SVOBODNA SLOVENIJA

Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 8.

" E  SLOV E NI A  LiEKL


BUENOS AIRES,

21. FEBRUARJA (FEBRERO) 1957

Šepil®v — Gromiko

Pred dobrim tednom dni je bil od¬
stavljen sovjetski zunanji minister
Šepilov in na njegovo mesto postav¬
ljen v zapadnem svetu dobro znani 48
letni Gromiko.

Zakaj ta nenadna sprememba? Ali je
vzrok kak izrazit neuspeh šepilova, ali
politika v Egiptu, ali Eisenhowerjeva
doktrina ? Če hočemo vsaj približno
odgovoriti na ta vprašanja, ne smemo
pozabiti sledečih dejstev:

Dolgo že ni bil položaj v Sovjetski
zvezi tako zamotan, kakor je bil v zad¬
njem letu in je še danes. Zato ni čud¬
no, če se zdi večkrat, da režim, ki je
sedaj na vladi, skače iz ene skrajno¬
sti v drugo.

Na eni strani hoče nakazati ka¬
kor da se odpoveduje svojim osnovam
in metodam, na drugi strani pa z naj¬
bolj brutalno silo uveljavlja ortodok¬
sni stalinizem. Simptomi notranjih kr¬
čev sedanjega sovjetskega režima so
značilni.

Eden najbolj presenetljivih dogodkov
so bili sklepi božičnega zasedanja Cen¬
tralnega komiteja sovjetske komunistič¬
ne stranke, ki so bili objavljeni v za¬
ključni resoluciji: temeljita omejitev

investicijskih načrtov; velike gradnje,
ki so neposredno pred dovršitvijo, je do¬
graditi, dela na ostalih pa je ustaviti;
šesto petletko, katere načrti naj bi se
že izvajali več kot eno leto, obravnava¬
jo v teh sklepih tako, kakor da je ni;
z drugimi besedami: to petletko so uki¬
nili. šaburov, predsednik Gospodarske-
ga sveta, je bil odstavljen, njegovemu
nasledniku Pervuškinu pa je bilo na¬
ročeno, da mora v prvi polovici 1. 1957
predložiti Vrhovnemu sovjetu osnutek
šeste (!) petletke. Vodilni štab Gospo¬
darskega sveta je bil zamenjan. V no¬
vem vodstvu ni nikogar, ki bi pripadal
stari stalinistični skupini, šef Pervu-
škin pripada skupini Bulganina. Poleg
sta v uradu dva izrazita pristaša Hru-
ščeva, nekaj nepomembnih ljudi in dva
zanesljiva prijatelja Malenkova. Odsot¬
nost starih stalinistov v Gospodarskem
svetu izgubi svojo pomembnost, če upo¬
števamo dejstvo, da je bil popreje ime¬
novan za ministra za državno kontrolo
Molotov.

Močno zastopstvo skupine Hruščev-
Bulganin v Gospodarskem svetu je ka¬
zalo na to, da nočejo ničesar spreminja¬
ti na obstoječih načrtih. Toda kljub te¬
mu je prišlo do naravnost presenetljive¬
ga sklepa Centralnega komiteja: usta¬
vitev in razveljavitev petletke, ki je bi¬
la v teku.

Kaj takega se ni še zgodilo v sovjet¬
skem režimu. Ukinitev obstoječe petlet¬
ke je nezaslišan umik, je korak nazaj.
Na drugi strani pa vsaj delna zmaga
Malenkova na polju gospodarstva. On je
padel na tem, ker je hotel omejiti ve¬
liki investicijski načrt v korist poveča¬
nja industrije potrošnih predmetov. S
tem, da je zaradi gospodarskega umi¬
ka, ki ga je sklenil Centralni komite,
zvezda Malenkova zopet zasvetila neko¬
liko močneje, pa je močno izgubila na
svetlobi zvezda starega Kaganoviča, ki
je znan tekmec Malenkova v gospodar¬
ski politiki.

Na ta nenadni gospodarski umik cen¬
tralnega komiteja je nedvomno vplival
načrt šeste petletke, ki je vseboval v
glavnem izrabo vseh produktivnih sred¬
stev za novo mogočno kopičenje kapi¬
tala; načrti za potrošno industrijo pa
so bili tako skrčeni, da jih sploh ni bi¬
lo mogoče več omejevati. Temu je do¬
dati teško obremenitev sovjetskega go¬
spodarstva z dogodki v satelitskih dr¬
žavah, od katerih so se nekatere čez
noč spremenile iz pozitivnih postavk v
močno pasivne.

Brez vpliva na gospodarski umik pa
niso bile notranjepolitične zadeve v Sov¬
jetski Rusiji .Ne smemo prezreti okol-
nosti, da so v vzhodnih deželah običaj¬
no študentje glasniki javnega mnenja.
Na skoraj vseh univerzah Sovjetske
zveze pa je v zadnjem času močno in
sumljivo gibanje med študenti.

Poleg gospodarskih in notranjepoli¬
tičnih vplivov je upoštevati tudi razme¬
re v partiji sami, ko ocenjujemo navede¬
ni gospodarski umik. Vse te razmere pa
morejo prinesti tudi še marsikako oseb¬
no spremembo, predno se bo popolnoma
zjasnilo na dokaj oblačnem nebu sov¬

Hajkasneje do 20» junija 1958 bo vlada izročila posle
svobodno izvoljenim ustavnim oblastem

je izjavil predsednik general Aramburu v meslu Trelew

V nedeljo zjutraj se je predsednik ge¬
neral Aramburu podal na sedemdnevni
obisk raznim mestom v južnih argentin¬
skih provincah. Iz Buenos Airesa je
najprej odšel v mesto Trelew. Ob priho¬
du ga je ljudstvo navdušeno pozdravilo
in sprejelo. General Aramburu je govo¬
ril v tem mestu na velikem zborovanju
na Trgu Independencija. Poslušala ga
je velika množica ljudstva, ki ga je med
govorom ponovno prekinjalo z odobra¬
vanjem. Govor pa so prenašale tudi vse
argentinske radijske posta'e. Predsed¬
nik je med drugim dejal, da je revoluci¬
ja neprestano opozarjala, da imajo vsi
odgovornost za obnovo dežele. Tega po¬
ziva pa niso hoteli vsi slišati. Zato je
obnovitveno delo težavno. Kajti zlo je
bilo ogromno, mnogo večje, kot je pa
bilo mogoče predvidevati.

Javnost opozarja na težave, ki jih ima
vlada z obnovitvenim delom. To javno
priznanje pa nikakor ne pomenja sla¬
bosti vlade. Tega naj se dobro zavedajo
razni slabiči in naj vedo, da je revolu¬
cija trdno odločena izpolniti vse, kar je
objavila. Delo vlade je lahko vidno
vsem. Zato se vlada kritike ne boji.
Jo naravnost želi in jo tudi potrebuje.
Kritizirati pa pomeni graditi, nikar pa
ne rušiti in razbijati. Nikakor pa vlada
rie more dovoliti, da bi koristi kogarko¬
li izpodrivale rodoljubje.

General Aramburu je v nadalnjih iz¬
vajanjih znova poudaril, da revolucija
nimh lastnikov, pa tudi ne dopušča de¬
dičev. To pomeni, da ne dopušča, da
bi se kedo povzpel do ustavnih oblasti
z njeno pomočjo, še manj pa, da bi kdo
vlado izkoriščal za protirevolucijo. Po¬
navlja tudi besede, ki jih je govoril ob
svojem obisku v Mendozi, da vlada ne
bo 'pozvala naroda na volitve eno mi¬
nuto pozneje, kot bo čas za to, pa tudi
ne eno minuto poprej. V zvezi s tem
izjavlja, da vlada pričakuje, da bo iz¬
ročila vse posle zakonito izvoljenim ob¬
lastem najkasneje do 20. junija 1958.
To se bo zgodilo potem, ko bo spre¬
menjena zvezna ustava, pa tudi ustave
v provincah in po izvršenih volitvah u-
stavnih oblasti. Pri teh volitvah bo vla¬
da popolnoma nepristranska. Volitve za
ustavodajno skupščino bodo meseca ju¬
lija t. 1. Z ozirom na dejstvo, da je po¬
litika umetnost možnosti, vlada priča¬
kujejo od politikov, da bodo omogočili
predvideni razvoj v deželi, kajti dežela
je prepričana, da izhod iz revolucije ne
bo kaka avantura.

