostudna laž, katero si ie izmislil dopisnik v svoii zlobi. Svetuiemo tem liudem. da nas nuste lepo pri miru. — Ako na že hoče boi. nai se bojuje z odprtim veziriem. ne pa zahrbtno! — Opazovalec. Iz Selc. V »Domoljubu« štev. 36 ie izšla notica ki me sili. da podam nekoliko odgovora neduhovitemu dopisniku klerikalnega trobila. V niei napada dopisnik mene m maio sestro na način, ki ie pri vaških veličinah slovenske klerikalne stranke odzdavnai običajen. Teh vrstic ne pišem toliko v svoio. kolikor v obranil bo svoie sestre, katero so v omenjenem donisu krivično napadli. Natorei mi dopisnik, ki mora biti pravi duševni oriak. očito Krezovo bogastvo, ker sem oosial svoio bolno družino na skromen oddih v tiho kmetsko vas. — 2e dejstvo, da sem io poslal v Selce, mesto na francosko riviero, bi moralo Selškemu duševnemu pritlikavcu povedati, da sem to storil baš zato. ker nimam tistih dohodkov katere mi očita. Pa kai bi hodil oo ovinkih! Zavida mi kratek oddih v Selcah zato. ker ie bila tukajšnjemu srboritemu gospodu (čitatelji »Ljudskega glasu« ga že dobro poznalo) mt>ia navzočnost skrajno neiiuhn Sem si namreč dovolil kmetom ooiasniti nekatere stvari, ki so iim bile doslei neznane. Zgodilo se ie tako: Kmetie so me naprosili, da iim poročam o delo1-vaniu beograjskega parlamenta, kar sem drage volie storil Obrazložil sem iim temeljito, kako fik-fakovsko politiko uganjajo v jugoslovanski pfestolici zastopniki SLS. Odtod krik in vik. iok in stok selskoga dušnega pastiri;) in »Domoljubovega« duševnega or-iaka. Odtod očitki o Krezovih zakladih in Rotschildovih dohodkih. Razlagal sem tudi kmetom da naša stranka ni proti veri in da nikomur ne brani hoditi v cerkev. s čemei na še ni rečeno, da sem agi-tir.al za cerkev boli goreče kakor duhovniki sami. Zdi se n>i da mora biti med mo-nni govori in pridigami gospoda Janeza nreceršnia razlika. Tako se mi vsai zdi. Koncem konca lahko vprašamo selsko prebivalstvo če ni tako. Sai drugače ne bi razumel, zaikai me napadalo Morda se gospod Janez iezi. ker sem ga v svoiih govorih v massičem postavil na iaž. Je-li tako? Na vsak način če ie vera nri vaših farani!) tako slabo fundirana, da io lahko fm sam shod podre, ie to nač znamenie. Ja ste zidali cerkev na pesek. Prepričan sem. da škjodiuiete s svoiirn skoouštvom in sebičnostjo cerkvi več. ko vsi moii shodi. In če končno mislite, da imate še vedno samo vi nravioo. eovoriti in odločati o iDolitiiki kmetskega liudstva. se Daeansko motite. Šušteršič ie politično mrtev in za niim bodo uri orihodniih vohtvali ooložili v e rob noslednie niecove ostanke. Kar se na tiče mote sestre, ki ie tam noštarica. m imate vi sami na vesti sai ie žal skoz in skoz klerikalno oriieytirana L'o ie ona kot uradnica agitirala za voino nosoiilo. ie to morala storiti na vaš oritisk. Kdo ie bil veoii denunciiant med voino od onih duhovnikov, ki so tvorili šušterši-čevo armado? On sam ie izdaial duhovnikom taina navodila kako nai denunciraju svoto občane. Po teli navodilih ste gosnodie ravnali in sedaj očitate drugim to. kar ste sami n odvzemali in delali. Če imate še kai časti v sebi. sramujte se. kadar kradete čast noštenim hudem! V Ljubljani. 23. sent. 1920. losio Kopač. član »Narodnega predstavništva. Polzela. Potom enega naših pristašev smo prišli v nosest pisma krajevne organizacije J. D. S. v Celiu z lastnoročnim podpisom tainika omeniene organizacije Špindlerja, obenem urednika kapitalistične »Nove Dobe« v Celju. V nični poučuje Špindler svoje zaupnike o agitacijskem.delu za volitve v koiislituanto. Važno'ža nas in naše pristaše delavce in kmete ie zlasti zadnji odstavek katerega prinašamo dobesedno kakor siedi: »Opozarjamo končno, da bo naša stranka naibrže nri predstoiečih volitvah nastopila skupno, to ie z enotno kandidatno listo s samostojno kmetsko stranko in eventuelno tudi z narodnimi socijalisti. Treba ie torei. da stopite nemudoma v zvezo z zaupniki navedenih strank. Narodni pozdrav. Okrožna organi-zaciia Jugoslov. Demokratske stranke za celjsko okrožje v Cehu. — Vekoslav Špindler 1. r.