54 Marta Ložar
Krila, predpasniki in pasovi
v slovenskih ljudskih nošah
Marta Ložar
Krila
V naših nošah imamo bistveno razliko med krilom na pas ter krilom
z modrcem, ki se pojavlja, razen izjem, vsako v svojem predelu slovenskega
ozemlja. Krilo na pas je doma v območju bele noše, kakor imenujemo po-
krajine, kjer je še do nedavna prevladovalo v noši belo, največ domače
platno. Pokrajine, iz katerih so znani že po vseh dosegljivih virih številni
oblačilni kosi iz drugobarvnega blaga, imenujemo območje temne noše;
le-to pozna krilo z modrcem.
1. Krila na pas so najpreprostejša v kroju in izdelavi. Taka so belo-
kranjska in prekmurska krila, imenovana r ó b a č a pri Poljčicah, Vini-
čankah in Adlešičankah; robača v Poljanski dolini; janka in kikla v
Prekmurju ter drugod v vzhodni Sloveniji
V virih 19. stol. omenjajo avtorji iz Bele krajine (Navratil iz Metlike,'
Kobe iz Semiča,^ Heinko iz Krupe") bela, navzdol nagubana platnena krila.
Po konservativnem značaju belokranjske noše sodeč, se kroj teh kril iz prve
polovice 19. stoletja ni bistveno razločeval od novejših. Robača je bila na-
rejena iz štirih pol platna, v pasu nagubana ter prišita na širok pas,
o p 1 e č e k ;' na njem so bile našite naramnice, o p r t e ,'' ali r a m e n k e
da je robača visela na ramenih. V zadnjem času so krila redko še oprem-
ljena z ramenkami in se "navadno s trakom zavezujejo okoli pasu ali pa
spenjajo s škabicami (Adlfešdči, gl. op. 52). Robača se je od pasu navzdol
prosto gubala. Segala je do nožnih členkov (Adlešiči, Črnomelj; starejša so
bila krajša). V novejšem času uporabljajo za. robačo mesto domačega platna
v a 1 e s, to je belo, kupljeno blago, »ki ima rede« (je progasto tkano).
Vales uporabljajo v pokončni legi (si. 3), da je robača navzdol valovito,
drobno nagubana. V Vinici imenujejo vales tudi nabiranc, robačo iz njega pa
nabiranko. Revnejše ženske v Adlešičih so kupovale vales le za »zadnji stan«
(za zadnji del robače), spredaj, kjer jo je pokrival predpasnik, pa je bilo
všito domače platno.
Da so uporabljale vales, bi kazalo na to, da so v prejšnjih časih krila
na podoben način gubale. Domačini iz Vinice vedo povedati, da so Belo-
kranjice svojo obleko gro ha le (Pleteršnik), to je, da so z mokrim
delom obleke po pranju udarjale po perilniku (prim. krišpanje, spodaj).
Zguban del obleke so imenovale potem zgrohanc. Točnejših podatkov
' Navratil J., Kako so belim Kranjicam bili zatrti črni »repi«. N. 1879.
- Kobe, Beli Kranjci unkraj hribov Gorjancev in Kočevarjev ob reki Kolpi
od Metlike do Osolnic. N. 1847,
^ Heinko, Volkstrachten in Unterkrain. Carniolda 1842.
' Sič A., Slovenske narodne noše. II. izdaja, Ljubljana 1927.
Glej op. 4.
" Iz lasitnili zapiskov.
Kriila, predpasitiki in pasovi 55
0 grohanju, n. pr. v katerih krajih je bilo v navadi, katere dele oblačila
so grohali in v kateri smeri so bile gube, nimam.
V Poljanski dolini je bila robača dolga 80—85 cm in široka »štiri platna«
(štiri širine blaga). Spodaj je bila ozko zarobljena. V pasu je bila nabrana
in prišita na dlan širok pas; gubice so bile nekaj pod pasom še enkrat
prešite. S trakom na vsakem koncu pasu, ob zarezi zadaj, se je robara kri-
žema okoli pasu spredaj zavezovala. Poljanke so robačo pri pranju vodo-
ravno nagubale, kris p ale. Za Poljansko dolino omenja to že leta 1849
Korban.' Po Lokarju* narede gube po vsakem pranju na nečkah. Iz Starega
trga poroča domačin, da mokroi robačo pregnejo čez pol, da je zadnji del
znotraj in udarjajo z njo po' tleh, kamor so prej razprostrle rjuho. To
delajo tako dolgo, da dobi mokro platno lepe drobne gube. Ko se robača
posuši, gube ostanejo (si. 1).
Bela platnena, na pas narejena krila omenjajo viri iz krajev med Dravo
in Muro. Se vse 19. stoletje so bila krila poleg rokavcev edino poletno
oblačilo. Tako krilo imenujejo tu j a n k a, velja pa naziv tudi za drugo
oblačilo, krilo z modrcem.
Prekmurska bela platnena krila se v kroju od belokranjskih ne razlo-
čujejo.* Praznične janke so narejene iz raznih vrst blaga, pogosto rdeče
barve, a spadajoi po kroju še vedno v tip kril na pas.
Nekak prehod od kril na pas h krilom z modrcem sta krilo in životek"
kot oblačilo med seboj ločenih delov. To vidimo jasno na akvarelu Koryt-
kove zbirke (si. 2). Po Povodnovih podatkih" nosijo Dolanke modra krila,"
po Cafovih izvemo o Pesničarkah, da nosijo tudi modre suknene janke
»jenke z rudečimi debelimi robi«. V teh poročilih se barva janke presenetljivo
ujema z akvarelom in »rudeče robe« moremo istovetiti s širokimi progami,
ki jih vidimo tudi na akvarelu pri krilu spodaj. Iz teh sličnosti med akva-
" Korban L, Kratek ozir na Poljance. Slovenija 1849.
» Lokar Janko, Iz Bele Krajine. C. II. 1911.
° Novak V., Lan in njegovi izdelki. ČZN 1936; na krilo je našit »koleir«
(ovratnik) za dlan širok, zvezan z belimi trakovi, ki so bili lahko tudi s »tenki
konec se'tkani«. »Janke na grbe« so nosile ženske samo k maši.
V razpravi uporabljam ime krilo in ž i v o t e k za oblačilo, kjer sta
to dva ločena dela obleke, a krilo z modrcem za oblačilo, ko sta ta dva
dela v pasu sešita in sta torej eno oblačilo. Ob imenih životek ali modre si
običajno predstavljamo isto oblačilo, pa naj bo prišito h krilu ali ne. Ker pred-
stavlja telovnik pri moški obleki samostojen del obleke, smatram ime ž i -
votek za prikladno sličnemu ženskemu oblačilu. Po Pleteršniku bi za tako
oblačilo rabili ime ž ivo tee, vendar mi ni znano, kje je tako ime v rabi,
razen na Krasu (gl. spodaj). Pleteršnik je zapisal o teh imenih sledeče:
modre — das Mieder,
životek — ein kleiner Leib (dem. od život),
životec — 1. ein Ideiner Leib, 2. das Leibchen, das Mieder (Kras, Brj.),
ž. na zadrg (Erj.),
telovnik — die Weste.