V tretjem odstavku svojega govora
je general Aramburu znova omen'al na¬
čela osvobodilne revolucije, zlasti tista,
ki se nanašajo na ohranitev socialnega
miru. Pravi, da so še vedno nekateri, ki
tega miru ne žele. Zato tudi naj nihče
ne dolži vlade, če so še vedno ljude,

ki so žejni krvi, ki služijo razdiralni ak¬
ciji, ki imajo v svoji zaslepljenosti še
vedno raje zatiranje kot pa človeško
dostojanstvo, ljudje, ki ne razumejo, da
je sedaj doba žrtev, ne pa zahtev. Ar¬
gentince naproša naj vsakdo od njih
doprinese drobec za skupno stvar, da se
bo v deželo, ki je bila tako krivično
prizadeta res povrnil mir. Vlada iskre¬
no želi, da bi mogla čimprej preklicati
vojno stanje v državi.

V naslednjih izvajanjih je general
Aramburu znova omenjal gospodarska
načela osvobodilne revolucije. V zvezi s
tem je naslovil novo prošnjo na delav¬
stvo naj poveča proizvodnjo. Kajti samo
delo je tista čarobna formula, ki gospo¬
darsko lahko reši državo. Ponavlja tu¬
di, da je vlada proti podržavljanju go¬
spodarske dejavnosti.

V zaključnih izvajanjih je pa predsed¬

nik general Aramburu ostro obsodil zad¬
nja kriminalna sabotažna dejanja in v
zvezi z njimi nosilca prejšnjega režima.
To obtožbo izreka pred vso Ameriko,
kajti “samooboževanec s svojimi privr¬
ženci skuša z ogromnim denarjem ter s
plačanimi prijatelji razbiti lastno drža¬
vo.”

General Aramburu nadalje pravi zanj,
da je že dovolj pokazal na oblasti. Ko
je imel vsa sredstva na razpolago, bi
deželi lahko omogočil napredek in ji dal
svobodo. Je pa povzročil nazadovanje in
ustvaril sužnost. V deželi, ki je bila zi¬
belka mož, ki so služili svobodi polovi¬
ce kontineta, se je rodilo sovraštvo in
strah skupno s korupcijo in poneverba¬
mi.

Pred vso Ameriko general Arambu¬
ru v imenu Argentincev izjavlja, da ta
človek nikdar več ne bo mogel stopiti
na argentinska tla. Kri ter razdejanje,
ki ga je povzročilo njegovo sovraštvo
bo pa nov prispevek za ameriško svobo¬
do ter potrdilo argentinskega prijatelj¬
stva celo s tistimi deželami, ki Argenti¬
ne niso razumele.

Izrael na®če izpolniti sklepov -OZN

Poročali smo že, da je Organizacija,
Združenih Narodov sprejela sklep, da
mora izraelska država izprazniti pod¬
ročje okoli Gaze in Akabskega zaliva
ter iz njih umakniti svojo vojsko. To
področje bi nato zasedle policijske čete
OZN, kakor so to storile na Sinajskem
polotoku.

Izraelci dosedaj tega sklepa niso iz¬
vršili. Njihova vlada je imela več sej.
Na njih so razpravljali podrobno o gor¬
njem sklepu OZN, pa so vedno prišli do
zaključka, da jih ne bodo izvedli vse do¬
tlej, dokler od Egipta ne bodo dobili za¬
dostnih zagotovil, da ta država ne bo
več rovarila med Arabci proti judovski
državi ter da bo izraelski državi v bo¬
doče zagotovljena svobodna plovba po
Sueškem prekopu. Izraelci tudi zahteva¬
jo, da morajo tako zagotovilo dobiti tu¬
di od zahodnih velesil, zlasti od Sever¬
ne Amerike, da bo Egipt dano obljubo
v resnici tudi držal.

Da bi izraelsko državo pridobil za iz¬
polnitev sklepa OZN; da takoj izprazni
področji okoli Gaze in Akabskega zali¬
va, je severnoameriški predsednik gene¬
ral Eisenhower poslal Ben Gurionu že
dve osebni pismi. Zadnje je bilo pisano
že v precej ostrem tonu. Toda judje

kljub temu še vedno trdovratno vztra¬
jajo pri svojih zahtevah po zadostnih
garancijah za izpolnitev svojih zahtev.

Med tem se položaj v tem svetu za¬
radi izraelske trdovratnosti zapleta.
Egiptovski Nasser je začel znova gro¬
ziti, da bo zaprl sueški prekop in v
njem ustavil vsa obnovitvena dela, po¬
samezne arabske države pa zahtevajo
od OZN, da naj proglasi gospodarski
bojkot Izraelske države zaradi neizpol¬
nitve sklepov te mednarodne ustanove.

Spričo takega položaja je predsednik
general Eisenhower prekinil počitnice
ter se vrnil v Washington, kjer bo imel
razgovore z vodilnimi člani Narodnega
kongresa iz obeh strank o vprašanju
umaknitve izraelske vojske iz omenjenih
dveh egiptovskih področij. Ob tej pri¬
ložnosti bodo tudi razmotrivali o najno¬
vejšem judovskem predlogu za rešitev
tega vprašanja. Predstavniki ameriške¬
ga zun. min. so imeli prav tako ponov¬
ne sestanke z judovskim veleposlani¬
kom v Washingtonu ter so mu svetova¬
li naj vpliva na svojo vlado, da izpolni
sklepe OZN, ker da je nedopustno, da
bi ta država še nadalje izigravala sve¬
tovno ustanovo, ki se bori z vsemi si¬
lami za ohranitev miru v svetu.

LLEGA EL 24 LA ESCUADRILLA
DE LA MARINA DE GUERRA
DE LOS ESTADOS UNIDOS

El 24 del corriente arribara a puer-
tos argentinos la escuadrilla de destruc-
tores No. 24 de la marina de guerra de
los Estados Unidos, que al tiempo que
cumplira una visita de confraternidad,
efectuara demostraciones de lucha anti-
submarina y participara, con naves de
nuestra marina de guerra, en ejercita-i
ciones combinadas de identico tipo y de
escolta de convoyes.

• La escuadrilla de destructores No. 24
viene al Kiando del capitaan de na vib
W. M. Foster, y esta integrada por los
destructores “Fred T. Berry”, “McCaf-
fery”, “Dealey” y “Norris” y el subma-
rino “Balao”. Las unidades argentinas,
con las euales participaran en los ejer-
cicios combinados seran comandadas
por el capitan de navio Carlos A. Ko-
lungia, y seran los destructores “Bue¬
nos Aires”, “San Luis” y “Misiones”,
las fragatas “Santisima Trinidad” y
“Sarandi”, el submarino “Salta” y los
avioncs Catalina 2.P.10 y 2.P.7.

Las naves estadounidenses llegaran a
nuestro pais luego de tocar puertos de
Venezuela, Brasil y Uruguay. De este
ultimo zarparan el 23. Al dia siguiente
arribaran a Puerto Belgrano loš des¬
tructores “Fred T. Berry”, “McCaffe-
ry” y “Dealey” y a Mar del Plata el
destructor “Norrys” y el submarino
“Balao”. El 27 entraran en Mar del Pla¬
ta, procedentes de Puerto Belgrano, los
destructores yanquis nombrados eh pri¬
mer termino y nuestras naves, perma-
neciendo en esa zona hasta el 1® de
maržo. Ese dia zarparan todos loš bu-
ques, para amarrar en la darseha A de
Puerto Nuevo el 2, por la manana. El
4, la flotilla norteamericana emprende-
ra viaje de regreso a su paiš.

je v svojem zadnjem zunanjepolitičnem
govoru pred sovj. parlamentom kot zun.
minister podal sovjetske poglede na po¬
ložaj na Srednjem Vzhodu in objavil
nekakšno sovjetsko doktrino, po kateri
naj bi veliki štirje sklenili medsebojno
pogodbo o prenehanju pošiljanja orožja
na Srednji Vzhod, Egipt naj bi dobil
popolno kontrolo nad sueškim prekopom

jetskega gospodarskega, notranjepolitič¬
nega in partijskega dogajanja.