« Sedai vidite kroetie in delavci, in sni oh ves proletarijat, da so se narodni so- j cnalisti rodili iz kapitalizma v korist ka-nirahstične buržoazne istotako smo vedno trdili, da ie samostojna kmečka zveza privesek liberalne cunie. Naša trditev se ie vresničila. Da. da. za volitve ie pač vse dobro, kai ne? Pušenci ori Ormožu. Iz zaspanega ormoškega okraia Vam nride naibrže redkokdaj kako poročilo od soc. dem. stranke, l ako potrpežljivi liudic žive malokie. kakor pri nas. — Grozote, ki tih ie povzročila voina. se množe in o trplieniu tukajšnjega liudstva. za katerega se nihče ne zmeni. Vam hočemo nekai poročati. Liudive so večinoma nevedni, zato se boie klerikalcev, zlasti pa kaplanov in n tih političnih pridig. Ker ie pa v našem Kraju vendar nekai pristašev soc. dem. stranke, ki smo naročeni na »Ljudski Glas«, in beremo vsakovrstne novice o Jugoslaviji, bi pač želeli izvedeti, ali ie že 10’en tisti človek, ali se bo šele rodil, ki bo s pravično postavo izvedel agrarno reformo. to oa viiai tobko. da bi se'daiala v na-iem zemlia graščakov, kakor ooorei. Nismo še pozabili medenih obliub ob začetku. ko se ie Jugoslavija ustanavljala. Se- | dai se nihče za to ne zmeni. Pri nas ni se- j dai niti Nemcev, niti Judov, vsi so kristi .ani. kmetic in gosnodie. a usmiljenja do ! revnega liudstva ie od dne do dne mani. Pred voino smo oni. ki nimamo toliko zem- ' lie. da bi položili glavo nanio, dobili v na- ! iem toliko zemlie. kolikor smo hoteli. Sedai na se nihče ne pobriga za nas. Po i nravici vam novem, da dobivalo zem-lio le oni. ki jo imaio že sami: oni. ki nimamo nič. tudi nič ne dobimo. Se celo veliki kmetic ieml/ieio zemlio. le da ie re^ež ne dobi. ter si mora iz-nrošeui živež noleti s trudom odslužiti, j Graščine v naši okolici daieio zemlio mit i kmetu, ali pa io obdelujejo graščinski oskrbniki sami. Ničesar bi ne rekli, ko bi imeli zaslužka, ali ko bi bil živež no primerni ceni. Tako se na. pri tei dragimi ne da izhaiati. Prosimo nomoči! Drugič Vam poročamo še kai več! Shodi K. D. Z. KOZ. priredi z nastopnim dnevnim redom: L. Ljudskr shod. 2. Vpisovanje v kraljevno organizacijo KOZ, naslednji dve zborovanji: V nedeljo dne 10. oktobra t. 1. v Boli. Bistrici, pri lepem .remenu na vrtu »Pri pošti«, pri slabem v »Kosovi dvorani« in sicer ob 11. uri, v Srednji vasi !>a ob 15. uri v Gasilskem domu. Zaupniki skrbite za obilno udeležbo. Na teh shodih se bo tudi razpravljalo o občinskih voiltvah, zato so zelo važni. V nedeljo dne 10. oktobra shod v Novi vasi na Blokah pri Rakeku. Podrobnosti iz plakatov. Osrednje tajništvo KDZ. čtas Po svetu. V Bruslju se vrši velika konferenca, katere se udeležujejo zastopniki vseh držav. Govore, da morajo pomagati državam, ki šo med vojno opešale. Cc ! pa si stvar natančneje ogledamo, nas prevzamejo dvomi, saj vidimo, da gre zopet le ka kupičenjc kapitala v rokah dosedanjih oblastnikov. Švedski bankirji so predlagali, naj se ustanovi velika mednarodna banka. Anglija ne najde svojega miru. Na znotraj jo slabe neprestani državljanski boji na Irskem, na zunaj pa se njena moč precej zmanjšuje. Anglija bi rada začela zopet trgovati z Rusijo, kar bo pa težko šlo, Ker angleški kapitalisti zalitevajo od svoje vlade, naj izposluje oa Rusije, da prizna