Saria B., Narodopismio iz Simon Povodnovega dela »Biirgerliches Lesebuch«,
E V in Vil, 1933.
" Mautner-Geramb V., Steirisches Trachtenbuch. Bd. 1, II. Graz 1932. — Po
poročilu iz leta 1S13 nosijo Etolanke modro volneno krilo, segajoče do kolen in
često položeno v gube.
56 Marta Ložar
relom in poročili sklepam, da je akvarelist na si. 2 upodobil nošo iz krajev
med Dravo in Muro (pri Pesničarjih ali Dolancih), kjer so ženske oblačile h
krilu tudi životek. S sličnim podatkom potrjuje to tudi domačin iz Spuhlje
pri Ptuju (ženske so oblačile za pražnje dni k janki tudi mujderc).
Noša životkov je doma tudi v Prekmurju. Leta 1829 omenja Csaplovics,
da nosijo ženske poleti kratke životke; za katere kraje velja to poročilo,
ni znano. Fotografski posnetki novejše prekmurske noše (si. 4) pričajo, da
oblačijo ženske temne životke k belim platnenim nošam (slične posnetke hrani
tudi Etnografski muzej v Ljubljani). Po veliki podobnosti med žensko in
moško nošo na akvarelu si. 2 in posnetku si. 4, bi biloi sklepati, da je
na nošo životkov h krilom vplivala moška noša telovnikov.
Med viri o nošah srečujemo posamezne omembe o prislcu; to je
samostojen del obleke, ki je deloma nadomeščal životek, pokrival je le prsi,
okoli pasu ali hrbta so ga privezovali s trakovi (prim. shko žene s sloven-
sko-hrvatske meje pri Krapini v delu, navedenem pri op. 12, si. 39). V krajih
kjer sta krilo in životek ločena oblačilna dela, je tudi prišle bolj pogosten,
tako v Ormožu (za praznike imajo čez prsi čeden »braduc«, leta 1813),''
v okolici Ptuja (rdeč prišle, leta 1822)," pri Ščavničarkah in ženskah z Mur-
skega polja (»na nadrah« nosijo rdeče progasto blago''). Poročila omenjajo
prišle tudi v drugih štajerskih krajih (Konjice 1812,"* Pohorje," Savinjska
dolina," laški okraj'"), vendar ni pri nas bistven del noše. Bolj pogosten
je pri sosednjih nemških Štajerkah (Brustfleck, Brustlatz).
2. Krila z modrcem. Prvi, ki omenja z modrcem sešita krila, je Valvasor,^''
ki piše o Gorenjkah, da jim krilo sega visoko preko želodca, zato je modre
kratek; modrci so iz različnega navadnega blaga, enako tudi krila, vendar
drugačne barve ali pa tudi samo iz črnega platna. Tako oblačilo opisuje tudi
Rutar za Goriško iz 17. in 18. stoletja.^' Pogosto omenjajo krila z modrci
iz raznih vrst blaga v prvi polovici 18. stoletja odpravščine in seznami hčera
kranjskih svobodnikov.-^ Jasnosti glede tega oblačila navedeni viri ne nudijo,
vendar potrjujejo, da so v tem času nosile Slovenke krilo z modrcem;
dela oblačila, krilo in modre, sta bila v pasu sešita in krojena iz dveh raz-
ličnih tkanin.
a) Modre. V slovenskih nošah prevladujejo modrci drugačne barve in
iz drugačnega blaga kot krila. Po obliki so se v teku časa in po pokrajinah
" Glej navedeno delo pri op. 12.
" Glej navedeno delo pri op. 12.
"5 Kunšič L, Doneski k zgodovini književne zveze med Čehi in Slovenci.
Stanko Vraz in Pavel Jožef Šafafik. Zbornik SM 1^9.
'" Glej navedeno delo pri op. 12.
" Glej navedeno delo pri op. 12.
Pajk J., Noša Štajerskih Slovencev. Zora V, 1876. — svilnati nedrci, »kteri
zadnjega dela niso imeli, nego so jih držali traki križem čez pleča«.
'° Fr. Kotnik, Narodna noša v laškem okraju. ND XIX, 1927, — »iPmislc«
s trakovi so nosile pod črn sipenzer nekatere starejše ženske.
Valvasor J. V.,  Die  Ehre  des  Herzogthums  Krain.   Niirnberg,   1689,
knj. II, VL
Rutar S., Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. Ljubljana 1896.
Polec J., Svobodniki na Kranjskem. Glasnik MDS,, XVII, 1936.
15. Kranjica (|do Herniannu, 1780)
16. Krilo 7 modrcem iz gorenjskega kota
Rateče—Planica  (iz zbirk Etnografskega
muzeja v Ljubljani)
17. Razni pasovi iz zbirk Etnografskega muzeja v Ljubljani
(Od leve proti desni: beilokranjski kupljeni pas, 4 sklepanci. 3 usnjeni pasovi,
belokranjski tkani pas iz novejšega časa)
Krila, predpasniki in pasovi 57
Spreminjali v dolžini, manj ali bolj globokem vratnem izrezu, v načinu
spenjanja spredaj na prsih ter po okrasu.
Konec 17. stoletja je bil kranjski aH gorenjski modre zelo
kratek <gl. zgoraj, str. 56);- tako tudi na Goriškem. Do druge polovice
Î8. stoletja so se modrci nekaj podaljšali, segali so malo nad pas ali celo
prav do pasu, kakor je sklepati iz upodobitev (votivne podobe in drugo);
pri vratu spredaj in zadaj so bili precej visoko zaprti. Nasprotno ima Her-
mannova Kranjica-" globlje na prsi izrezan modre. Modrci, kakor jih sledimo
vse od Valvasorja do začetka 19. stoletja, se spredaj niso stikaU in so jih
ženske na prsih vezale križema s trakci ali vrvicami ter jih bolj ali manj
tesnile. Taki so bili modrci po vsem Kranjskem. Isto velja tudi za Go-
riško?' (modrci se tesno prilegajo in imajo preko prsi trakove in pentlje).