Ta dejstva je imeti dobro pred očmi
poleg močno napetega svetovnega polo¬
žaja, če hočemo presojati osebne spre¬
membe v zunanjem ministrstvu Sovjet¬
ske zveze.

Šepilov je bil gojenec Hruščeva,
glavnega tajnika sovjetske KP. Bil je
eden od osmih tajnikov Centralnega ko¬
miteja sovjetske KP pod vodstvom
Hruščeva. Pred svojim imenovanjem za
zunanjega ministra 1. junija 1956 je bil
Šepilov glavni urednik moskovske Prav¬
de. Molotova je zamenjal na predvečer
prihoda Tita v Moskvo. Bil je znan kot
eden najboljših sovjetskih strokovnja¬
kov za Srednji Vzhod. Na obisku v Kai¬
ru je že pripravil pot za egipčansko
trgovanje z orožjem z ZSSR in češko¬
slovaško. Ko je pred dobrim tednom
prenehal biti zunanji minister, je zopet
prevzel mesto enega izmed osmih tajni¬
kov Centralnega komiteja sovjetske
KP.

Gromiko, novi sovjetski zunanji mini¬
ster, je rastel v Stalinovi dobi ter je na
zapadu znan kot premočrten komunist.
Zapad dobro pozna. Kot sovjetski vele¬
poslanik je prišel leta 1943 v Washing-
ton, star komat 33 let, je bil eden naj¬
mlajših sovjetskih diplomatov na tako

važnem položaju. Ko je 1. 1946 to me¬
sto zapustil, je bil nastavljen kot stalni
sovjetski delegat v VS OZN. V tem
svojstvu je v VS izrekel 24krat veto.
Udeležil se je velikih medvojnih in po¬
vojnih konferenc v Teheranu, Jalti in v
Potsdamu. Leta 1948 je postal prvi po¬
močnik zunan'ega ministra.

Gromiko je učenec Molotova, ki je do¬
sleden stalinist in za katerega je Dulles
nekoč dejal, da je “najsposobnejši zu¬
nanji minister naše dobe”..

Če upoštevamo razvoj v borbi za Sta¬
linovo zapuščino, t. j. nadoblast v par¬
tiji in Sovjetski Rusiji, je slika danes
tale: Molotov krepko sedi v sedlu od te¬
daj, ko je prevzel ministrstvo za držav¬
no kontrolo. Vpliv ministra za državno
kontrolo je mnogo večji kot se običajno
smatra po zapadnem merilu. Po komu¬
nističnem sistemu ima pravico posega v
sleherni resor. Z imenovanjem Gromika
za zunanjega ministra je položaj Molo¬
tova še trdne‘ši.

Malenkov je trdnejši kot je bil pred
pol leta. Centralni komite mota budno
paziti, da mu ne bi vprizoril s svojimi
prijatelji kakega presenečenja.

Hruščev, ki je na komedijantski način
hotel uničiti mit Stalina, in je postal
sam zopet vnet stalinist, je podoben
harlekinu, ki pleše ob robu prepada.

IZ TEDNA V TEDEN

Bivši sovjetski zun. minister Šepilov in odškodnino zaradi anglo - francosko-

izraelskega napada. V Washingtonu so
Šepilov govor označili za običajno sov¬
jetsko propagando, medtem ko so v
Londonu sklenili proučiti njegovo vse¬
bino. Egipt je dobil novo močno zaslom¬
bo iz Moskve, Izrael pa zagotovilo iz
Francije, da mu bo nudila finančno po¬
moč proti morebitnim gospodarskim
sankcijam s strani ZN.

Pred sestankom z MacMillanom na
Bermudih se bo Eisenhower sestal tu¬
di s franc, preds. Molletom, po bermud¬
ski konferenci pa je napovedan sesta¬
nek Eisenhovver-Adenauer.

Anglija je objavila zmanjšanje svo¬
jih okupacijskih čet v Zah. Nemčiji za
30.000 mož. V Bonnu niso zaskrbljeni
zaradi tega brit. koraka.

Na krajevnih volitvah v okraju North
Levvisham, London, so laburisti zmagali
nad konservativnim kandidatom. Tako
konservativno časopisje, zlasti imperia¬
listična časopisna veriga Lorda Bever-
brooka, kakor tudi laburistični tisk, za¬
htevajo splošne volitve v Angliji in od¬
stop Macmillana, ki da je eden izmed
brit. predsednikov, ki ni bil izvoljen,
pač pa postavljen s pomočjo dvoru na
klonjenih osebnosti.

Kraljica Elizabeta II. in princ edim-
burški sta prišla na uradni obisk na
Portugalsko. V septembru mesecu bo¬
sta verjetno napravila tak obisk v USA.

Abesinija je obtožila Egipt, da je pri¬
čel s podtalno kampanjo v Abesiniji
proti Haile Selasiju in obstoječemu re¬
žimu.

V ZSSR so po nalogu iz Kremlja zno¬
va povečali protiversko kampanjo zla¬
sti v mladinskih organizacijah.

Po poročilih iz Beograda je v Titovo
Jugoslavijo prebežalo med madžarsko
revolucijo 17.254 madžarskih beguncev.

DNE 24. FEBRUARJA BO PRISPELA
NA OBISK SKUPINA SEVERNO¬
AMERIŠKIH VOJNIH LADIJ

Dne 24. februarja bo priplula v argen¬
tinska pristanišča skupina rušilcev No.
24 severnoameriške vojne mornarice, ki
bo med svojim obiskom Argentini imela
tu skupno z argentinskimi vojnimi lad¬
jami vaje proti podmornicam in za za¬
ščito ladijskih konvojev.

Skupina severnoameriških rušilcev
No. 24 bo prispela pod poveljstvom ka¬
pitana W. M. Foster-ja, sestavljajo jo
pa rušilci “Fred T. Berry”, “McCaffey”,
“Dealey” in “Norris” ter podmornica
“Balao”. Skupini argentinskih vojnih la¬
dij bo poveljeval kapitan Carlos A. Ko-
lungia. V njej bodo rušilci “Buenos Ai¬
res”, “San Luis” in “Misiones”, fregati
“Santisima Trinidad” in “Sarandi” ter
podmornica “Salta” in letala Catalina
2.P.10 in 2.P.7.

Severnoameriška vojna mornarica bo
prispela v Argentino po obisku Vene¬
zuele, Brazilije in Uruguaya. Montevi¬
deo bo zapustila 23. t. m., naslednje¬
ga dne se bodo zasidrali v pristanišču
Puerto Belgrano rušilci “Fred T. Ber-
ry”, “McCaffery” in “Dealay”, v Mar
del Plati pa rušilec “Norrys” in pod¬
mornica “Balao”. Dne 27. t. m. se bodo
severnoameriške vojne ladje skupno z
argentinskimi ladjami podale iz prista¬
nišča Puerto Belgrano proti Mar del
Plati ter bodo pred tem pristaniščem
ostale do 1 marca. Naslednjega dne bo¬
do priplule v Buenos Aires, 4 marca pa
zapustile argentinske vode.

Od teh jih 384 hoče za stalno ostati v
Jugoslaviji, 976 je bilo repatriiranih,
214 pa so jih sprejele razne zapadne
države. Ostalih 15.680 je še vedno v Ju¬
goslaviji in čakajo na kakršno koli re¬
šitev. Po izjavah v Beogardu Jugoslavi¬
jo stane vzdrževanje teh beguncev nad
16 milijonov dinarjev dnevno. Beograd
se pritožuje, da teh beguncev noče vzeti
nobena zapadna država.

Na Madžarskem se nadaljujejo areta-
tacije in streljanja protikomunističnih
upornikov. V Budimpešti so uprizorili
prvi javni “izdajalski proces” v stilu
procesov v ZSSR ali v Titovi Jugoslavi¬
ji po koncu druge svetovne vojne.