vse dolgove bivše carske vlade. Rusija ni toliko nespametna, da bi plačevala davke za svoje nekdanje rablje. Francija je doživela novo presenečenje. Mednarodni komunistični kongres v Konstanci je sklenil, ustanoviti na Francoskem tri središča,, iz katerih sc bo delovalo za diktaturo proletarijata. Sedai Francija vidi, kam jo je privedla imperijalistična politika kapitalistične gospode. V Italiji zboruje vodstvo socialistične stranke. Seje so burne, ker se nekateri govorniki izražajo za pristop k IH. internacionali, a drugi proti. Splošno se poudarja, da se mora stranka izčistiti. Prevladuje tudi mnenje, da se revolucija v Italiji ne more vzdržati, aKo se ne bo izvajala skupno z revolucijo po vseh državah Srednje Evrope. Italijani se zelo razburjajo radi našega vodilnega reaa v koustituanto in nam očitajo imperijalizem, ker so v volilni red sprejeti tudi mandati za zaščiteno ozemlje (v slučaju, da pripade Jugoslaviji) — Beograjski listi poročajo, da bodo predhodna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo glede jadranskega vprašanja v kratkem končana. merje med. cerkvijo in državo, popravila kazenski zakonik in delala na znižanje cen. Lepe be sedel Da bi se jili nova vlada držalal i Avstrija je dobila ustavo. Trenotno stoji država pod vti som plebiscita na Koroškem. Vlada sama je sklicala zastopnike časopisja,, da bodo enotno nastopali. Res so začeli listi s siluo gonjo proti Jugoslaviji. Resnico zavjjajo na vse načine in kličejo pri tem na pomoč svoje imperialistične zmagovalce z zapaua. Nad slovenskimi Korošci i izvršujejo strahovlado in nasilje. — Volilni boi i na Dunaju je zelo oster. Stranke motijo druga drugi zborovanja in mečejo nasprotnike na cc-i sto. Neredi so tako narastli, da je morala poste1 vmes vlada, ki je uvedla proti razgrajačem preiskave. Menda "hočejo s tem Dunajčanje zadušiti - glad. Te dni je narodna skupščina sklenila, da se izreče ljudstvo tekom 6 mesecev potem glasovanja, ali se hoče združiti z Nemčijo ali ne. Rusija je izjavila ze ponovno, da je pripravljena skleniti mir z vsemi sosedi. Vendar vojske noče biti konca. Pogajanja v Rigi, ki so obetala lep*b uspehov, se zopet krhajo. Mi vidimo v vsem tun spletkarjenje kapitalističnega zapada, ki se boji za svoje v Rusiji naložene milijone in ki trepeta pred idejo, ki ji razjeda že napol trhle ! truplo. Nemčiji je naložila ententa veliko breme s teni, da mora nddati na račun vojne odškodnine skoro milije11 glav živine. Madžarske bolečino. Prejšnji teden je prišlo v Beograd 13 madžarskih poslancev-politikov, ki bi bili radi dosegli privoljenje naše vlade, da bi v Bački in Banatu odločevali poleg Jugoslavije tudi Madžari, t. i-da bi se tem novim našim pokrajinam dala nekaka avtonomija. Za našo državo so madžarske želje nesprejemljive. Iz Madžarske Oholi madžarski tirofi, ki jih ie vodila zadnje čase klerikalna vlada, so se menda spametovali. Uvideli so. da ne bodo mogli več terorizirati nekdaj ihn podložnih narodov, zato so teli iskati stikov * sosednjimi državami. V prihodnjih dueli hočejo obiskati tudi Beograd. Mi odločno protestiram©, da bi se naša vlada raztovarjala s temi pobožnimi madžarskimi morilci, ki so obesili toliko naiuglednei-šh voditeljev revnega liudstva. »Popisu vojnih invalidov, vdov in s'" rim«, nastopno pripombo: Da ne bo napoti ebnili vprašani, katere osebe nai vpišeD občinski uradi uri popisu glasom naredbe opr. štev. III. 8937/20. 