Deloma vidimo na prsih s trakovi prevezan modre tudi pri Tržačanki
iz začetka 19. stoletja. Če sklepam iz drugih potez, ki so skupne štajerski
in kranjski noši, je moral biti tudi štajerski modre podoben kranjskemu
in zapadnoslovenskim. Težko si je ustvariti jasno sliko o koroških nošah
iz 18. stoletja. Iz Hermannovega opisa bi bilo sklepati, da konec 18. stoletja
Korošice (Ziljanke?) modrca niso s trakci prevezovale, ko pravi, da modre
pri Korošici redko vidiš: »Nosijo le tako zvane životke, ki so podobni brez-
rokavnemu korzetu. So vitke in visoke postave in dokazujejo, da ni resnica,
da bi lepo postavo napravile samo trdo pretisnjene prsi (eine steife Schnurr-
Brust-'^).« Leta 1791 pravi Hacquet o Ziljankah, da jim pokriva drobno na-
guban ovratnik velik del života in pobarvanega ali vezenega ali s trakovi
okrašenega všivka na prsih (Brustlatz) Ta »Brustlatz« je morda podoben
»prislcu« (gl. str. 56). Današnja ziljska ruta, ki joi zavezujejo preko prsi, se
v načinu nošnje od »prislca« ne razločuje. Če je domneva pravilna, je bil
ziljski modre že konec 18. stoletja podoben današnjemu, oz. modrcu zadnjega
časa ziljske noše, ki je njegova značilnost v tem, da je puščal ves prsni del
prost (gl. si. 8).
Če sledimo okrasu starejših modrcev, najdemo v odpravščinah kranj-
skih svobodnikov podatek, da so njih hčere nosile modrce, okrašene s čip-
kami. Takega primera kasneje ni več in je to gotovo le bolj meščanski
način okraševanja. V drugi polovici 18. stoletja, brez dvoma tudi že prej,
so bili na Kranjskem v navadi modrci, ki so imeli na robovih in šivih za
okras našite trakove. Enaki modrci so bili tudi na Štajerskem: posebno lepo
so razvidni pri ženskah na freskah na Sladki gori (si. 5). Kasneje pravi
tudi Pajk,^" da je bil nekoč štajerski modre tak, »kakor še na Kranjskem
danes iz drugačnega blaga (kakor kriloi), posebno lepo obrobljen in
okinčan«. Omeniti je še Hermannovo poročilo, da so modrci na Kranjskem
»steifer«, kot na Štajerskem (ali velja to za Gornjo ali tudi za Spodnjo
Hermann B. F., Reisen durch Oesterreich, Steyermark, Kâmten, Krain,
Italien, Tvrol, Salzburg und Diayern im Jahre ITBO.
Giej op. 21.
Glej zbrano gradivo v delu M. Brejčeve, Slovenske narodne noše na Ko-
roškem. E V 1932.
Glej navedeno delo pri op. 18.
58 Marta Ložar
Štajersko, ni jasno); razumeti pa je iz tega poročila, da so bili kranjski
modrci krepko podloženi.
O modrcih 19. stoletja nudijo viri jasnejšo sliko. Na Kranjskem so
modrci, modrici (Gorenjsko) ostali v bistvu precej nespremenjeni v kroju
in okrasu. V prvi polovici 19. stoletja vidimo le bogastvo variant v načinih
izrezovanja pri vratu, oziroma na prsih, hrbtu ter v načinu okraševanja z
našitki, običajno iz črnih, žametnih trakcev. V prvih desetletjih so prišli v
navado modrci iz raznega brokata. V tem času so največ uporabljali brokat,
pretkan z zlatimi in srebrnimi nitmi. Tudi Vodnik poje o »zlatem modrcu«.
Modrci so bili precej kratki, kar moremo v tem času imeti za vpliv visokega
prepasovanja v empir.ski dobi, še Vraz je videl v Podkorenu »mojderc«
komaj pet prstov dolg, da so se ženske prepasovale ravno pod prsmi;"
dalje je videl tudi Heinko na Dolenjskem, da je bil svilen modre z zlatim
vzorcem tako kratek, da so segale gube krila skoraj do podpazduhe."
Modrci so se spenjali spredaj s škabicami (kaveljčki, glej op. 52), toda
kakor kažejo nekateri primeri Goldensteinovih akvarelov, le spodaj, zgoraj
pa je ostal modre odprt in so bili tako beli rokavci še globlje vidni (si. 6),
vendar je bilo vzporedno s takim spenjanjem v navadi še tudi prevezovanje
z vrvico (na Homcu še celo leta 1875^°).
V drugi polovici 19. stoletja so na Kranjskem še vedno uporabljali za
modrce razne enobarvne in vzorčaste svile ter bombaževinaste tkanine, tudi
zlati brokat je bil še v navadi. Izdelovali pa so že tudi modrce iz enakega
blaga, kakor so bila krila. V času, ko so začeli splošno nositi pestre ovratne
rute, niso prihajali modrci več toliko do izraza. Modrci so postali tudi
daljši, okras iz našitih trakcev pa je ostal še vedno priljubljen (si. 16: na
črnem brokatnem modrcu so našiti široki žametni trakovi po starinskem
načinu). Kranjskih modrcev se je ohranilo mnogo in so na splošno podloženi
z debelim hodnim platnom.
Na slovenskem Štajerskem so še tudi v 19. stoletju nosile ženske krila,
kjer so bili modrci iz drugačnega blaga (taki so se ponekod ohranili še do
leta 1880), a tudi iz enakega. Po dolžini so bili modrci slični kranjskim.
Tako pravi Pajk, da so nosile v Savinjski dolini (Braslovče) okoh 1. 1820 do
1830 »nedrc«, ki ni presezal treh dlani«. O okrasu ne poroča iz tega časa
noben opis. Kdaj so ženske na Štajerskem nehale okraševati svoje modrce
s trakci, ne morem ugotoviti.
Ce primerjamo med seboj slovenske noše, opazimo povsod značilnost,
to je, da se krilo in modre v tvorivu in barvi razločujeta, razen pri nošah
iz zadnjega časa (glej še zgoraj str. 56). Enako je bil tudi modre v tržaški
okolici ter na Koroškem iz drugačnega blaga kot krilo. Pri Tržačankah je
bila navada, da so nosila dekleta svetlejše modrce, a žene temnejše, navadno
črne ali vijoličaste, vzorčaste s cvetličnim motivom.'" Ziljski nidrc ali modre
(si. 8) je navadno- narejen iz črnega žameta z vtkanim cvetličnim motivom;
" Fekonja, Pot v gornje strani. Pisma St. Vraza. SN 1879.
Heinko, Skizzen aus Krain, Carniolia V 1842. j
Mrkun A., Homec. Ljubljana 1925. j
Santel S., O ženski narodni noši v Julijski Krajinii. Jadranki koledar 1935. .i
Krila, predpasniki in pasovi 59^
v krojil se od modrcev vseh drugih pokrajin razločuje, ker je od naramnic
h krilu strmo odrezan, da pušča spredaj oprsje povsem prosto.
b) Krilo. Za delavnike so bila krila pri krilih z modrci iz belega ali
barvanega domačega platna, iz zadnjega časa pa so večinoma bar-
vana v črno (Poljčane, Pohorje, Podsreda,*' Dolenjsko); črno prteno krilo,
čamažot ali čimežot, segajoče do kolen, so nosile tudi Rezijanke."
