INFORMATOR GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, COMMERCE SERVIS, RAZISKAVE IN RAZVOJ, INTERNA BANKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE, DSSS SOZD [gorenji Leto XXIII. Številka 42 Uspelo glasovanje ^ sredo, 22. novembra 1989 Sfno se delavci delovnih organizacij Gorenja v Titovem Ve-nnju in Topolšici ter Gorenja JJa// gospodinjski aparati v "Darjah na referendumu oddali o sprejemu statuta ntužbenega podjetja, ki nam P0 omogočil, da se preoblikujmo v družbe z omejeno odgovornostjo in ustanovimo koncern Gorenja ali kot smo Opisali odločili smo se Za no-v° višjo kakovost dela in živl-tenja. Udeležba na referendumu je bila visoka, razen seveda tam, kjer je frecejšen odstotek bolniške in s° delavci manjkali zaradi bolez-Sicer pa so za nov statut in ^eoblikovanje v podjetje glaso-Va|i v posameznih delovnih orga-niZacijah takole: v Gorenju Naivno zdravilišče Topolšica je bi-za novo organiziranost 89 % delavcev, v Gorenju Commerce '9 %, v Gorenju Procesna opre- ma 78 %, v Gorenju Raziskave in razvoj 77 %, v Gorenju Servis 75 %, v Gorenju Elektronika Široka potrošnja 12%, v Gorenju Mali gospodinjski aparati 67 % in v Gorenju Eko 59 %. V Gorenju Gospodinjski aparati je v tozdu Kompresorji ZA glasovalo 89 % delavcev, v tozdu Vzdrževanje 80 %, v tozdu Kondenzatorji 78 %, v tozdu Galvana 77 %, v tozdu Gostinska enota 73 %, v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika 72 %, v tozdu Štedilniki 69 %, v tozdu Pralno-po-mivalna tehnika 67 % in v dsss 60 %. V Gorenju Notranja oprema je v dsss glasovalo za nov statut 85 % zaposlenih, v tozdu Gradbeni elementi 68 % in v tozdu Pohištvo 58 % delavcev. Rezultate bodo seveda še overili na sejah delavskih svetov, ko se bodo tudi odločali o ustanovitvi koncerna Gorenja in o ustanovitvi družb z omejeno odgovornostjo. Danes aktualne reforme smo v Gorenju Začeli že leta 1984 __________________ zadnji seji konference sindikata sozda Gorenje so sindi-tslni aktivisti, poslovodni in strokovni delavci poslovnega sistema kot tudi gostje konfe-rsnce, predstavniki republiš-ssga, medobčinskega in občinskega sindikalnega sveta spregovorili o preobrazbi Gorenja v luči zakona o podjetjih m o mestu ter vlogi sindikata v novih gospodarskih in družbenih razmerah. Seznanili so se še z Gorenjevim devetmesečnimi poslovnimi recitali in ekonomskimi učinki ter 2 njihovo primerjavo z načrtovalnimi hotenji Gorenja. Posebno Pozornost udeležencev je pritegnila informacija o izhodiščih, namenu in možnostih za uvajanje evropskega delovnega časa, ki jo je na osnovi analize delovnega časa v zahodnih državah, njegove sistemske in zakonske urejenosti v teh državah ter na osnovi primerjave le-teh z našimi možnostmi, pripravila strokovna delovna skupina. Informacija je na svoj način prijetna osvežitev, saj na jedrnat, strokovno argumentiran in neagitatorski način predstavlja vse psihološke, sociološke, psihofizične ter socioe-konomske prednosti evropskega delovnega časa. Hkrati je dobra osnova in strokovni pripomoček za javno razpravo o predlogih delovnega časa, po katerem bi v Gorenju delali v prihodnje, d. Z. Herman Rigelnik, prejemnik nagrade Avnoja Med dobitniki letošnjih nagrad Avnoja je tudi predsednik poslovodnega odbora