Naročajfe in širile
Svobodno Slovenijo

-

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 21. II. 1957

OB LETOŠNJEM

ZBORNIKU-KOLEDARJU

SVOBODNE SLOVENIJE

že dalje časa sem ifriel namen
napisati nekaj misli ob letošnjem
Zborniku, zdaj pa me je Pismo
prof. Božidarja Bajuka v Svob.
Sloveniji z dne 7. februarja zgani¬
lo. O Zborniku samem bi rekel:
Ako bi Slovenci v tujini ne izdali
nobene druge knjige, bi dokazali
svojo kulturno in narodno delav¬
nost. Je res Zbornik, ki daje sliko
o duhovni sili slovenske nekomu¬
nistične emigracije. Slovenci, raz¬
treseni po vsej zemeljski obli, naj
bi si Zbornik nabavili, da dobijo
pregled o sorojakih in njihovih
razmerah in se tako vsaj duhovno
povežejo v skupnost. Letošnji sko¬
rajda zadostuje za vse leto, tako
bogata in raznolika je njegova
vsebina.

Ko sem Zbornik čital, sem se u-
stavil pri članku prof. Božidarja
Bajuka: “Nekaj misli k problemu
vzgoje naše mladine v izseljen¬
stvu”, in se zamislil. Prečitajte in
premislite ga vsi, ki imate otroke
ali ki vam je rast in razvoj nove¬
ga rodu pri srcu. V zgoraj ome¬
njenem Pismu pa prof. Bajuk iz¬
raža misel, naj se naši mladini nu¬
di možnost čitati vsaj glavne
predstavnike slovenskega slovstva.
Zdrava misel ogromnega pomena!
Kako naj mladina v Argentini, v
USA, v Avstraliji itd. spozna slo¬
vensko besedo, slovensko pripo¬
vedništvo, pesništvo bez tekstov?
Prav te dni sem zvedel, da bo o-
krog Velike noči izšel Jurčičev Ju¬
rij Kozjak v nemškem prevodu, to
je šestnajsti jezik, katerega je ta
povest prevedena. Ali ni nekaj za¬
mujenega pri nas, da čita Jurija
Kozjaka italijanska, španska, lit¬
vanska, grška, abesinska itd. mla¬
dina — slovenska pa ga ne more?

Nujno se mi zdi, da se izdajo
izbrani teksti na na jcenejši način
in se dajo mladini v roke povsod
v tujini. To je delo, ki seveda ni'
ravno vrhunske umetniške vred¬
nosti, a je tako plemenito in plo¬
dovito, da je vredno truda naših
naiboljših slovstvenikov in vzgoji¬
teljev. Oskrbimo torej, da se bo
pred našim najmlajšim in pred
doraščajočim rodom odprl pestri
vrt slovenskega slovstva, da se iz
njega navzajemo duha in ljubezni
slovenske besede in se obogatijo iz
zakladov naših pisateljev in pes¬
nikov.

Škof Gregorij Rožman

STRAH PRED NOVO MADŽARSKO

Glavni tajnik sovjetske komunistične
partije Nikita Hruščev je zahteval od
vseh komunistov, da morajo započeti
“neizprosen boj” proti svojim nasprot¬
nikom, da bi preprečili novo Madžarsko
v deželah za železno zaveso.

Hruščev je ta poziv po poročilu sov¬
jetske radijske postaje izrekel na po¬
zdravnem večeru sovjetsko-bolgarskega
prijateljstva v Moskvi. Dejal je dobe¬
sedno: “Podvzeti moramo vse ukrepe,
da ne bo znova prišlo do takih napak,

Sestanek krščansko-demokratske mladine v Londonu

London, 11. februarja.

Nedavni dogodki v vzhodni Evropi
so pokazali kako potrebno je razmiš¬
ljati o tem, kaj naj v naših deželah po¬
stavimo na mesto komunističnega siste¬
ma, o programu, ki naj bi ga pričeli
izvajati čim bi se sedanji režim zrušil.

9. in 10 februarja je v Londonu za¬
sedal Osrednji odbor mladinske sekcije
krščansko-demokratskih strank iz sred¬
nje in vzhodne Evrope. V udobnem lon¬
donskem hotelu, v elitnem okraju me¬
sta, tik ob Hyde Parku, se je zbralo ka¬
kih 30 mladih begunskih predstavnikov,
ki so prišli iz raznih krajev svobodne
Evrope. Iz Belgije, Francije,Španije,
Nemčije, Avstrije so prišli tam živeči
zastopniki poljske, litvanske, letonske,
madžarske, češkoslovaške in slovenske
(SLS) krščansko-demokratske mladin¬
ske organizacije. In tema razpravljanj
so bila ekonomska in socialna vpraša¬
nja.

Ravno v vprašanjih narodnega gospo¬
darstva obsto'a celo med ljudmi, ki so
našim težnjam drugače naklonjeni,
morda največ predsodkov na račun kr¬
ščanske miselnosti. Prav in koristno je
zategadelj, da je g. Nace Čretnik v svo¬
jem uvodnem referatu očrtal temeljne
ideološke smernice krščanskega gleda¬
nja na gospodarstvo. G. Čretnik je na¬
glasil tisto temeljno lastnost krščanstva,
ki našo vero napravlja izrazito različno
od drugih, zlasti azijskih, verstev. Če¬
prav je človekova usoda v bistvu nad¬
naravna, čeprav je njegova duša neumr-
'iiva, je vendar telesno, tuzemsko živ¬
ljenje tudi pomembno. Duhovno in tele¬
sno večno in minljivo, se zlivata v eno-
l o v največji skrivnosti stvarstva, ki
: e človek. Bog sam je postal človek in
je kot človek umrl na križu... Ali si
moremo misliti bolj jasen dokaz o tem,
da je za krščanstvo tudi pozemsko delo¬
vanje važno? Odnos krščanske vere do
tuzemskih človeških prizadevanj je
vedno bil zdrav, pozitiven in neposre¬
den. Na dlani je zato, da je krščanstvo,
dasi je v končnem oziru usmerjeno k
večnemu in nadnaravnemu, vseeno vir
resnic, ki so uporabne za vse' kontretne
pojave in probleme modernega družbe-

.. .

kakor se je to zgodilo na Madžarskem.
Sprožiti moramo neizprosen boj proti
oportunistom in revizionistom, ki pod¬
pirajo reakcijo za povzročanje zmede
med delavstvom”.

V nadalnjih izvajanjih je dejal, da je
bil “sovražnik na Madžarskem prema¬
gan, ker da so “madžarski delavci na¬
stopili aktivno za obrambo socializma,
kar je povzročilo zadovoljstvo med de¬
lavstvom po vsem svetu”. Hruščev je
zatem hvalil Poljsko, ker da je znala
“zatreti reakcijo”. Obljubljal ji je, da
bo Sovjetska zveza “storila vse, kar bo
mogla, da bo pomagala Poljski, da bo
postala še bolj močna za borbo za našo
skupno stvar.” Naglašal je dalje, da je
sedaj najbolj potrebna enotnost med ko¬
munisti ter je napovedal, da bo sovjet¬
ska komunistična partija še poglobila
stike s francosko in italijansko kom.
partijo in z vsemi ostalimi komunistič¬
nimi strankami, “ki so v položaju bor¬
benega marksizma-leninizma”.

nega življenja. Stvar politikov in tehnič¬
nih strokovnjakov je, da najdejo odgo-.
vor na pereča podrobna vprašanja, to¬
da krščanska vera nam daje temeljne
okvire, v katerih naj se ta praktična
reševanja odvijajo. Spričo pomembno¬
sti, ki jo krščanska miselnost pripisuje
človeku in svobodnemu izpolnjevanju
njegove usode na zemlji, je nujno, da ta
miselnost, kot je to g. Čretnik povdaril,
odbija tiste “kolektivistične” nazore, ki
iz človeka napravljajo zgolj sredstvo za
dosego določenih materialnih učinkov.
Cerkev ceni zasebno pobudo in prizna u-
stanovo zasebne lastnine. Slednjo zla¬
sti ceni kot “jamstvo človekovega dosto¬
janstva in osebne svobode”. Hkrati jo
ceni kot podlago zdravemu družinske¬
mu življenju. Toda krščanstvo odklanja
zlorabe privatnega lastništva in terja
omejitve takšnemu pridobitnemu delo¬
vanju, ki bi šlo na račun skupnosti. Vsa¬
ko izkoriščanje človeka po človeku je
tuje že samemu bistvu krščanske misel¬
nosti. In v tej luči je treba gledati tu¬
di na vse elemente sodobnega gospodar¬
skega ustroja. Sistema nagrajevanja z
mezdami krščanstvo na primer ne od¬
klanja, kadar je pravično. Toda obe¬
nem v tem sistemu, kot na splošno v
drugih ureditvah gospodarske struktu¬
re, ne vidi ničesar trajnega, ničesar
takšnega, kar bi čas in razvoj ne mogla
pustiti za seboj. Prav isto velja seveda
tudi za odnos med kapitalom in delovno
silo kot temeljnim postulatom sodobne¬
ga kapitalističnega gospodarstva.