Raševinasta krila se omenjajo najpogosteje z Gorenjskega, a so bila
običajna tudi drugod. Imenovali so jih m e z 1 a n k a ali r a s (tudi mezlanasti
ras ali ras z modrcem). Običajno so bile mezlanke črne ali rjave, izjemoma
tudi druge barve. Mezlanke so bile z redkimi izjemami okrašene spodaj z
drugobarvnim robom, navadno s širokim zelenim svilenim trakom (smled-
niška mezlanka, gl. si. 10, ima ob zelenem traku še zeleno vrvico). Preprosto
kranjsko raševinasto krilO' z modrcem je primer iz Etnografskega muzeja v
Ljubljani z inv. štev. 20: krilo je iz domače, črno barvane raševine, dolgo
85 cm in sestavljeno iz petih pol širine po 53 cm, da je celotna širina me-
zlanke, odštevši ozke robove v šivih, 260 cm. Srednja pola raševine ne sega
do pasu, temveč je v višini 35 cm vstavljen kos debelega domačega platna,
da so s tem prihranili pol metra raševine; tu je namreč prekril krilo pred-
pasnik (prim. belokranjsko krilo iz valesa, str. 54). Ob desnem robu vstav-
ljenega platna je zgoraj všit v mezlanko notranji žep. V pasu, kjer je krilo
našito na modre, je drobno nagubano in so gube znotraj nekaj niže še enkrat
prešite. Krilo spodaj nima običajnega drugobarvnega roba.
Raševinasta krila so pogostna tudi na Štajerskem (Pohorje, hribi ob
Savi"); ziljski ter rezijanski ras imata od raševine ime. Tako se je pre-
neslo tako ime tudi drugod na krila iz drugačnega blaga : muzalanka
(podsreda'"), ras (Rateče-Planica iz sukna,'*^ si. 16).
Cesto .srečamo v virih krila, narejena iz domačega platna, ki je bilo
tkano z drugobarvnimi progami (štrajhaste janke v Mežiški dolini'"). Gol-
denstein je upodobil Škofjeločanko v krilu iz progastega blaga, ki so ga
tkali v Škofji Loki in okolici iz domače preje in rdečih kupljenih niti, turške
preje (bombaževina). Tako blago ni bilo priljubljeno samo v škofjeloški in
ljubljanski okolici, temveč sploh pO' vsem Gorenjskem. Iz iste vrste blaga je
brez dvoma tudi belo-modro progasto krilo, ki ga nosi Vipavka na Golden-
steinovem akvarelu. Verjetno je tudi v Vipavo prihajalo blago škofjeloških
tkalcev.
Naslednja tkanina, ki so jo pri nas še do nedavna tkali doma, je sukno.
Suknena krila omenjajo pogosto viri z Gorenjskega; v koliko so bila krila
" Glej navedeno delo pri op. 12. Dve hodni janki z modrcem za vsak dan
je dobila dekla kot letni deputai v Podsredi.
Šantel S., Rokopisno gradivo.
" Glej navedeno delo pri op. 12.
^' Glej navedeno delo pri op. 12, tako se imenuje krilo iz sukna, karmjloda
ali redko tudi iz kronraša, ki ima spodaj širok žameten rob ter svilen modre. To
je nedeljsko oblačilo in po tkaninah sodeč res ni v poročilih zaman pripis, da so
v teh krajih gospodarji in njih žene revneje oblečene kot otroci in služjnčad.
Glej op. 32.
Kotnik_Fy^ Narodju noša y M        dolini. ND XV111, W2t.
60 Marta Ložar
res iz domačega sukna, ni znano. Sič poroča, da so bila okoli srede 19. stol.
na Gorenjskem za zimo splošna temnomodra suknena krila. Taka široka
krila s svilnatim našitkom spodaj so bila v navadi na Homcu še leta 1880.
Lep primer suknenega krila z modrcem iz gorenjskega kota iz druge polovice
19. stol. kaže si. 16. Krilo je iz debelega suknenega blaga, vijoličaste barve.
Taka krila so še danes značilna za nošo v Ratečah-Planici, imenovana ras.
Krilo, ki ga kaže slika, je zelo globoko nagubano in spodaj okrašeno s
široko progo zelene svile, žnuro?'; ob njej tečeta še dve enako zeleni
vrvici, našiti v obliki vrvice. Modre k temu krilu je črn, brokaten. Iz do-
mačega sukna so si izdelovale krila ženske na Pohorju; tudi v Podjuni so
bile v navadi volnene j o n k e. Poročila omenjajo suknena krila tudi iz
drugih slovenskih krajev; taka so bila v rabi povsod, kjer so nosili krila
z modrcem.
Poleg raševine, platna, domačega ter kupljenega sukna so bile v 19. stol.
v navadi še tudi mnoge druge vrste tovarniškega blaga. »Kupivna krila,
visoke barve« imenuje Trdina krila, narejena iz živobarvnega kupljenega
blaga, nosile so jih ženske v Mengšu okoli leta 1830.^" Iz pisanega blaga na-
rejena krila so bila posebno priljubljena na Dolenjskem za praznične dni
(z dlan širokim, zelenim robom spodaj); od tod omenjajo bombaževinasto
blago kričečih vzorcev. Tudi na Krasu so bila priljubljena krila iz roža-
stega blaga.'"
Dolžina krila je po Slovenskem precej enotna (spodnji rob sega do
gležnjev), razen izrazite svojstvenosti ziljskega rasa,*" ki pokriva v zahodnem
predelu Ziljske doline (Brdo) še kolena, v vzhodnem (Bistrica), pa sega do
kolen (ustni podatek prof. Grafenauerja). Z ziljskim rasom moremo pri-
merjati še rezijanski ras, ki sega iudi le do kolen. To značilnost opevajo
verzi iz ljudskih pesmi:
K' nočem Zilanko,
prekratko ma janko,
Rožanko bom mov,
K' ma janko do tlov ...
(Loče pri Beljaku, Štrekelj II, 2572)
ali druga:
Kada na Ostrek pridemo.
Naše Rezijanke videmo,
K' majo kratke janke, kratek ras,
K' jim rase trebuh vun čez pas.
Glej op. 32.
Trdina Janez, Spomini starega Mengšana. VP 1931.
^" Po Airsenoviićevih in Šantlovih akvarelih.
Ras je navadno iz listra, kateremu pravijo Ziljami urlan. Včasih je tudi
iz domačega blaga. Spcrfaj ima ras približno osem centimetrov širok rob dru-
gačne barve. Ras je na široko ,plisiran', »v rorče djan«, kakor pravijo Ziljaiiike,
dolg je kakih 65 cm in je črne, vijoličaste, pa tudi modre (»brune«), rjave (»ruse«),
»temnobrune« barve. Široki obrobni pas spodaj je povsod zelen. (Ciitirano po
M. Brejčevi, glej op. 25.)
Krik, predpasniki in pasovi 61
Poleg svojstvenosti v zunanjem videzu ima tudi po kroju ziljski ras prav
posebno mesto in sicer je spredaj po vsej dolžini odprt; pri oblačenju ga
spenjajo samo z enim kaveljčkom v pasu. Pri tako odprtem krilu ohranjajo
gube laže v redu, kadar je krilo spravljeno (ras ima slične gube kot meh
pri harmoniki, si. 7). Ziljski ras je narejen iz listra in ima ob spodnjem robu
tudi redno našito progo zelene svile. Listrasta je včasih tudi podjunska jonka.