Gorenja, magister Herman Rigelnik. Iskreno čestitamo k prejemu tega visokega družbenega priznanja! Tuji novinarji na obisku v Gorenju V četrtek, 23. novembra 1989, so bili na obisku v Gorenju tuji novinarji, iz Beograda in Dunaja. Okrog 50 gostov, med katerimi so bili dopisniki najrazličnejših tiskovnih agencij, časopisov, radia in televizije iz vseh koncev sveta, je spremljal predsednik Republiškega komiteja za informiranje Marjan Šiftar. Najprej so si v Gorenju Mali gospodinjski aparati ogledali tamkajšnjo proizvodnjo in novinarji so že direktorju Jožetu Kudru in njegovim najožjim sodelavcem, pa tudi delavcem ob posodobljenih delovnih mestih, postavljali najrazličnejša vprašanja (na sliki). Nato je sledil v Gorenju v Titovem Velenju pogovor, na katerem je predsednik poslovodnega odbora Gorenja Herman Rigelnik s sodelavci predstavil projekt Internacionalizacije Gorenja za preobrazbo v sodobno evropsko korporacijo. 4 ¥¥¥***********>***********¥¥******* + ¥ t Vsem delavcem Gorenja J * ob dnevu republike - J l 29. novembru, J i iskreno čestitamo! I ¥ ¥ ¥ ¥ ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ l Vedno v korak s svetom V vseh delovnih okoljih Gorenja skušajo čimbolj slediti najnovejšim svetovnim dognanjem na področjih, ki so povezana s proizvodnimi procesi. Če hočejo v korak z njimi, morajo vse bolj izboljševati tudi tehnologijo, ugotavljajo v Gorenju Elektronika Široka potrošnja. Veliko izboljšanje v proizvodnji elektronike pomeni površinska montaža elementov (SMD), ki jo v svetu uvajajo že od leta 1981, v Gorenju Elektronika Široka po-' trošnja pa jo spremljajo že 5 let. Novo znanje njihovi tehnologi in konstruktorji pridobivajo zlasti na različnih svetovnih sejmih elektronike in seveda pri drugih proizvajalcih. Zaradi zahtevnosti bo uvajanje nove tehnologije v proizvodnji televizijskih sprejemnikov, trajalo najmanj leto dni. Različne elektronske elemente (upore, kondenzatorje, tranzistorje, integrirana vezja) namreč po tej tehnologiji vstavljajo s pomočjo spajkalne paste ali s spaj-kanjem na valju in ne pritrjujejo več z ožičenjem, kot pri klasičnem načinu doslej. neja, kjer izdelujejo upore za njihove televizijske sprejemnike in Iskre iz Semiča in Žužemberka, kjer nastajajo kondenzatorji. Predstavnik Universala George Westby, ki je odgovoren za površinsko montažo elementov, je odgovarjal na pomembna vprašanja, povezana s to tehnologijo. Tako je na začetku najprej razložil, zakaj pravzaprav vse večje zanimanje na ta način pritrjevanja elektronskih elementov. Vsekakor je najpomembnejša povečana kakovost, pa zanesljivost in večja produktivnost. Sčasoma pa bo vse bolj privlačna tudi cena, saj naj bi v nekaj letih postal ta način kar za polovico cenejši od klasičnega. V nadaljevanju je razložil in predstavil komponente površinske montaže elementov, nato konstruiranje tiskanega vezja za novi način, pristop k osvajanju te tehnologije, tehnološki proces, osnovne težave, s katerimi se srečujejo v posameznih fazah tehnološkega procesa, na koncu pa so se vsi udeleženci pogovorili še o dosedanjih izkušnjah v proizvodnji. V Gorenju Elektronika Široka po- stroji za površinsko montažo so povsem specifični, izdeluje pa jih več priznanih svetovnih proizvajalcev. Maja