1. z dne 6. septembra t 1. y kategorijo »urejeni« in kateic meti »neurejene«, pojasnjuje poveri en1' Štvo za sotfiiaino skrb deželne vlade Slovenijo, da spadajo glasom 3. točke navodila k tabeli 1. v skupino A (urejeni) on* invalidi, vdove in sirote, ki ihn ie že od' metiena od voi. oblasti naše države ihv' pokojnina oziroma preskrbnina. V skupino B (neurejeni) ie treba popisati osebe. ^ •katere bo truba šele urediti vprašanie P0' kojnine oziroma oreskrbnine. Na Češkoslovaškem je prišlo do razkola v soc. demokratski stranki. Prenapeti elementi so se ločili in priredili prošli teden zborovanje, ki ga večina soc. demokratov ne priznava za strankin zbor. Usti pišejo za zedinjenje. — Ministrski predsednik je izdal v imenu nove češke vlade proglas, kjer pravi, da bo sedanja vlada vlada dela in bo skrbela za ureditev notranje - političnili razmer. Pospeševala bo demokratski in socialni razvoj, čuvala rld in mir ter se trudila, da se zbližajo vse narodnosti v državi. Dalje bo uredila finance, raz- £ Iz naše države. 0 Življenje v središču, to je v Beogradu, P ^ čeka v znamenju volilne borbe. Stari 'hpl01 _ popuščajo svoja mesta, da se morejo 1 ^ p(,svetiti politiki. Zborovanje sledi z^r0VaiIr!ii-Straukc srdito napadajo druga drugo iw kaj nečednega perila se javno opere. ‘ iiiiino giedamo in opazujemo, kaj je gu*ic>’‘l' se bomo pri volitvah po tem ravnali. ^ po V parlamentu se poslanci hudo Prere živahnih prizorov je prišlo te dni radi nemirov na Hrvatskem. Zastopniki strogo obso->io samopašno nastopanie vojaških oblasti prou Kmetom, ki so jim hoteli samovoljno pobrati živino brez odškodnine. — Zastopnik soc. dem stranke Kristan je nastopil v parlamentu za pravice zatiranih slojev in odločno zahteva:, da se krivični začasni zakon o proračunu, ki ga je hotela vlada vtihotapiti preko parlamenta, takoj razveljavi. Ministrski predsednik Vesnič se medtem kratkočasi s tem, da pošilja raznim diplomatskim tovarišem na zapadu čestitke in udanostne izjave, ker so nas pripravili na rob gospodarskega Propada. Kot novost je bil uveden poslovni davek na obrt, ki ga bodo obrtniki gotovo veseli. Oovore, da je ministrstvo za agrarno reiormo sklenilo, razdeliti mnogo zemlje v Makedoniji, si leži neobdelana, med revne kmete. O tem se je mnogo govorilo, a storilo prav malo. Tudi bi bilo dobro izvedeti, kakšna bo ta zemlja, ki jo bo ministrstvo za agrarno reformo delilo. Volitve imajo to dobro posledico, da so se merodajni čitatelji spomnili,, da je treba ljudstvo meštetk Zato se pripravlja ljudsko štetje v naši bržavi, ki bo pokazalo, koliko prebivalcev šteje Pravzap-jv Jugoslavija. D’ Annunzlo zganja na Reki svoje burke dalje. S svojo nasilnostjo je dosegel, da je priznala reška mes na občina njegovo »regentstvo* na Reki Sedaj jc os. kovat: d nar, ki bo nosil nje-Kovo' podobo. Tudi Slovenila se pripravlja na volilm boj. Ur. Korošec je že spustil v svet zveličavne litanije ter tudi razni liberalni ministri in eksmlnlstrl sc gibljejo. V prihodnji števlki pa priobčimo volilni manifest, ki bo jasno izražal, kaj hočemo in Pod katerega okriljem bo šlo v volilno borbo vse z nami čuteče in zatirano ljudstvo. V torek preteklega tedna so nas obiskali koroški otroci, katerim ie bil prirejen v Ljubljani Prisičen sprejem. Od I. oktobra dalje imamo zopet stari čas. Število poslancev za ustavotvorno skupščino Se je določilo končno tako-le: Srbija z Macedo-nijo in Sandžakom 158, Hrvatska in Slavonija 93, trna gora 10, Dalmacija 11, Slovenija 40 (ali pa S:»mo 38, ako bi plebiscit na Koroškem za nas Peugodno izpadel), Bosna in Hercegovina 63, Vojvodina 44, torej vsega skupaj 419 poslancev. Agrarni ravnatelj je postal v Ljubljani poverjenik dr. Friderik Lukan, za inšpektorja pa s*p imenovana V Putik in dr. Šaplja. Okrajni agrarni komisar v Mariboru je po-stal bivši vladni komisar dr. Vilko Pfeifer. Za izenačenje davkov. Imamo baje