Ožje in širše proge blaga spodaj na krilu srečujemo pri prav vseh
slovenskih nošah in so brezdvomno naš starinski okras.
Pri nekaterih nošah je v zadnjem času svila, posebno premožnim, za
pražnja krila splošno tvorivo. O svilenih krilih izvemo iz mnogih poročil
z Gorenjskega, vedno pa so taka v tržaško-okoličanski noši, za katero
imamo redno samo poročila o sijajni pražnji noši. Tu je drugobarven rob
na krilu spodaj širok in izrazit." Tudi v Ben. Sloveniji (Št, Peter) so imele
ženske za slovesne prilike krila iz višnjeve, rdeče ali zelene svile, »vse zgi-
bičane po dolgavi«.*- Krila iz spreminjajoče se svile v temnoolivno zeleni,
črni ali vinskordeči barvi pozna tudi podjunska noša.
Krilo z modrcem, krojeno oboje iz enakega blaga, omenjajo viri naj-
prej in najpogosteje na Štajerskem (v Spuhlji pri Ptuju imenujejo tako obla-
čilo k I o t, gladko narejeno, od ,glatt'), a je običajno tudi v koroških nošah
(Mežiška dolina, niederc in janka;''' rožanska janka;" podjunska janka z nje-
dercem;'^ Jezersko). V zadnjem času so bila enaka krila z modrcem tudi na
Gorenjskem, Dolenjskem, Blokah in drugod, kar je posledica nošnje pestrih
ovratnih rut, ki pokrivajo modre. Tudi spenzerji, kočemajke in podobna
oblačila, ki so ponekod izpopolnjevala pražnja oblačila, so dala modrcu
precej podrejen ali samo praktičen značaj. Krila z modrcem za delovne
dni (košnja) so< bila v zadnjem času redno iz enake vrste blaga (Dolenjsko).
Predpasniki
Okoli pasu privezan predpasnik je lasten vsem slovenskim nošam zad-
njega časa. Zanj so znana imena p r e d p r t (Savinjska dolina. Štajerska),
predpas, pripas, predprtnik (Štajerska), prednik (Rogatec, ob
Ščavnici, Mursko polje), zastor (Štajerska, Vinica, Adlešiči), op a s (Smled-
nik). Bolj je poznano dn rabljeno tuje ime b u r t a h ((Rateče-Planica, Zilja),
b i r t o h (Gorenjsko), b i r t a h (Smlednik, Bevke), î i r t o h (Dolenjsko),
f u r t o h (Središče), f i r t f (Skedenj), f e r t e h (Istra, Breg), f u r t o 1 j
(Mursko polje), for toi (Prekmurje). V Reziji imenujejo predpasnik re-
mi jal, okoH Buzeta traverza.
Pri Valvasorju ne izvemo o predpasnikih nič natančnega. V virih 18. stol.
najdemo največ bele predpasnike (si. 12, 5), a redko poleg njih tudi
« Glej op. 30.
Procesia presv. rešniga Telesa pri Starih Slovenih na Laškem. Opis noše
iz šentpetersJce fare. Bčela 1S53.
« Glej op. 36.
" Glej op. 25.
" Glej op. 25.
62 Marta Ložar
drugobarvne, tako omenjajo odpravščine svobodnikov predpasnike iz mezlana
in kronraša. Starejši beli predpasniki so nedvomno narejeni iz domačega
platna, kar potrjujejo tudi nekateri avtorji konec 18. stol. O obliki pred-
pasnikov je mogoče reči na splošno, da so bili v navadi ožji, iz ene širine
blaga ter razmeroma dolgi. Širini primerno tudi niso bili močno nagubani
ter so se pritrjevali okoli pasu s trakovi, našitimi na predpasnik ali pa tudi
na način, ki ga vidimo pri ženski na freski na Sladki gori; ozek bel rob,
zgoraj na nagubanem predpasniku, ima na vsakem koncu gumbnico, v katero
je z gumbom pripet ozek, drugobarven trak, ki se križema okoli pasu spre-
daj priveze v pentljo (si. 12, prim. tudi si. 5). Predpasniki so bili brez
okrasa ali so pa imeli spodaj našite bele čipke.
V 19. stol. so postali beli predpasniki redkejši. Leta 1808 pravi sicer
še Hoff,*" da nosijo Kranjice samo bele predpasnike, a vendar je omemba
za ta čas precej pozna; verjetno so beli predpasniki še prevladovali nad
drugimi. Tudi drugod so bili v prvih desetletjih 19. stol. še pogostni. Okoli
leta 1820 so nosile v Slivnici pod Pohorjem bele predpasnike največ za
praznike;'^ iz Studenice izvemo, da so bili delovni predpasniki narejeni iz
hodnega platna;'" tudi v Savinjski dolini so nosile okoli leta 1820—30 za
delavnike bele predprte.'"
Kasneje so beli predpasniki deli noše ob posebnih kmečkih opravilih.
Ženske na Štajerskem so nosile ob košnji, žetvi in trgatvi predprte iz moč-
nega domačega platna in Pajk pravi, da je čist bel predprtnik ponos Slovenke,
ter da proti nemški meji beli predpasniki ginejo.™ Tudi drugod po Slo-
venskem je veljal bel predpasnik za važen del obleke ob košnji, česar se
starejše ženske še prav rade spominjajo; v Bevkah sç si opasale bele bršli-
naste birtahe; pod Kureščkom so si pripravila dekleta za košnjo dva ali
tri bele predpasnike, da so imele takoj nadomestek, če jih je dobila ploha.
V Št. Rupertu na Dolenjskem so imele grabljice navado, da so vogal belega
firtaha zatikale zadaj za pas. Povsod so si te bele predpasnike okraševale s
čipkami. Ljubezen do bele barve v noši, ki so jo starejši avtorji omenjali za
Slovenke, se pri predpasnikih prav lepo izraža.
V zadnjem času so bili beli predpasniki deli ljudske noše le še v osred-
njebelokranjski noši. Starejših poročil o predpasnikih od tod ni na raz-
polago, le Heinko pravi za Krupo, da nosijo tam ženske predpasnik, narejen
iz debelega platna."^' Kakor v vsej ostali noši, je bela naravna barva domačega
platna ostala tudi pri predpasnikih; v metliško-podzemeljski okolici so bili
v zadnjem času v navadi veliki predpasniki, navadno iz kupljenega bomba-
ževinastega blaga. Tak je predpasnik iz Lokvic v Etnografskem muzeju inv.
štev. 732: dolg je 82 cm in širok 140 cm (narejen je torej iz dvojno širokega
blaga). V pasu je naguban na širino 49 cm ter našit na 65 cm dolg pas s tra-
kovi za zavezovanje na vsakem kraju. Predpasnik je ob vseh treh robovih
" Hoff N. O., Historisch-statistisch-topc^raphisches Gemiilde vom Herzog-
thume Krain oind denselben einverleibten Istrien 1808.