letos je v Gorenju Elektronika Široka potrošnja imel predstavitev že AM-TEST, kompleksnejšo pa je 16. novembra letos pripravil ameriški Univer-zal. Poleg strokovnjakov Gorenja Elektronika Široka potrošnja so se predstavitve na njihovo povabilo udeležili še predstavniki Gorenja Gospodinjski aparati, Gorenja Eko, Gorenja Servis, Gorenja Elrad ter Iskre Telemati-ke in Iskre Elektrozveze. Tehnologi in ! onstruktorji Gorenja Elektronika Široka potrošnja z vsemi že dalj časa sodelujejo, prav tako kot z Iskro iz Šentjer- trošnja načrtujejo najprej izdelavo enega modula po tej tehnologiji, po uvedbi digitalne šasije pa bi želeli površinsko montažo elementov vključiti v 70 % proizvodnje televizijskih sprejemnikov. To pa bo uresničljivo le, če jim bodo s svojimi izdelki sledili tudi izdelovalci komponent. Razgovori za podobno predstavitev tečejo tudi s predstavniki AM-TESTA, Siemensa in Philip-sa, vendar se želijo prej podrobneje seznaniti s to tehnologijo in novimi možnostmi. Te predstavitve zato načrtujejo za sredino prihodnjega leta, ko naj bi z manjšo testno serijo pridobili že tudi nekaj praktičnih izkušenj. D. R. Nov hladilnik Včasih povsem nenamerno zapišemo tudi premalo natančne podatke o kakšnem izdelku, če pa se vmes prikrade še tiskarski škrat, ta vse skupaj samo še bolj zaplete. Hladilnik HTS 201, ki so ga pred kratkim osvojili v proizvodnji obrata Hladilniki Gorenja Gospodinjski aparati, smo na kratko predstavili v 40 številki Informa- torja. Veljalo pa bi zapisati še nekaj pojasnil. Ta hladilnik ima, enako kot pred njim že hladilnik HTS 101, 20 litrski nizkotemperaturni prostor, označen s tremi zvezdicami. Tako lahko v njem pri -18°C dalj časa, nekatera živila tudi do enega leta, hranimo že zamrznjena živila. D. R. Zahtevno in odgovorno delo terja stalno izobraževanje Prejšnji teden je v Gorenju Gospodinjski aparati končala seminar za vodje neposrednih proizvodnih procesov druga skupina mojstrov, skupinovo-dij in oddelkovodij. Tja do meseca marca prihodnjega leta se bo zvrstilo še 6 skupin vodij neposrednih proizvodnih procesov, ki bodo osvežili svoja znanja, predvsem pa pridobili vrsto novih informacij in znanj, ki jih potrebujejo za kvalitetno opravljanje svojega zahtevnega dela. narekovalo, da bo sestavni de programa delovno srečanje ten delavcev s poslovodnim odborom delovne organizacije in seveda vodstvom tozdov. Na ten1 srečanju bodo vodjem neposrednih proizvodnih procesov podeljena tudi potrdila o uspešno opravljenem seminarju, semina pa bo zaokrožila strokovna ekskurzija v tehnološko sodobno tujo firmo s področja elektroko-vinske industrije. Seminar je za vse vodje neposrednih proizvodnih procesov ob- Prav spoznanje o zahtevnosti in kompleksnosti dela vodij proizvodnih procesov je narekovalo potrebo po kvalitetnem dopolnilnem izobraževanju, izpopolnjevanju. Delo oddelkovodje in mojstra zahteva dobro poznavanje proizvodno-tehnoloških postopkov, procesov in materialnih tokov, odgovoren odnos do kakovosti dela in izdelka ter tehnološke in dokumentacijske discipline, dobro obvladovanje medsebojnih odnosov pri neposrednem vodenju in odgovoren človeški odnos do sodelavcev v delovni skupini. Na podlagi teh zahtev je tudi pripravljena vsebina, program