Med tem, ko se je g. Čretnik omejil
na ideološki okvir krščansko-demokrat¬
ske ekonomske in socialne politike, je pa
naslednji referent, prav tako Slovenec,
g. Marran Struna, v izčrpnih izvajanjih
nakazal praktične ukrepe, za katere bi
se krščanski demokratje zavzemali v
primeru, da komunistična oblast prene¬
ha. G. Struna je v nadvse zanimivi štu¬
diji podal seveda svoje lastne poglede na
ta vnrašan ia, vendar je bilo iz debate,
ki je referatom sledila, razvidno, da ta
načela v resnici odražajo razpoloženje
mladega krila krščansko-demokratskega
gibanja med begunci. Kar je za to raz-
nrdoženie posebno značdno, je zavrača¬
nje kapitalističnih form gospodarskega
delovanja; ne samo s6de.j že tako alf ta¬
bo preživetega klasičnega liberalizma,
ampak tudi nekaterih oblik sodobnega,
“prosvetljenega”, od države regulira¬
nega kapitalizma, kakršnega poznamo
na primer v Ameriki in Angliji. Povda¬
ril pa je g. Struna da bi bilo treba ohra¬
niti v javni lasti vso težko industrijo in,
"e treba tudi bančništvo in veletrgovi¬
no. Hkrati je pa opozoril na nevarnosti,
ki jih pretirana koncentracija državne
ekonomske oblasti utegne pomeniti za
svobodno pobudo posameznika. Kot je
g. Struna naglasil, naj “gospodarstvo
le služi človeku”, se pravi naj bo človek
osnovno gibalo gospodarskega delovanja
in obenem cilj tega delovanja. Preveli¬
ka etatizacija naj se prepreči z okrepit¬
vijo sistema delavskih svetov in samo¬
uprave posameznih podjetij. Država
nai sicer oskrbi določene osnovne go¬
spodarske načrte, posebno v svrho pre-
preč : tve gospodarskih kriz, toda v podro¬
bnostih naj se gospodarski načrti iz
vajajo preko posameznikov in njihovih
prostovoljnih združenj. Javna last, če¬

prav zelo razsežna, naj ne bo centrali¬
zirana, ampak naj se upravlja preje na
nek zadružni način. Zadružništvo je pa
treba posebno podpirati v kmetijstvu, na
primer pri nakupu in uporabljanju do¬
ločenih strojev.

V tretjem, in končnem, referatu, je
pa Poljak g. Kulakovvski govoril o od¬
nosu krščanske demokracije do socialnih
vprašanj, pri čemer je posebej naglasil
potrebo praktičnega izvajanja krščan¬
ske etike. Borba proti zaostalosti, pro¬
ti družbenim, zlasti razrednim predsod¬
kom, proti narodnostni in rasni diskri¬
minaciji, borba za uveljavitev svobodnih
strokovnih organizacij, skratka, borba
za dvig duhovne in materialne ravni
prebivalstva, vse to je končno le praktič¬
no izvajanje temeljnega krščanskega na¬
čela: “ljubi svojega bližnjega, kot sa¬
mega sebe”. Kulakowski je naglasil, da
to niso problemi, ki iščejo rešitve samo
v deželah pod komunističnim jarmom;
žal so to pojavi, ki jih dan in dan opa¬
žamo tudi na drugi strani železne zave¬
se. Pri tem, da je treba samo omeniti
pojave kolonializma in zanemarjanja
raznih zaostalih predelov sveta. Krščan¬
ski demokratje iz srednje in vzhodne
Evrope naj zato delajo za svoje ideale
tudi tu, v zahodni Evropi, in naj vpli¬
vajo, da bo zahodni svet v resnici pri¬
vlačen za narode, ki čakajo osvoboditve
“Krščanski demokraciji pripada edin¬
stvena zgodovinska, vloga, saj je to gi¬
banje” je Kulakowski rekel “danes e-
dino, ki stoji nasproti komunizmu na
tem polju”.

Po daljši diskusiji je odbor sprejel
glavna načela, ki so jih vsebovali vsi
trije referati in je zaključke posvedočil
v resoluciji, ki naj služi kot podlaga za
širšo razpravo o gospodarskih in social¬
nih vprašanjih na kongresu krščansko-
demokratske mladine, iz sr. in vzh. Ev¬
rope, ki bo prihodnjo pomlad. Ni nujno,
da bo kongres v celoti usvojil zaključ¬
ke londonskega sestanka; kakor tudi ni
nujno, — in tega nihče ne trdi —, da
so vsi ti zaključki v resnici neizpodbit¬
ni. Toda eno je gotovo: mladi krščan¬
ski demokratje v begunstvu so pokazali,
da niso nikaki “reakcionarji”, niso oproj
de nekih zakulisnih kapitalističnih inte¬
resov in nikakor niso zagovorniki “vrni¬
tve k staremu”. Preje bi jim mogel kdo
očitati, da zahajajo v drugo skrajnost,
da pripisujejo raznim oblikam družbene¬
ga lastništva in skupinskega upravlja¬
nja bolj odrešilen pomen, kot ga te ob¬
like morda imajo. Toda iz politične«*
vidika je takšno gledanje najbrž smotr¬
no in tudi aktualno, kar nam je na ti¬
pičen način ispričalo razpoloženje revo¬
lucionarnih madžarskih množic. In to
so nam mogli potrditi na sestanku tu¬
di mladi madžarski krščanski demokrat¬
je, med katerimi so bili tudi takšni, ki
so sami aktivno sodelovali v borbi.

Boris Grčar

Goriška in Primorska

Pod vlakom je končal 22 letni Albert
Antonič iz Cerovelj, ki je osem let delal
kot pek pri Grilancu v Nabrežini.

V Gorici sta se poročila dr. Ivan Kom-
janc, doma iz števerjana in prof. Mar¬
jana Brumat iz Gorice.

V Gorici je umrl sodni svetnik v po¬
koju in bivši odvetnik Vidmar.

Z granato se je nesrečno ranil Leo¬
pold Devetak z Vrha sv. Mihaela.