*\ " Glej navedeno delo pod op. 12.
'-" Glej op. 26.
" Glej op. 3.
Krila, predpasniki in pasovi 63
okrašen z 2 cm širokimi kupljenimi zobci. Precej se od tega predpasnika
razločujeta viniški in adlešički zastor, že po tem, da tu predpasnike redno
izdelujejo iz domačega platna (si. 11). Zastor je narejen iz dveh pol platna,
ki sta po sredi po dolgem sešiti; zgoraj je močno nabran in so gube nekaj
pod robom še enkrat prešite. Svojstven je način, kako zastor pritrjujejo okoli
pasu: na koncu ozkega roba v pasu je iz hodnega konca narejena zanka,
škabica (Adlešiči: »Škabica mi se utrgala«); na Vinici imenujejo škabico
tudi r i n č i c o (kadar našijejo pod rob »babo«," je res videti ta »rinčica«
kakor droben obroček). Skozi obe škabici ali rinčici potegnejo trpotko (trak),
ki jo polože križema okoli pasu in zavežejo spredaj v pentljo, dr gal k o
(Adlešiči), ki visi spredaj s konci trpotke po zastoru (si. 11). Spodaj je
zastor navadno precej široko zarobljen, pražnji pa okrašen z vezenino v eni,
dveh ali treh progah (enako tudi krilo). Za okras rabijo tudi čipke.
V območju bele noše, na slovenskem vzhodu, je bel predpasnik še dolgo
časa prevladoval, kljub temu, da so se med bele elemente noše mešali drugi
po barvi, tkanini in kroju. Od Gorjancev navzgor nudijo skromni viri na-
slednjo sliko: za okolico Dobove in Brežic pravi leta 1845 Sonntag, da
nosijo ženske zelo ozke in ne predolge predpasnike; takega vidimo še okoli
leta 1880;" predpasnike so okraševale z rdečim vezenjem. V nasprotju s tem
malim predpasnikom vidimo severneje od tod proti Podčetrtku in Rogaški
Slatini (po akvarelih K. Russa v delu, navedenem pod op. 11) k beli in temni
noši velike bele predpasnike. Med Dravo in Muro so prevladovali v 18. stol.
še beli predpasniki ter ponekod še tudi dobršen del 19. stol. Predpasnike iz
tankega belega platna so nosile okoli Ptuja še okoli leta 1830 neveste in
družice,'^ torej kot zelo slavnostno in morda obredno oblačilo. V Prekmurju
so beli predpasniki prevladovali še v prvi polovici 19. stol., vendar so jih
že tudi takrat nekatere barvale črno. K pisanim jankam so začele nositi tudi
pisane predpasnike.'*^
Drugobarvni predpasniki so znani najprej pač v območju temne noše.
Na akvarelu v Hacquetovem delu ima Gorenjka predpasnik enake barve
kot krilo; verjetno je to mezlanast predpasnik, kakor jih navajajo' že tudi
odpravščine svobodnikov. V 19. stol. so barvali za predpasnike domače
platno, izdelovali pa so jih tudi iz raznih kupljenih tkanin. Predpasniki iz
barvanega domačega platna so veljali predvsem kot delovni predpasniki.
Priljubljeni so bili povsod na Kranjskem, Koroškem in bližnjem Štajerskem
modro barvani predpasniki, potiskani z belimi pikami ali cvetličnim vzorcem.
Tako so barvali platno pri »Firbarju« v Horjulu, česar se domačini še spo-
minjajo. Ti predpasniki so bili veliki, da so prekrili velik del krila. Med praž-
njimi predpasniki so poleg velikih (črnih in drugobarvnili), največ svilenih,
tudi manjši. Veliki bogati predpasniki so pri tržaški in škedenjski noši.
ided« in »baba'< (škabice) imenujejo medeninast kaveljček in zanko za
zapenjanje; Erjavec (Iz potne torbe) je slišal za to imena nanjček in nanjčica
(Krn), pógalica, zapónec (na Krasu).
•''^ Arsenovićev akvarel noše iz Mokric.
Glej op. 11.
Vurnik S., rokopisno gradivo.
64 Marta Ložar
Svojstveno obliko ima ziljski burtah, ki je v celi dolžini drobno na-
guban, »v majhne rorče djan« in je tudi spodaj dva- do trikrat naguban
(si. 9), tkanina je voal ali tibet. Pod burtahom so nosile Ziljanke še drug,
klotast predpasnik s čipkami, ki so se videle izpod burtaha. Morda je bil
spodnji predpasnik le zato, da so bile na njem čipke in je bilo videti, kot
bi bile našite na burtah.
Raznobarvne predpasnike nosijo k beli noši v Poljanski dolini ob Kolpi.
Kolikor se še spominjajo domačini, so bili predpasniki vedno iz raznobarv-
nega blaga, največ pisani (s cvetličnim motivom). Narejeni so bili gladko,
iz ene širine blaga, »iz enega platna«, le z nekaj gubami v pasu. Novejši
predpasniki so širši in imajo spodaj našito gubanje, »graniro«; zgoraj so
predpasniki nekaj nabrani in imajo našit dva centimetra širok trak, »partico«.
Partica ima na koncu ozke, kupljene trakove; z njimi se priveze predpasnik
okoU pasu. Ti predpasniki so največ iz volnenega blaga ali klota ter eno-
barvni; slični so prekmurskim, barvastim predpasnikom.
Starejši viri za nošo južnoslovenskih pokrajin predpasnika ne omenjajo;
tako ga ni na Valvasorjevem bakrorezu škedenjske noše, ki ga sicer z
ohranjeno nošo lepo primerjamo. Tudi Hacquet k isti noši o predpasniku
ničesar ne pove. Na Goldensteinovih akvarelih noše iz Prema, Osolnice ter
nekaterih drugih, ki predstavljajo verjetno nošo iz doline Kolpe, in na nje-
govih akvarelih noše iz Poljanske notine (si. 13) ženske predpasnika nimajo.
Ce se na te vire lahko opremo, potem bi sledilo, da so začele ženske v teh
slovenskih pokrajinah predpasnike nositi precej pozno, v Poljanski dolini,
ob Kolpi šele proti sredi 19. stol. Zato se ni čuditi, da so predpasniki v času,
kolikor se morejo ljudje nazaj še spomniti, le iz pisanih, kupljenih tkanin.
Potemtakem bi istočasno s tovarniško tkanino spoznali pri sosedih tudi
ta del noše in ga od njih prevzeli. Tak predpasnik je z monumentalno
preprosto krojeno nošo iz debelega domačega platna gotovo nenavadna
kombinacija.
Pasovi
V prvih opisih ljudskih noš najdemo tudi omembe o pasovih, izdelkih
domače obrti. Središče tkalske obrti, kjer so izdelovali pasove, je bilo brez
dvoma na Kranjskem, kar je sklepati že iz skopih omemb pri noši. O škofje-
loških tkalcih vemo, da so s svojimi izdelki trgovah tudi po Italiji in posebno
po Koroškem. Tu je mišljena tkanina, a so bili njih izdelki tudi pasovi.