seminarja. Posamezne vsebine so oblikovali strokovni in vodstveni delavci, ki so tudi sicer v delovni organizaciji odgovorni za posamezno področje. Udeleženci seminarja bodo spregovorili o trendih razvoja na področju posameznih programov in tehnologije. Problematika zagotavljanja kakovosti ob optimalni produktivnosti se vleče skozi teme o organizaciji proizvodnega procesa, tehnoloških postopkih in tehnološki disciplini, kontroli kakovosti, delovni dokumentaciji in informatiki. S tem se že navezuje na temo o gospodarjenju in materialnem poslovanju. Tematsko področje o zagotavljanju humanih pogojev dela in medsebojnih odnosov vključuje teme o ergomiji, oblikovanje delovnih mest, ekologiji, ustvarjalnosti na delovnem mestu, o medsebojnih odnosih in vodenju, vlogi in nalogah vodje neposrednih proizvodnih procesov, dolžnosti in pravicah delavcev in o osebnih dohodkih. Prav prepričanje o pomenu vloge mojstrov in oddelkovodij za kvaliteto in produktivno delo ter humane medsebojne odnose je vezen in poteka v popoldansk urah, izven rednega delovneg časa. Seminar teče v naši uciin ci, vodijo ga strokovnjaki iz b renja, vsebinsko pripravo in vedbo pa je organiziral oddale izobraževanja v Gorenju Gosp dinjski aparati. Gotovo zahteva aktivno sodeto vanje na takem seminarju vsakega udeleženca velik° n a pora. A takšne so zahteve ca in naše hotenje, da sledimo < vojnim trendom v svetu, da vse bolj vključujemo na kval« na zunanja tržišča, zahtevajo stalno izpopolnjevanje, sta razvijanje naših znanj. Jo-e ^eh Inovator meseca Tokrat objavljamo že enajsteP® letošnjega inovatorja mese Gorenja Elektronika Široka P" trošnja. Za mesec november J inovator Matjaž Rezar, mojst^ na umerjanju in popravljanju & dulov. Matjaž Rezar je predlag izboljšanje delovanja novega letekst modula, zaradi česar je izboljšala kakovost televizij’ kega sprejemnika. D h Jubilanti dela v Gorenju Eko Tudi delavci Gorenja Eko, ki so do 30. junija 1989 dopolnili 10, 20 al130 let dela, bodo 15. decembra 1989 prejeli jubilejno nagrado. W let dela Mandič Nihada °roder Slava Lavrič Darja ^fabner Boris 7usič Šemsa “°sič Dušan £ranjc Ivan ^ušnik Ivanka ^amešič Anica ^konjič Mara Radosavljevič Aleksander Njkanovič Hasiba ?timulak Jože ^rdoner Cvetko Titovo Velenje, Kardeljev trg 2 Titovo Velenje, Kardeljev trg 3 Titovo Velenje, Jenkova 31 Titovo Velenje, Jenkova 23 Titovo Velenje, Kardeljev trg 9 Titovo Velenje, Stantetova 28 Mislinja, Tolsti vrh 6 Titovo Velenje, Šalek 86 Titovo Velenje, V. Vlahoviča 47 Titovo Velenje, Stantetova 9 Šoštanj, Cankarjeva 21 Titovo Velenje, Kardeljev trg 3 Dobrna, Klanc 51 Titovo Velenje, Jenkova 25 20 let dela Nč Mladenka Jeršič Zvonislava ;uis Irena J°ljuf Ivana j^si Karel ^teržinek Jožica ^opnik Marija arnše Mihaela Titovo Velenje, Šalek 89 Titovo Velenje, Zidanškova 5 Titovo Velenje, Vrnjačke Banje 1 Titovo Velenje, Tomšičeva 55 Titovo Velenje, Kardeljev trg 10 Titovo Velenje, Šalek 91 Titovo Velenje, Prisojna 5 Titovo Velenje, Prešernova 6 30 let dela Ročnik Ivan Jankovič Stevo Titovo Velenje, Škalska 34 Titovo Velenje, Tomšičeva 11 bralna akcija v Gorenju fa teden pričenjamo v Goren-!u v Titovem Velenju 11. bral-;° akcijo, ki naj bi jo zaključili K°nec maja prihodnje leto. Nge si lahko izposojamo v Rokovni knjižici Indok centra sako sredo od 13. do 15. ure, ?rav tako pa tudi pri animatorjih Kakovost - med zmož-astrni in hotenjem, ki predajajo celovito obvladovan-' kakovosti in v katerih ima v°/e mesto tudi Gorenje. 