enotno Jržnvo, toda v tej državi se skoraj v vsaki pozimi plačulejo drugačni davki. Poslanec Vese-PiPk je vsled tega predlagal v parlamentu, da bi osnoval poseben odbor, ki naj bi prikrojil avke enotno za vso državo. Ta odbor bodi se-jVlten iz strokovnjakov vseh pokrajin. Vese-makov predlog je bil sprejet. Davek na vojne dobičke se sedaj znova ob-avnava v finančnem odboru. ki se je v več slučajih pojavila na menda prišla tudi že v Ljubljano. ravstvene oblasti so ukrenile vse potrebno, da Pcvarna bolezen ne razširi. Pg fy°11,tanska povodenj je bila prejšnji teden va ,IorePjskem posebno v Ratečah. Narasla Sa-bralle Susala do železniškega tira, kjer je po-zjti a škarpe tako da vlaki niso mogli več vo-vj^i'n I)0tniki so morali prestopati na druge ^Paš' k* S° na varni'1 krajih. Povodenj je reni ala cele njive, zasula mnogo polja, v kate-,lesla h bUi 5e sadeži* V7-ela mnogo mostov, od-regove itd. Škoda je velikanska. ll6kateri|ta?Slla Suša vlada po Dolenjskem. Po daleč * 'Porajo dovažati vodo po več te6eni y°*ezPiSka nesreča se Jc pripetila pri pr* Rogatcu. Trčila sta skupa] d\ vlaka. Lokomotivi in več vagonov je bilo popolnoma razbitih,, ranjenih pa šest železničarjev. Plebiscitne znamke za koroško glasovalno ozemlje se bodo izdale v nekaj dneh. Za podlago se uporabijo preostale časopisne znamke, ki so še do konca tega meseca v rabi. Znamke bodo nosile natiske vrednosti s pritiskom: K. g. o. A 1920. Izdale se bodo znamke po 5, 15, 25, 45 in 50 par ter po 2 dinarja. Gospodarske vesti. Prodala srečk razredne loterije te do vesteh iz Boerada noverieno Udruženm invalidov. Naša treovinska bilanca. V štatistič-nein oddelku generalne direkcije carin se izvršuie sedoi štatistika naše zunanie trgovine. V letu 1919. ie znašal na uvoz 2 miliiardi 902 milijona dinariev. v urvi m>-lovici 1920. na 1-milijardo 850 milijonov dinariev. Dovoz v Rusijo ie silno zrastel od tre-notka. ko ie bila ukiniena blokada. Zlasti velik ie dovoz vosnodarskih strojev. Blago orihaia v Rusiio oreko Revala in Narve ter preko Petrograda. Poliedielski stroii in noliedelsko orodie ie večinoma avstrijskega izvora, železniški materijal na ie nakrmljen na Danskem in Švedskem. Brzojavke za Rusijo. Za Rusiio so dovoljene samo državne brzojavke za polotok Krim. Z boliševiško Rusiio brzojavni promet ni dovolien. Letošnji pridelek Pšenice. Po uradnih nedatkib. ki iih ie zbralo ministrstvo za finance. znaša letošnii pridelek pšenice 120 tisoč vagonov, ovsa 100.000 vagonov. — Pričakovati le. da bo letošnii pridelek koruze zelo dober. Trošarina, ki ie nov neposredni davek, znaša za hi. vina 32 K. za Ul sadnega vina in mošta 8 K. Trošarine oproščena ie !e oiiača ki se porablja pri poljedelskih in vinogradniških obratih.-m sicer od hektara vinograda 300 litrov od hektara njiv in travnikov 50 litrov. Trošarina za meso ic določena: s 24. 18 in 12 K za vsakega vola in bika ter za vsako kravo in nad eno leto staro tele: za vsako tele pod enim letom s 4. 3 in 2 K: za drobnico s 2 K. 1 K 60 vin. in 1 K. za sviti ie nad 20 kg težke s 6. 4 in 3 K itd. Zvišanje itionopolskih pristojbin. Od vžigalic bo treba plačevati odslei 501) dinarjev v zlatu. t. i. 4000 kron za vsakih 100 kg. od cigaretnega papirja pa celo InOO dinariev v zlatu za 100 kg. Vsled tega se bodo cene tema predmetoma močno dvignile. Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu prične novo šolsko leto dne 15. oktobra t. 1. Šola ie šestmesečna ter bo traiala do. dne 15. aprila 1921. V šolo se snreiemaio letos sanjo vnanie goienke. ki stanineio v bližnji o»kolici. Goienke moraio skrbeti same za p/itrebno hrano. Kolka nroste nrošnie za sprerem ie poslati nai-kasne'e do dne 1. oktobra vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu pri Novem mestu. Pri tem vodstvu se dobe tudi vsa potrebna pojasnila Naša valuta se boliša Vse tuie devize in valute se izpreminiaio na slabše, le naša denarna vrednost raste na svetovnih boi zah. Na živinskem sehmi v Mariboru so se plačevali dne 14. t. m. prvovrstni voli p.o 14 K. drugovrstni po 12 K. klavne krave no 10 do 12 K. breie in molzne krave pa po H do 17 K za kg žive teže. Prihodnii se-iem bo v torek, dne 28. t. m. essa Drobiž. Zbirko zlata in srebra so začeli organizirati v češko-slovaški državi. Sarmo v kutnohorskem pol. okraju so oddali 14. t. m. 140 kilogramov zalta v vrednosti 650. 000 K. Žrtve entente. Glasom statistike »Petit Parisiena« ie za časa voine mobilizirala Francija skupno 9 milijonov 717.000 mož. Angleška 5.704.000, Italija 5,250.000 in Zedinjene države 3,800.000 mož. Pogreša pa Francija 1.308.000 mož. t. 1. 3.37% prebivastva. Angleška 680.000. t. i. 1.5%, Italija 450.000. t. t. 1.32%, Zedi-nlene države 122.000. t, v 0.13% prebivalstva Letalsko zvezo med Prago in Padovo ustanove v kratkem. Službo bodo vršila letala tipa »Caproni« z močio 150 HP. Nositi bodo mogla 5 oseb in 200 kg blaoa. Največii brod v posesti Anglije. Po končanem raznravlianvu s strani Zedinjenih držav glede nemških brodov le določeno. da dobi Anglija nemški parobrod »Imperator«, ki ima 52.000 ton in ie nai-večii brod na svetu.' Samoljubju Anglije se to močno laska. Parada raztrgancev. V New Yoiku se ie pred kratkim vršila takozvana »varčevalna manifestacija« »Lige starih oblek«, katera slednia se ie ustanovila kot boikotno društvo proti prevelikim zaslužkom tekstilnih 'ndustrilalcev. Varčevalne mauifestcUe se ie udeležilo okrog 20 tisoč oseb. ki so bile oblečene v raztrgane, stare in zamazane obleke. Nekateri so bili celo bosi. razoglavi in brez perila. Govorniki so imeli ognievite govore proti nepravičnim visokim cenam oblek. Na koncu se ie sklenila resotluciia. v kateri se poživila liudsTvo. nai ne kupuje oblek, dokler bodo takšne pretirane cene. temveč nai raiši hodi raztrgano in makar — celo nago. Kako velika je naša država? Jugoslavija meri skupaj 270.000 km2 ter šteje nad 13 milijonov prebivalcev. Nemška Avstrija meri le 70.000 km2, torej je štirikrat manjša kot naša država. Madžarska bo merila 87.000 km2, torej trikrat manj kot Jugoslavija. Italija je samo 17.000 km2 večja kot naša država. Vojni vjetnlkl v Rusiji. Pred kratkim je pri-spel neki večji transport vojnih vjetnikov v Ljubljano. Pritožujejo se zelo nad razmerami, v katerih so živeli. Sprejem na kolodvoru je bil škandalozen. Nihče jih ni sprejel, nihče pogostil, prišli so kakor bi nam bili tujci. Naše oblasti imajo menda preveč dela z volitvami. Nemci kupujejo premog v Ameriki. »Bcrliner Tageblatt« poroča: vsled dogovora v Spaa morajo Nemci oddajati tolike množine premoga, da ga morajo sami kupovati v Ameriki. Tako je tovarna celuloze v NValdhofu kupila velike množine premoga po 30 dolarjev tona cif. Rotterdam. S tovornimi stroški do tovarne velja 15-16.000 mark železniških voz. Tako gospodarstvo bo imelo zelo žalostne posledice. Sprememba voznega reda na progi Grobelno-Rogatec. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Z današnjim dnem izostaneta na progi Grobelno-Rogatec in obratno vlaka štev. 2903, ki je doslej odhajal iz Grobelnega ob 13.50, In štev. 2904, ki je doslej odhajal iz Rogatca ob 10.17. Vlak štev. 1905 odpelje iz Grobelnega dve uri kasneje kakor dosedaj, t. j. torej ob 21.10, tako da ima zvezo z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 17.55. Drugi vlaki štev. 2901, 2902 in 2906 osta-naip neizpremenjeni. Nakit, vreden devet miliionov frankov. ie bil rasstavlien te dni v Londonu. 