Pri Valvasorju slišimo, da so Gorenjke nosile v 17. stol. okoli ledij štiri
prste široke, modre pasove, ki so bili zelo gosti in trdi in so jih tkali
posebno urno. Take pasove so v 17. in 18. stol. nosile tudi ženske na
Goriškem.^" Hermann piše leta 1781: »Poseben nakit Korošice je rdeča, tri
prste široka preveza (Binde). Narejena je iz turškega sukanca (bombaže-
vinastih niti) in stkana zelo gosto z različnimi vzorci. Vse te preveze pri-
hajajo s Kranjske, kjer se v masah izdelujejo. Te preveze se všijejo med
zgornji in spodnji del srajce tako, da pridejo ravno okrog ledij. Ravno te
^ Glej op. 21.
Krila, predpasniki in pasovi 65
preveze soi prav za prav vzrok, da Korošice ne nosijo modrčkov. 2ivotki
(Leibeln) so namreč tako kratki, da se vidi rdeča preveza med životkom
in krilom.«" Ni znano, za kateri koroški predel velja ta opis. Da bi bila
preveza všita med gornji in spodnji del srajce, si je nemogwe predstavljati;
preveza je gotovo služila za pas in je tako morda predhodnica pasu, ki
piše o njem deset let kasneje Hacquet za Ziljanke.
Ned\'omno so kranjski pasovi v tipu in tkalski tehniki sorodni onim,
ki so jih v Beli Krajini tkali še v zadnjem času in imajo nekje v davnini
skupen izvor. O belokranjskih pasovih imamo mnogo več podatkov, zato
tudi jasnejšo sliko. Po Heinkovem opisu so bili pasovi okoli Krupe, ki so
jih tkale ženske doma še pred sto leti, dolgi pet do šest komolcev, zadaj
pa razdeljeni v več vrvic z vozli na koncu. Metliški repi (vrvice na obeh
koncih pasu, prevoze, ki so mahale zadaj po krilu do roba), so po-
stali znani zategadelj, ker si je prizadeval škof Baraga, ko je kaplanoval
v Metliki (ok. leta 1830), da bi jih odpravil. MeUičanke so take pasove začele
zgodaj opuščati in nositi kupljene (slika 17), ki so se spredaj zapenjali
s kovinastO' zaponko. Po splošnem videzu je staremu metliškemu pasu
podoben pas iz Poljanske doline ob Kolpi, ker je na konceh razdeljen
v dolge žnore z bombaki (okrogli vozh na konceh). Pas se zave-
zuje zadaj, da vise žnore kot repi do konca krila (si. 1). V Poljanski dolini
so volno za te pasove kupovali, tkala pa jih je potem doma ženska, ki so ji
rekh pasa ri ca. Pasovi so bili iz rdeče volne z vtkanimi modrimi in
zelenimi nitmi, široki približno šest centimetrov. Pas je bil dvojno tkan,
zgoraj je imel odprtino, da so mogle ženske vanj spravljati denar ah druge
malenkosti in je v tem podoben moškemu, usnjenemu pasu. Iz volne enakih
barv je bil tkan tudi pas viniško-adlešičke noše zadnjega časa. Pas, tkanica,
je bil tako dolg, da si ga je ženska dvakrat ovila okoli pasu in poltem
zadnji konec zataknila pri strani za ta ovoj. Tako tvori tkanica nekako pre-
hodno obliko med metliškim z zaponko in starinskim poljanskim pasom
z repom.
V Prekmurju (Murska Sobota) so se ženske prepasovale z modrimi,
rdečimi ali zelenimi p o j a s n i k i (Csaplovics jih imenuje suknene robove).
Več ni znanega, vendar je že s tem potrjeno, da so^bj^Lnasovi tudi tu
v navadi.
Pas je pri slovenski ženski noši značilen in važen del. i
V območju temne noše bi na take pasove spominjaH razni trakovi, ki jih
ženske privezujejo okoli pasu vrhu predpasnika, tako na Dolenjskem (Šmarje,
Dobrepolje, Bloke; priljubljeni so bih črni moirirani, oblakasti trakovi),
na Notranjskem in tudi na Gorenjskem (tu še poleg sklepanca). Zavezovale
so jih zadaj v veliko pentljo, da so viseli konci traku daleč po kriiu. Po-
nekod so imele trak že kar prirejen v pentljo, ki se je potem zadaj v pasu
pritrdila. Ponekod so zavezovale trakove pri strani (tržaške in goriške
okoličanke; v Črnomlju in Št. Rupertu) ali tudi spredaj (pri škedenjski noši).
Izredno široke in dolge trakove so si privezovale okoli pasu tržaške in
Citirano po Brejčevi (op. 25).
66 Marta Ložar
goriške okoličanke (široke do 15 cm); konci traku so viseli skoraj do spod-
njega roba krila. Tu kakor v Skednju so bili priljubljeni pisani trakovi, ki
so barvitost teh noš zelo dvignili. Škedenjke so si nadevale pozimi k suknji
ožje in krajše trakove.™ Istrski pas, o v e z a, je bil črn in je imel kratko
pentljo.'" Rezijanke so se prepasovale s črnimi, žametnimi trakovi brez
pentelj." i :
Pasovi, ki jih navajam doslej, so bili ali res še pravi pasovi, da so se
v pasu tesno prilegali, ali pa zaključevali dvodelnost obleke (n. pr. v Beli
Krajini). i
Drugačen značaj imajo pasovi, ki se običajno ne prilegajo životu v
pasu, temveč padajo na boke in imajo pri strani na kovinastem obešalu
še en konec pasu, ki pada po krilu navzdol (si. 15). Izjemo tvori ziljski pas,
ki se z njim Ziljanka tesno prepaše, sicer pa ima tudi navzdol viseč konec
in tvori zato po obliki prehod od pasov prvega k pasovom druge vrste.
Ločimo dve inačici teh pasov: prvi so narejeni iz okrašenega usnja, drugi
so kovinasti. Pri obeh je nosil viseči konec pasu žepni nož ali ključ od
skrinje (si. 5).
Usnjeni pasovi v različnih širinah (od 1—7 cm) so bili s kovinastimi
žebljički tako gosto nakovani, da so ti žebljički prekrili vse usnje. Med
drobnimi glavicami žebljičkov so bile večje kovinaste oblike (tudi barvane),
ki so tvorile cvetlične motive (si. 17). Te pasove so nosile v prejšnjem sto-
letju povsod po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem pa tudi v območju
bele noše na vzhodnem Štajerskem. Pasovi so bili okrašeni s cinastimi, me-
deninastimi pa tudi srebrnimi žebljički. V drugi polovici 19. stol. takih pasov
ni bilo več dosti videti.