1 lemi oddajami so želeli gledal-6te predstaviti sodobne metode ^ovitega obvladovanja kakov-kakršne uporabljajo v razvi-^ gospodarstvih. Prva oddaja, ' ie bila na sporedu drugega tegrama v ponedeljek, 20. no-^tebra 1989, je gledalce sezna-s tem, kaj kakovost sploh je. ^kovost je tisto, kar cenimo, kar imamo radi, kar občudujemo, česar si želimo. To pomeni, da je naš odnos do nje angažiran, je tisto pozitivno v našem življenju," razmišlja voditelj oddaj dr. Davorin in Kračun, ko skuša opredeliti pojem kakovost. V drugi, ki bo na vrsti prihodnji ponedeljek, prav tako ob 20.30, pa bodo skušali čimbolj nazorno pokazati, kako kakovost nastaja v vseh fazah nekega delovnega procesa. Iz dobre zamisli lahko namreč nastane dober izdelek le, če bodo usklajeno delovale vse službe in bo kakovost glavni cilj za vse. Tudi zato so te oddaje namenjene vsem nam. B. G. Srečanje na delovnem mestu Alojz Planovšek Alojz Planovšek je v Gorenju Mali gospodinjski aparati iz mojstra vzdrževanja pred štirimi leti postal vodja vseh vzdrževalcev te po številu delavcev pravzaprav male tovarne. Morda ga je to delo doletelo zaradi njegove dolgoletne zvestobe Gorenju, saj je v Nazarjah že od začetka, od leta 1970, prav gotovo pa so bile odločilne njegove z delom in stalnim izobraževanjem pridobljene izkušnje. Kot mnogi po delovnem stažu stari delavci je tudi Alojz Planovšek svojo delovno pot v Gorenju začel v Velenju. Takrat, pred nekaj več kot dvema desetletjema, ko je kot mlad strojni ključavničar po končanem služenju vojske iskal zaposlitev, je v Gorenju začel v vzdrževanju. Po začetku obratovanja tovarne v Nazarjah je bil sprva za vse vzdrževanje takrat še maloštevilnih strojev zadolžen skupaj s sodelavcem. To je bila precejšnja odgovornost, pa tudi naporno delo. Marsikdaj se je podaljšal delovnik, saj proizvodnja zaradi okvar ni smela stati. Vse več zahtevnih strojev pa je terjalo več znanja, zato se je odločil za nadaljnje šolanje. Po končani srednji tehniški šoli na mozirski delavski univerzi prav gotovo laže opravlja svoje odgovorno delo. Laže je tudi zdaj, ko ima okrog sebe 32 večinoma mladih in strokovno usposobljenih sodelavcev. Vzdržujejo vse stroje in naprave za izdelovanje zelo različnih malih gospodinjskih aparatov. Zaradi novih strojev je njihovo delo zdaj lažje, počasi pa si že tudi delijo področja, saj jih je več, vsi pa vseh strojev z vedno več vgrajene elektronike ne morejo poznati enako dobro. V njihovi proizvodnji je namreč povezanih veliko različnih tehnologij, vsaka pa seveda zahteva drugačen pristop tudi pri vzdrževanju. V proizvodnjo uvajajo že tudi avtomatske stroje, zlasti podajalne naprave, v prihodnje pa bomo v njihovi tovarni verjetno srečali tudi robote. Njihova želja pa ostaja, da bi podobne naprave izdelek tudi sami. Z novimi prostori, v katere so se preselili po dopustu, jim odpirajo tudi takšne možnosti. Vendar pa še vedno ugotavljajo, da jih razvoj in zlasti uvajanje vse več novih aparatov v proizvodnjo prehiteva in vsem