ARGENTINA

Predsedstvo vlade je objavilo skupno
izjavo ministrov za vojsko, za mornari¬
co in za letalstvo. V njej ministri vo¬
jaških resorov poudarjajo, da argentin¬
ske oborožene sile prevzemajo vso od¬
govornost, da se bodo točno izvedle tu¬
di vse naloge, ki so predvidene za ob¬
novo demokratskega življenja v Argen¬
tini v zadnjem razdobju vlade osvobo¬
dilne revolucije. Ministri vojaških reso¬
rov navajajo, da so za uvedbo demo¬
kratskega življenja potrebni: notranji
mir, svoboda dela in zagotovitev oseb¬
nega in kolektivnega miru. Zadnja sa¬
botažna dejanja pa pričajo, da so še
vedno nekateri, ki mislijo, da se bo
prejšnje stanje povrnilo. Tem sporoča¬
jo, da so pozabili, da so oborožene sile
prevzele odgovornost, da se prejšnje
stanje ne bo nikdar več povrnilo. V iz¬
javi ministri vojaških resorov tudi na-
glašajo, da jih ne vežejo nobene obve¬
ze, ne sedanje, ne bodoče. Napram vsem
so nepristranski. Poudarjajo pa, da ni¬
so brezbrižno gledali, ne gledajo in tu¬
di ne bodo gledali tistih, ki skušajo mo¬
titi notranji mir in red, ki je potreben
za dosego ciljev, zaradi katerih je na¬
stopila vojska in segla po orožju. Mi¬
nistri vojnih resorov končno poudarjajo,
da so čvrsto povezani med seboj in
združeni v skupni odgovornosti, ki so
jo prevzeli. Imajo polno zaupanje v ro-
rodoljubno delo začasne vlade. Smatra¬
jo se za sposobne, da narodu zagotove
možnost, da se bo znova in za vedno
znašel s svojimi velikimi cilji. Za dose¬
go teh ciljev ne bodo štedili z napori
in žrtvami in če bi bilo potrebno tudi
ne z lastnimi življenji.

Ministrstvo za vojsko je objavilo spo¬
ročilo, da je bila skupina višjih častni¬
kov argentinske vojske, ki se je s svo¬
jim nastopom pregrešila proti predpi¬
som vojaške discipline v dneh 21. do 23.
novembra lanskega leta, kaznovana z
zapornimi kaznimi, ki se gibljejo med 60
in 180 dnevi. Isto uradno sporočilo tudi
navaja, da so vojaške oblasti odredile
strog zapor za generala Bengoa in
Urango. Preiskovalni sodnik sicer ni
mogel ugotoviti zveze teh dveh genera¬
lov s skupino višjih častnikov, ki je bi¬
la kaznovana z navedenimi zapornimi
kaznimi, vendar je osebno nastopanje
omenjenih generalov tako, da ga je
smatrati za “konspiracijo za upor”.

Notranje min. je uradno objavilo, da
je v preiskavi v zaporih 526 funkcio¬
narjev prejšnjega režima.

Pristaši prejšnjega režima in nasprot¬
niki vlade osvobodilne revolucije so po¬
stavili peklenski stroj na žel. most v
bližini mesta Villa Dominico v prov. Bs.
Aires. Ob eksploziji je bil močno po¬
škodovan tudi naftovod. Nastal je velik
požar, ki so ga zadušili z velikimi na¬
pori. Pri tem je šlo v izgubo 250.000 1.
nafte. Poškodovan je bil tudi žel. most,
a so ga kmalu popravili in se je pro¬
met na železnici General Roča zopet
lahko vršil redno. Listi in svobodoljub¬
na javnost so sabotažno dejanje ostro
obsodili.

V argent. morskem kopališču Mar del
Plata so imeli prejšnji teden silovito ne¬
vihto, ki jo je spremljal divji orkan s
hitrostjo 130 km na uro. Veter je bil
tako silen, da je dvigal strehe, lomil
drevesa in podiral drogove.

Dr. MIHA KREK

(4)

S POTI PO EVROPI

živahneje in veseleje je na Goriškem
in v Gorici. Slovenske župnije in obči¬
ne so trdne in zdrave. Na naši strani
je vse bolj enotno. Knjige Mohorjeve
družbe in drugi slovenski tisk pride v
vsako hišo. Zavodi za mladino so polni,
prosvetna društva in druge organizaci¬
je kljub ostri italijanski kontroli prid¬
no dela‘o, med javnimi delavci, duhov¬
niki in drug : mi vlada čudovito lepa slo¬
ga, podjetnost, optimizem, veselost in
neugnanost. Na najpripravnejšem me¬
stu so kupili hišo in obširen prostor za
novi prosvetni dom. Gorici se zelo po¬
zna, da ‘e odrezana od svojega zaledja,
vendar je v zadnjem času tudi v tem
oziru nekaj boljše, ko imajo ljudje v
obmejnem pasu mržnost, da prihajajo v
mesto od preko meie s stalnimi obmej¬
nimi izkaznicami. Po ulicah in trgu v
Gorici slišiš neprestano slovenski kot
nekdaj.

Na Koroškem

Trije so možje, ki nosijo vsak svojo
težo bremena in odgovornosti za živ¬
ljenje slovenske narodne manjšine na
Koroškem: Dr. Tischler vodi politične
boje, brani pravice jezika v šoli in u-
pravi in enakopravnost Slovencev pred
zakoni Avstri e, je urednik lista in
glavni zastopnik koroških Slovencev v

mednarodnih manjšinjskih organizaci¬
jah. Kanonik Dr. B^emel ima skrb za
dušno pastirstvo slovenskega dela ško¬
fije, župnik in tajnik družbe sv. Mohor¬
ja Dr. Hornboeck je po mojem vtisu
glavni gospodarski svetovalec za skup¬
ne ustanove, ki služijo prosveti, dobro¬
delnosti in splošnemu napredku.

Nisem se poprej tako jasno zavedal,
kot sem videl na mestu, da so Slovenci
na Koroškem od Hitlerjeva nasilja
sem razen Mohorjeve družbe izgubili
dobesedno vse ustanove, ki so jih poprej
v desetletjih s trudom in žrtvami gra¬
dili. Sedaj so ali v nemških ali parti¬
zanskih, komunističnih rokah. Po vojni
je bilo treba graditi vse znova. Štabi
mladih, podjetnih in spretnih delavcev
ki so se nabrali okoli omenjenih treh,
so v desetih letih v izredno težavnih
razmerah dosegli več kot lepe uspehe,
Zavodi šolskih sester so vzgojevališča
slovenskih bodočih gospodinj in mater,
iz Tinjske šole pride vsako leto lepa vr¬
sta podkovanih slovenskih fantov, bodo¬
čih gospodarjev, v Celovcu, v hiši Mo¬
horjeve, žubori ncvo življenje v sestr¬
skem konviktu za mladino, ki hodi v
celovške šole. Znani so novi slovenski
koroški pevski zbori, igralske družine,
gospodarski in gospodinjski tečaji po

deželi in Slovenci zopet močneje nasto¬
pajo ‘  pri škofijskih cerkvenih sloves¬
nostih. Gredice novega življenja med
Slovenci na Koroškem so skrbno pri¬
pravljene in že dajejo svoje cvetove in
sad. Najznačilnejši uspeh manjšhrske
politike je dvojezična šola na Koro¬
škem. Mnogi so dvomili nad njo. Ali
sreča je, da so misel nosili in izvajali
ugledni šolniki in vzgojitelji kot sta dr-
Tischler in dr. Inzko. Dr. Tischler sam
smatra dvojezično šolo za svojega ne¬
bogljenčka, ki je noč in dan predmet
njegove skrbi in ljubezni.

Politične razmere na Koroškem so za
demokratične Slovence najneugodnejše,
ki morejo biti. Na eni strani imajo o-
pravka z avstrijskimi socialisti, ki veli¬
ko raje delajo s titovci in njihovo “ljud¬
sko fronto” kot s katoliškimi demokra¬
tičnimi Slovenci, na drugi strani pa
je avstrijska Volkspartei, ki je v
nekaterih avstrijskih deželah in zvez¬
ni vladi krščansko demokratična, a na
Koroškem v glavnem le liberalno nem¬
ška nacionalistična, ker je v njej znani
šovinistični koroški Bauernbund, ki je
napram Slovencem bil vedno najbolj so¬
vražen. Strahotni udarci, ki so jih naši
bratje na Koroškem doživeli po prvi in
drugi vojni, med njima in kasneje, so
pustili tudi med našimi ljudmi težke sle¬
dove. Vse to je / treba upoštevati, ko ho¬
diš po Koroškem, opazuješ in ceniš:

Pravo čudo božje je, da je naš narod
še tod ostal. Tudi zadnje in najhujše
ujme je vzdržal in tudi sedanji rod je
dobil može in žene, ki so mu utrli pot
v nov, vesel in blagoslovljen zagon.