Usnjen je tudi ziljski pas, bogato vezen s tulci pavjih peres v cvet-
ličnem ornamentu. Ima krajši in daljši viseč del pasu, oba enako vezena;
na daljšem koncu, ki visi do roba krila, so še po vsej dolžini posebni kovi-
nasti okraski (si. 14).
Usnjene pasove, okrašene z vezenino s tulci, vidimo tudi drugod
(Savinjska dolina). Ta način je šteti pri nas med mlajše načine okraševanja.
Vzporedno z usnjenimi pasovi so bili v rabi tudi kovinasti, to so
s k 1 e p a n C i (na Gorenjskem, Goriškem, štajerskem) ali sklepani (Do-
lenjsko) iz raznih cenejših in dragih kovin (srebro in zlato; srebrn sklepanec
je na Gorenjskem srebrnjak) in v nešteto variantah, da dveh enakih skoraj
ni najti. Poleg sklepancev, ki so le preprosta verižica (Etnografski muzej
hrani nekaj takih primerkov, ki so datirani z letnicami iz 18. stol), najdemo
take, ki so sestavljeni iz najbogateje modeliranih členov. Sklepanec, sestav-
ljen iz dveh različnih kovin, tudi barvno učinkuje. Pri strani ima sklepanec
obešalo; na njem je v prejšnjih časih visel jermen ali verižica z nožkom ali
ključem za skrinjo. Kasneje so nosile sklepance brez visečega dela (Go-
renjsko, Savinjska dolina, po akvarelih K. Mayerja iz leta 1876) ali tudi
»» Glej op. 30.
5« Glej op. 30.
«" Glej op. 32.
Krila, predpasniki in pasovi 67|
brez obešala (Savinjska dolina). V novejšem času so privezovale ženske na
obešalo razne pisane pentlje (Gorenjsko, Dolenjsko), enake tistim zadaj
na avbi. Modre, rdeče, bele in zelene »ž o j e«, trakove, so privezovale
tudi Ziljanke v obešalo svojega pasu."
Spodrec ali spodrenc je bil doma tkan (Bevke, iz 18 lanenih niti) ali
kupljen trak (tudi kar rob blaga) in je služil za to, da so si ženske dolgo
krilo pri hoji ali delu privezovale više, da je stalo kakor svitek okoli pasu.
Ta navada je bila precej splošna. Kakor vidimo na akvarelu noše iz Smled-
nika, so si tam spodrecale krilo tudi s širokim usnjenim pasom (si. 10).'-
Ponekod so si ženske spodrecale ali spodrepale (Bevke) krila samo
za delavnike, drugod tudi ob nedeljah in so jih le v cerkvi razpodrecale.
Pregledno delo o krilili, predpasnikih in pasovih je skromen doprinos
k predelavi posameznih delov slovenske ljudske noše. Slična obdelava šele
pokaže veliko pomanjkanje točnih podatkov o nošah posameznih pokrajin
in krajev v Sloveniji, tako zgodovinskih podatkov kot podatkov, ki jih je
med ljudstvom še mogoče zabeležiti. V kolikor bo še možno izpopolniti te
vrzeli, bo to naš Etnografski muzej gotovo izvršil s svojim velikopoteznim
in načrtnim delom raziskovanja vseh panog ljudske kulture po posameznih
pokrajinah. Po teh raziskovanjih bo mogla dobiti tudi noša v znanstveni
obdelavi ono mesto, ki ji pripada.
Glej op. 25: »Baje nosijo dekleta, ko gredo v ,prvo', to je na ples pod
lipo, posebno našivan in izkičen pas.«
Kordesch L., v tekstu k priredjitvi Goildensteinovega akvarela za Cairmiolio
pove pri smledniški noši, da so se žene spodrecale z usnjenim pasom pri hoji
ali ob dežJM (slika 8).
Résumé
JUPES, TABLIERS ET CEINTURES DANS LES COSTUMES
POPULAIRES SLOVENES
1. Jupes. Dans les costumes populaires slonenes nous avons la
jupe avec ceinture et la ceinture avec corselet.
a) On confectionnait jusqu'a ces derniers temps la jupe avec cein-
ture, dans la Carniole Blanche et dans le Prekmurje, avec du tissu blanc
de pays. La jupe est coupée dans des morceaux de tissu droits, plissée a
la ceinture et cousue sur une ceinture plus ou moins large. La femme
la. fixe au corps avec des rubans ou bien par une épingle.
h) En certains endroits les femmes ajoutent a la jupe un corsage
indépendant (par ex. entre la Drave et la Mure et le Prekmurje). Nous
pouvons comparer le corsage au gilet des Iiommes.
c) Les femmes portent la jupe avec corselet en Carniole, surtout
dans la Carniole Intérieure, aux environs de Trieste, dans la Haute Car-
•   i
6§ Ëoris Orel
niole, lu Carinthie slovene et en Siyrie. La jupe y est d'un autre tissu
que le corselet qui, jusqu'a la moitié du XIX^ siecle, était encore réguli-
erement orné de parements faits de rubans. A cause des foulards bariolés
que les femmes portent autour du cou, les corselets ont perdu de leur
panache. En Styrie et en Carinthie, on taillait déja au cours du siecle
dernier le corselet et la jupe dans le meme tissu.
Les femmes Slovenes ornaient leur costume en cousant a la partie
inférieure de la jupe des bordures d'autres couleurs.
2. Les femmes slovenes portent leur tablier fixé autour de la
ceinture avec des rubans. Aux différentes époques et dans les diverses
régions, les tabliers se distinguent entre eux par le matériel dont ils
sont faits, et par la taille. A l'ordinaire, les tabliers sont de toutes cou-
leurs et de tissus divers. Le développement du costume slovene montre
que les tabliers blancs étaient caractéristiques. Ils ne se sont conservés
tels que dans le costume de la Carniole Blanche (Bela Krajina). Ailleurs
ils sont une partie du costume dans les occupations paysannes parti-
culieres, comme par exemple au moment du fauchage ou de la moisson.
3. Les ceintures sont une partie importante du costume fé-
minin slovene. Les ceintures sont étroitement serrées autour de la taille,
de façon a rattacher les deux parties du costume (Carniole Blanche,
Poljanska dolina au bord de la Kolpa), ou bien elles relevent le coloris
du costume (voisinage de Trieste, Skedenj). D'autres sortes de ceintures
sont lâches. Elles tombent sur les hanches et elles ont ordinairement au
côté un suspensoir de métal. Ces ceintures sont en cuir et souvent gar-
nies d'ornements métalliques ou de jointures métalliques en forme de
chaînette. On a conservé beaucoup de jointures et elles offrent une
richesse extreme de variantes, depuis la chaînette la plus simple (du
XV111^ siecle) jusqu'a la chaînette aux maillons tres artistiquement
ciselés. Du suspensoir pendait sur la jupe une courroie ou une chaînette
avec la clé l'armoire ou un canif. Ces derniers temps le suspensoir
n'a pas d'accrochoir, en certains endroits on attache cependant a sa
place des rubans bariolés.