spremembam nikakor ne morejo slediti z novimi, res ustreznimi stroji. Življenje med stroji pa je le en del življenja Alojza Planovška. Po hrupu, ki ga po vseh letih pravzaprav niti ne zaznava več, ga pa na to nehote opozorijo doma, saj se je navadil glasneje govoriti, je zanj dobrodošla tišina gozda. Tako kot mu tečejo na delu v Gorenju, se nizajo leta njegovega prijateljevanja z lovsko puško. In če bi za razgovor imela še nekaj več časa, bi se o tej svoji strasti še prav gotovo bolj razgovorili. Počasi mu bo v lovsko druščino verjetno sledil tudi sin in se bo v lovski sobi na podstrešju znašlo še več trofej in bo še več možnosti za nadaljevanje pogovora. Darinka Razdevšek Najboljši pod koši Pred kratkim se je končalo prventstvo Gorenja v košarki, na katerem je sodelovalo 10 ženskih in moških ekip. Med ženskimi ekipami so bile v A kategoriji najboljše košarkarice DSSS Gorenje Gospodinjski aparati - Centralno skladišče. Ekipo so sestavljale Omerovič, Kovačič, Golič, Pavlič B., Pavlič D. in Jal-šovec. Druga je bila ekipa EKO, tretja Galvana in četrta ZHT. V moški konkurenci je v kategoriji B vrstni red naslednji: 1. DSSS NO (Matjaž, Vodlak, Špeh, Rebec, Jošt, Semprimožnik, Melanšek), 2. Vzdrževanje (Hriberšek, Pavčnik, Kočevar, Krevh, Čretnik, Brezovnik), 3. ZHT (Tajnšek, Bukovec, Mlakar, Ro-senstein, Lah). V kategoriji A pa so zvrstili takole: 1. Elektronika (Hliš, Jazbec, Plešej, Dumbaja, Mravljak, Grudnik), 2. DSSS GA (Penšek, Plaskan, Blago-tinšek, Jamnikar, Božnik, Pungartnik), 3. Vzdrževanje (Blagotinšek, Vajdič, Kramar, Mikek, Jeseničnik), 4. Galvana, 5. DSSS GA Centralno skladišče, 6. Iskra Delta, 7. ZHT, 8. PTT, 9. Procesna oprema. V kategoriji C so bili najboljši košarkarji DSSS GA (Zorko, Novak, Tam-še, Sagmeister, Camloh, Žlender, Brinovšek) in SOZD Veterani (Magdič, P ruš, Jerčič, Šramel, Mežnar, Sternad, Skornšek, Petrovič, Podgoršek). V točkovanju za Pokal Gorenja so največ točk zbrale ekipe DSSS GA, Vzdrževanje in Iskra Delta. Delovne naloge v decembru 1989 TOZD Štedilniki ■ ■ ■ ■ - Ju Issii L— j k : l 39.909 Gorenje Gospodinjski aparati TOZD Pralno-pomivalna tehnika Pralni stroji * 1 iM 9 p itll 26.000 Progra- matorji n 32.000 TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika Zamrzo- valne omare 20.321 Zamrzo- valne skrinje ■ 20.000 Hladilniki 13.400 TOZD Kompresorji w 64.000 TOZD Kondenzatorji j p i 91.981 Gorenje Notranja oprema TOZD Gradbeni elementi (m2) [S 96.000 Gorenje EŠP Barvni TV aparati lij 12.700 Gorenje MGA Mali aparati p'", - 124.255 Gorenje Servis Servisni posegi „ k- 86.550 Podatke za delovne načrte nam posredujejo planske službe delovnih organizacij. Vsi podatki so v naravnih enotah, zato za delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema in Gorenje EKO, kjer izde- lujejo več različnih izdelkov, ki so tudi vrednostno zelo različni, planov ne objavljamo. Prav tako ne objavljamo planov za tozd Pohištvo Gorenja Notranja oprema, kjer proizvodnjo načrtujejo tedensko. Naložba za prihodnost Gorenje Gospodinjski aparati so v sredo, 22. novembra 1989 obiskali mladi narovoslovci in tehniki iz Murske Sobote. Kot so zapisali v svoji prošnji za ogled Gorenja Gospodinjski aparati, so želeli svojim nadarjenim učencem, bodočim