Ko sem se vozil proti Gospe Sveti,
Dobrli vasi, v Št. Jakob, Beljak in Spit-
tal, sem imel priliko videti, da je ra¬
ven življenja na splošno mnoga višja
kot je bila po vojni. Ceste so razširjene
in izravnane, s trdim površjem, po po¬
ljih delajo kmetje večinoma s stroji,
elektriko je videti povsod, ljudje so le¬
po oblečeni, hiše obnovljene, lične. Ča¬
stiti g. Zaletel, ki nas je vozil — on
je kar naprej na vozilu po misijonskih
potih od župnije do župnije — je pove¬
dal, da je napredek znaten in so si ljud¬
je kar dobro opomogli.

V Spittalu ob Dravi je še vedno ta¬
borišče. Kakih 400 Slovencev tam ži¬
vi. Le malo jih čaka na preselitev pre¬
ko morja, drugi so dobili stalno delo in
je taborišče le nekako njihovo začasno
stanovanje. Precej je ostarelih in bol¬
nih. Župnik Klemenčič pastiruje med
njimi. S prof. Slaparjem skrbita tudi
za taborišča v Salzburgu in Asten-u
pri Linzu na Nižje Avstrijskem. Vsak
mesec hodita tja in delita najnujnejšo
pomoč tistim, ki si sami res ne morejo
pomagati. Liga Katoliških Slovencev
Amerikancev bi seveda morala imeti
vsaj desetkrat toliko darov in prispev¬

kov, da bi mogla pokriti vse upraviče
ne potrebe in zadostiti prošnjam. Pa že
to, kolikor je, je dragocen dokaz, da
Slovenci mislijo na svoje brate, ki so
jih vojne in povojne prekucije nedolž¬
ne vrgle v skrajno stisko in bedo. Po¬
vsod sem videl in čutil velik pomen dej¬
stva, da jma Liga svoje zastopnike in
da je vsaj kaj malega vedno na razpo¬
lago za reševanje ljudi iz največje be¬
de in zadrege. Z župnikom Klemenčičem
sva obiskala tudi grobove dekana Haf¬
nerja, župnika Burje in drugih, ki so
v Spittalu prekinili begunstvo in se pre¬
selili v večno domovanje.

V Monakovem

Gospod Franc šeškar je sam 80% in¬
valid. Gestapovci so ga tako strašno
mučili v ječah ljubljanskega sodišča, da
so poškodbe trajne. Včasih je po cele
tedne privezan na sobo in posteljo. Ven¬
dar posveča svoje moči stalnemu po¬
sredovanju za slovenske ljudi in oskrbo¬
vanju naših beguncev. V Monakovem se
ustavijo taki, ki se tajno pretolčejo
preko Avstrije iz Slovenije. Tam jim
je treba oskrbeti potovanje do tabori¬
šča, kjer šele urejajo njihovo usodo in
jim dajejo potrebna dovoljenja. Za go¬
tova težka dela Nemčija sprejema rada
tuje ljudi, kljub temu, da ima svojih
nemških beguncev na milijone. Drugi
morajo iskati zatočišča kje drugje na

Buenos Aires, 21. H. 1957

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

'Hotiče vz mkjvesi

O pogrebu pok. arhitekta Plečnika
v Ljubljani smo dobili še tole poročilo:
Pogreb pokojnega profesorja Plečnika
je bil impozanten. Pokopal ga je škof
Vovk ob asistenci mariborskega škofa
Držečnika, ljubljanskega prošta Kimov¬
ca in stolnega dekana Šimenca. Prevzvi-
šeni je imel lep nagrobni govor. Tisoč-
glava množica ga je spremljala na zad¬
nji poti. Arhitekt Fiirst je v svojem go¬
voru dejal: “Samo človek, kakršen je
Plečnik, je lahko ustvaril to, kar danes
imenujemo slovensko arhitekturo, ter
netil plamen, ki je oblikoval nove arhi¬
tekte.” Zadnja Plečnikova želja je bila,
naj bi mu v župni cerkvi zvonili. Zvonili
so mu vsi zvonovi, dasi se običajno ne
zvoni več pri pogrebih.

V razpravi o družbenem planu v od¬
boru za gospodarstvo zbora proizvajal¬
cev zvezne skupščine v Beogradu je
predstavnik Zveznega izvršnega sveta
ing. Slavko Suvajdžič navajal investici¬
je v žel. prometu v letu 1957. Povedal
je, da je predvidenih 8 milijard in 180
milijonov din. za nabavo vozil in za po¬
pravilo 1600 tovornih vagonov, za do¬
končanje 30 lokomotiv in za nabavo 20
motornih vlakov. Predvidena je tudi e-
lektrifikacija žel. proge od Postojne do
Ljubljane ter predora pri Jesenicah pro¬
ti Avstriji.

V debati so poslanci naglašali, da
predvidene investicije ne bodo zadostne
in ne bo mogoče izvesti “plana za pre¬
voz potnikov” niti v obsegu, kakor je
bil predviden za leto 1956. Poslanec
Jakšič je za sedanje stanje na jug. žel.
kar se tiče prevoza potnikov, dejal, da
tudi leta 1956 “niso mogli nuditi niti
najnižje stopnje kulturnega prevoza
potnikov na železnicah” ter da uvedba
20 motornih vlakov ne bo dosti prispe¬
vala k rešitvi tega problema, ker bodo
ti vlaki vozili na dolgih progah, ki pa
niso preveč obremenjene s potniki.

Mednarodni otroški sklad, UNICEF,
'ki je decembra meseca slavil 10 letnico
obstoja, je Jugoslaviji v tem času po¬
delil pomoč 18,277.100 dolarjev.

V Kranju je bila za Linhartovo 200

BITI NA SVOJI ZEMLJI SVOJ GO¬
SPOD je razumljiva želja mnogih lju¬
di; tudi Slovencev. Zato ni čuda, da je
večina že od prihoda v Argentino na¬
prej s takim veseljem kupovala lote in
■si gradila hiše.

Vprašanje pa je, ali je pametno, da
bi se prvemu lotu pridružil še drugi. Ko
si boš na primer kupoval boljše pohi¬
štvo ali pa ko boš klical zdravnika, če
te zgrabi bolezen, ali boš tedaj z lotom
plačeval? Pri vsem svojem premoženju
boš moral prositi denarja drugje; z de¬
narjem je pa tako, da ga najtežje do¬
biš, kadar ga najbolj potrebuješ.

Skrbi torej sedaj za svojo plačilno
sposobnost. Naloži vsaj del svojega pre¬
moženja tako, da Ti bo vedno na razpo¬
lago in da z niim obenem še lepo za¬
služiš! Vprašaj pri PROMET-u SRL,
Cap. m$n. 100.000.— (edina družabnika
brata Krištof) 25 de Mayo 533-III., Bs.
Aires, T. E. 31-6435.

letnico Linhartova razstava. Priredila jo
je tam. Študijska knjižnica.

Umrli so. V Ljubljani: Alojz Jevni-
kar, posestnik, Anica Mašet, roj. Nežič,
Jožefa, vdova Virt, roj. Podbršček, Jan¬
ko Bregar, obratovodja tkalnice “Vol-
nenka”, Albina Juvan, upok. Tob. tov.,
Marija Jakopič, upok. Tob. tov., Gustav
Lusner, strojevodja v p., prof. Ivah
Škerlj, gimnazijski ravnatelj v p., ing.
Pavel Kryl, prof. Srednje tehnične šole
v p., Žane Pozaršek, grafičar, Franja
Keljanovič, Marija Bevk, Mara Milho-
fer, vd. Hille, roj. Janša, Terezija
Kranjc, roj. Cverle, Ljudmila Gomilšek,
učit. v p., Apolonija Janežič, roj Grad,
vdova žel., Angela Jezeršek, roj. Snoj,
Franc Trček, pleskarski mojster, Franc
Potočnik, cestni nadzornik, Karel Bla¬
žič, šolski upravitelj v p., Ivana Jereb,
roj. Bergant, upok. Tob. tov., Franc
Drgac, livar, Franc Grabner, čevljarski
mojster, s. Laura Zagorc-Frančiška,
šolska sestra, Alojz Kavšek, svetnik jug.