198 biserov in obilo drugega dragega ka-rnenia ie v nakitu, ki ie ob nravem ča-ruske carske rodbine, ki ie ob nravem času pobegnil iz Rusiie. Boi analfabetstvu! Po nainoveiših podatkih ie v Bosni in Hercegovini 87.84 odstotkov analfabetov, in sicer moških S2.88 odstotkov, žensk na 93.36. Izmed mest 'c naiboliše Saraievo ki ima 42.74 analfabetov. Po nekaterih »srezih« ne zna skoro noben človek čitati m Disati. Tak ie nlod avstro - madžarskega unravliania Bosne in Hercegovine: .lueoslaviio čaka torci v teli deželah veliko kulturno delo. Boi nenismenosti v vsei državi! Jueosla-viia ne sme imeti neoismeneea nrebi-vallstva. Kazen za naviialce cen. Madžarska stranka malih posestnikov ie imela nedavno zborovanie. na katerem se ie raznrav-balo o zakonskih oredlosrili e led e uvedbe kazni za naviialce cen in oderuhe. Večina se ie izjavila, da bi bilo naibolie uvesti ba- tine denarne kazni do 500.000 K in zaplenitev imetia. Ker so tudi krščajiski soci-ialci nrišli tlo istih zaključkov, bo naibrže zakon o batinah v parlamentu snreiet. Francija pleše. Voltaire ie nanisal v svoii »flistoire Generale«, da so francoski križani, ko so nrišli v Jeruzalem, začeli nlesati pred davno džamiio. — Za časa revolucije ie popadla'Parižane prava blaznost za nlesamc. 600 velikih nlesalnih dvoran ie bilo v Parizu, polev teea pa so se vršili plesi še v privatnih stanovanjih. Proti 8. uri zvečer videvalo se ie no Parizu same ženske v belih toaletah, kako so hitele na ples. Tudi v Gledališčih so no predstavah plesali — včasih celo do iutranie zore. — Tudi lani no premirju so začeli Francozi in Francozinie zopet ple- sati. kakor nekdai v starih časili in pariške dvorane so vnovič mnocro nremaihne. Bolehava evropska deca. Iz Kopen-haena se poroča: V zdraviliškem strokovnem listu, niše neka danska zdravnica, da ie na svoicfn inšpekcijskem potovanju no Evropi naletela na izredno mnosro bolehave dece.. Zdravnica ie ueotovila. da se vsled telesne slabosti ookazuie nri evropski mladini vedno večia nesposobnost za duševno delo. _____ LISTNICA UREDNIŠTVA. Sv. Peter pod Sv. Gorami.'Q. J. G.l Na Vaš c. dopis Vam odgovarjamo: Izvolite sestaviti dopis, v katerem ovržete, kar Vam opita nasprotnik. Dopis, ki >:a nam pošljite tozadevno, priobčimo drage volje. Uredništvo. Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? OJ kako tu ublažujejo bolečine m utrujajo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza-fluidom! 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 36 kron. Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrepčujoče sredstvo? Poslužite se Je Fellerjevih pravih Elza-krogljic; 6 škat-Ijic 18 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eueen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 358, Hrvatska. F. r upu mi * WBT Hofete obdržati svojo lepotoT Hočete imeli kakor baržun mehko kožo? NoCete solntnih peg, mozoljev in ogrcev? Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidani! I lonček 9 K, No. lil močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijno-:: mlečno milo 16 K. :: ; Hočete imeti lepe, adrave lasa? Fellerjeva prava Elza Tannochina pomada za rast las doseže bujne lasel Zapreči prhaj, prerano osivenje! Zabrani plešo! 1 lonček 9 K, No. Ul 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 v. in 3 K. :: MllCIJo Vas kurja oCesa? Ecllerjev prav tnristovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več Nobenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škatljica 4 K., velika :: škatlja 6 K. :: :: Želite le kaj? Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda. 1 Škatlja 7 K. Fellerjev uslpalni prašek preti potenju. 1 škatlja 6 K. Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- in aobobol. I škatljica 4 K. Fellerjev Elza flmJ. 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijajni steklenici 36 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 11 K. Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. Omot in poštnina posebej a najceneje. EUGEN V. FELLER, Ijekarnar Stubica Donja Elza trg Nr. 334 (Hrvatska). Založba in last konzorcija „Ljudski Glas*. Miši-podgavte stenice-ižurkl in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moje najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 10'—, za podgane in miši K 10' - ; za ščurke K 10' , a posebno močna vrsta K 20‘— ; posebno močna tinktura za stenice K 10’—; uničevalec molje K 10 — ; prašek za nši v obleki in perilu K 6'— in 10'—; proti mravljam K10 — ; proti ušem pri perutni inK 10'— ; prašek proti mrčesom K 6'— in 12'—, proti ušem pri ljudeh K 5'— in 10'—; mazilo za uši pri živini K 6 — in 10 — ; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec rastlin) K 10 —; mazilo proti garjam K 10-Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. Junker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3. =;: registrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema hranilne vloire vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih mr 4% Rentni davek plača dnifitvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Ponojlla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Eii, res deHi denarni zavod. COSULICH-LINE = T R ST- AMERIKA = New - Jork — Buenos — Ayres — Rio di Janeiro-Santos Montevideo Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listkov za potnike za Slovenijo edinole pri: SIMON KMETEC, Ljubljana Kolodvorska ulica 26. Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je: N A delavski dnevnik NAPREJ Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej ! Le „Naprej“ spada v naše družine! R E J Proč z meščanskimi Usti! Mesečno stane 20 kron. Naroča se pri upravi „Naprej* Ljubljana, Fran- Sodrugi! Zadružniki! Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico!! Poštni čekovni račun št. 10.532. Telefon interurban št. 178. K0NSUMN0 DRUŠTVO ZA SLOVENIJO sprejema v svojem hranilnem oddelku hranilne vloge!"‘IM6 r. Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4‘/zl'/o* Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad ----- ■ 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. == Vloge sprejemajo in izplačujejo vse podružnice Konsumnega društva za Slovenijo, ki so: V Spodnji Šiški v Ljubljani; nu Glincah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul., Sodna ul-, Krakovski nasip; Rožna dolina (obč.Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); Koroška Bela-Javornik; Borovnica; Radovljica, Kranjska gora; Mojstrana; Celje; Šoštanj; na Koroškem; Guštanj, Prevalje, Mežica, Crna Črna 11., Pliberk; Maribor; Litija; Št. Lovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Križe pri Tržiču, Sv.Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Štore pri Celju; Fala nad Mariborom; Ruše nad Mariborom. — Rogaška Slatina; Radeče-Zidanmost; Poljčane. . — Še podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah a|* pa osrednja pisarna Konsumnega društva za SlovenFo, ki je v Ljubljani. Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13. Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložni denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno. Tilka „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Oblastem je odgovoren