strokovnjakom, z ogledom proizvodnje gospodinjskih aparatov in uspešne delovne organizacije pokazati, da je napredek družbe mogoč samo z znanjem, ki omogoča prehod v novo kakovost. V Gorenju Gospodinjski aparati, natančneje v njihovem, oddelku izobraževanja, so se seveda njihovi prošnji z veseljem odzvali'n jim pripravili bogat program. Tako so jim predstavili Gorenje, F seznanili z raziskovalno dejavnostjo pri nas, popeljali na ogleu proizvodnje in laboratorijev te jim skupaj s Centrom srednjin šol pripravili razgovor z mladim raziskovalci velenjske občine. Mladi iz Murske Sobote med ogledom laboratorija. Obisk v Zagrebu V soboto, 16. decembra 1989, bo organiziran obisk dveh galerij in glasbene ter gledališke predstave v Zagrebu. ATC. Odhod od Rdeče dvorane Najprej bo ogled galerije Mimara, kjer je vstopnina 150.000 din, nato pa Muzejsko galerijskega prostora na Jezuitskem trgu, kjer bo na ogled zbirka Ericha Slomoviča, v kateri so Obvestilo Delavski svet DSSS Gorenje med drugimi tudi znana dela Picasa in Renoira. Zvečer bo v veliki dvorani Lisinskega koncert Zagrebške filharmonije (180.000 din), za tiste, ki raje prisluhnejo govorjeni besedi, je ogled predstave Gospa Margarita, monoko-medije Radmile Andric Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda (170.000 din). Prijave sprejemajo animatorji kulture v delovnih organizacijah Gorenja in Stanislava Pangeršič, telefon 448, II. Šah Prenos obresti od deviznih vlo9 Sredi novembra je bilo ekipno prvenstvo Gorenja v šahu, ki se ga je udeležilo 7 ženskih in moških ekip. '1988 "iti "predložili naloga & prenos dinarskih obrestj i( Pri šahistih so se ekipe zvrstile takole: 1. EKO (Stropnik, Podlipnik, Hus-kič, Perkuš, Pečečnik, Tkalec), 2. GA Centralno skladišče (Rupnik, Gegič, Alihodič, Živkovič), 3. Servis (Merz-dovnik, Avsec, Sternad, Hudej), 4. Procesna oprema, 5. GA Tehnologi. p; eriivo uiii idr orvn / y deviznih vlog, svetuje/0 ..e Ljubljanski banki, da to st° sedaj. Zahvala Med šahistkami so bile najboljše članice ekipe ZHT (Nada Stankovič in Antonija Skledar) in Gostinske enote (Cvetka Novak, Dora Rutnik). sodelav^ V točkovanju za Pokal Gorenja so največ točk osvojili šahisti DSSS GA, 132 točk, 2. EKO, 100, 3. Servis, 84 in 4. Procesna oprema. Sodelavkam in tozda Štedilniki Gorenja spodinjski aparati se zahya'r jem za izkazano pomoč ia jz, lažilne besede izrečene ob gubi mame — hvala. Habjan'6 Lojze INFORMATOR, list za obveščanie delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem ve B. Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Družbeni org dajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensk ■ klada 9650 izvodov. Grafična pnprava, tsk in odprema: REK 00 Tiskarna Titovo Velenje. Optošče metnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Veienpj kib0 soboto, ob 8.30, cena prevoza, seveda odvisna od cene bencin . zaenkrat 200.000 din. SOZD je na 3. seji sprejel sklep o Prof^. kemičnih stranišč za počitniške Pril<0 lice. Prodaja bo 6. decembra 1989 1 do 16. ure v skladišču oddelka za kreativno in kulturno dejavnost renja v Rdeči dvorani. Na prodaj je 22 kemičnih stranišč P 650.000 dinarjev. Vsem varčevalcem, ki še 01 j dvignili dinarskih obresti deviznih hranilnih vlog za