žel. v p. in Jernej Pirnat, kov. mojster
v Sr. Jaršah, Marija Ziherl, roj. Žab¬
jek v Dobrunjah, Franc Paglavec, šofer
v Mekinjah, Frančiška Zorko, roj. Vidic
v Dolu pri Ljubljani, Anton Soklič, so-
boslikarski mojster v Kranju, Angela
Obersnel v Divači, Ivana Jerman, roj.
Sešek v Radomljah, Terezija Menard v
Dravljah, Anton Srebot, gozdni nadzor¬
nik za pogozdovanje Krasa v Ilirski Bi¬
strici, Lojzek Režek v Škofji Loki, Va¬
lentin Lebnik v Celju, Ivana Šoln, roj.
Kenda v Dolskem, Miloš Grmovšek, šol¬
ski nadz. v p. v Slov. gradcu, Jože Ro¬
žič na Raki, Franjo Solina v Dovškem,
Milica Jug, urad. Kat. uprave v Kopru,
Franc Lesnik v Planini pri Rakeku,
Štefanija Medved, roj. Savelj v Zagor¬
ju, Marija Kramberger-Radkai, učit. v
Mariboru, Franc Maček, cestar v Litiji,
Vladimir Štolfa, član kraj. odbora in lu¬
ški kapetan v Piranu, Jože Zupan, čev¬
ljarski mojster v Koroški Reli, Jožef
Tratnik, častni kanonik, dekan in župnik
v p. v Bi-estanici (pokopan v Rečici ob
Savinji), Ana Mesesnel, roj. Cirman v
Logu nad Brezovico, Marija Primer, roj.
Sitar v Sp. Zadobrovi, Janko Vrenko v
Kropi in ing. Horst Reutlinger v Izoli.

Slovenci v Argentini

BUENOS AIRES

Dva izleta

Vsakoletni Gallusov izlet tudi letos ni
izostal. Člani pevskega zbora ter njego¬
vi podporni člani so se v nedeljo dne
17. t. m. odpeljali z dvem'a omnibusoma
proti otokom v Tigre. Hrvatski naselje¬
nec g. Badel je slovenskim pevcem dal
svojo pristavo za ves dan na razpolago.
Mladina se je hitro pre/iala raznim lah-
ko-atletskim igram, starejši so pa v ve¬
seli družbi marsikatero rekli. Proti ve¬
čeru se je po vrtu razlegalo lepo slo¬
vensko petje. Tudi harmonike ni manj¬
kalo, ki so ie bili najbolj veseli plesal¬
ci. Odhod proti Buenos Airesu je bil
ob 1  osmih zvečer.

Izlet je bil dpbro organiziran. Udele¬
žencev je bilo 831 Vsi so liffr zadovoljni
za lepo preživeti dan v naravi .

Istega dne je imela izlet tudi Dru¬
žabna pravda. Prav tako v Tigre ,toda
na otok Hiawatha. Udeležillo se ga je
okoli 120 članov in prijateljev Družab¬
ne' pravde, ki so prišli na izlet s člani
svojih družin.

Otok je last ge patricije Herten Gra-
ven, ki je Družabni pravdi že ponovno
dovolila, da je priredila izlet na ta otok.

Tudi ta izlet je potekel zelo lepo in
v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev.

Glede vremena pa je bilo obojim izlet¬
nikom enako: Lepo, toda precej hladno,
tako, da za kopanje ni bilo najbolj pri¬
merno.

OSEBNE NOVICE

Poroka. V soboto 16. februarja 1957
sta stopila pred oltar v župnijski cerkvi
v Ramos Mejia g. Avgust Horvat, or¬
ganizacijski referent Društva Sloven¬
cev in urednik revije Družabna pravda
ter gdč. Francka Zebre. Mladi par je po¬
ročil g. župnik Janez Kalan, za priči sta
mu pa bila: ženinu njegov brat g. Loj¬
ze Horvat, nevesti pa njen brat g. Jan¬
ko Žebre. Mlademu panu ob vstopu v
novo življenje želimo vso srečo in obi¬
lo božjega blagoslova.

Družinska sreča. V družini g. Lojze¬

ta Petka in njegove žene ge Marije, roj.
Kopač, se je rodila hčerka, ki je pri
krstu dobila ime Marija. Srečni družini,
naše čestitke.

t Elizabeta Arbeiter. Pri Sv. Barbari
v Halozah je umrla 3. II. 1957 ga Eliza¬
beta Arbeiter, roj. Emeršič. Doma za¬
pušča 3 hčere in sina, v Austriji žalu¬
je zanjo drugi sin z družino, v Argenti¬
ni pa hčerka Marija, por. Cuderman.
Vsem naše iskreno sožalje.

Prihod novih Slovencev. V petek, dne
15. februarja 1957 je prispela iz Celja
v Argentino družina g. Mihe Benedičiča
in sicer gospa Zofija Benedičič, roj.
Pograjc ter sinova Aleš in Primož. Po¬
tovali so ladjo Conte Grande.

Z isto ladjo je prispela tudi 15. letna
Zlata Hadžič, nečakinja ge dr. Julije
Payman.

V soboto 16. t. m. pa je prispel v Bue¬
nos Aires z ladjo Andrea C g. Miha
Tomažin. Vse ob prihodu v Argentino
toplo pozdravljamo in jim želimo zado¬
voljstva in sreče. ‘

RAMOS MEJIA

Krajevni odbor Društva Slovencev v
Ramos Mejia je priredil v novi poslov¬
ni debi že dva prosvetna večera. Vodil
ju je predsednik krajevnega odbora g.
Aleksander Majhen. Na prvem dne 9.
decembra 1956 je g. Vladimir Bojc go¬
voril o slov. narodnem prazniku 29.
oktobru.

Nastopili so tudi :  otroci slovenskega
tečaja iz R. Mejije pod vodstvom gdč.
učiteljice Anice Šemrov z ljubko zbor¬
no deklamacijo “Slovenija” (Gregor Ma¬
li) pevski zbor iz R. Mejije pa je pod
vodstvom g.Gabriela Čamernika občute¬
no zapel tri pesmi: “Izseljenci” (G. ča-
m er ni k — Ivan Pregelj), “Zvezda (Vo¬
dopivec in “Triglav” (Flajšman), — Po
kratkem odmoru je podal g .Ruda Jur-
čec pregled svetovnega položaja. Po
končani debati se je kulturni referent
KO g. Lojze Sedej, ki je vodil sestanek,
zahvalil vsem za sodelovanje in udelež¬
bo.

Na drugem večeru je predaval pod¬
predsednik DS in dirigent pevskega zbo¬
ra “Gallus’ g. dr. Julij Savelli o sloven¬
ski narodni pesmi, kratko je omenil tu¬
di ponarodelo in umetno peesm; podal
je bistvo , zgodovino, razdelbo... slov.
nar. pssmi; navedel zglede na magneto¬
fonu, ki je prednašal pesmi, ki jih je iz¬
vajal “Gallus” ali pa slovenski oktet, pa
pokazal razne primere v zvezi s pre¬
davanjem. Predsednik KO se ie zahvalil
g. predavatelju za lepo predavanje ter
predsedniku “Gallusa” in blagajniku KO
g. Lovretu Janu, ker sta omogočila ta¬
ko lepo uspeli večer, vsem pa za števil¬
no udeležbo.

Mladinski dom

V nedeljo, dne 10. februarja smo ime¬
li člani Mladinskega doma svoj redni
mesečni sestanek s sv. mašo za pokoj
duše č. g. Janeza Klemenčiča.

Takoj po maši pa je bil sestanek. Bil
je posvečen slovenskemu tisku. Zato
nam je na njem g. Lojze Novak prebral
odlomek romana, ki ga je sam napisal
in še do sedaj ni bil objavljen, člani so
ga nagradili z dolgim ploskanjem. Za¬
tem je bilo predavanje g. Rude Jurčeca
o slov. knjigi, reviji in časopisu. Gospod
predavatelj nam je prikazal zanimivosti
slov. tiska v domovini, dalj časa se je

Vsak teden ena

Pri oknu sva molče slonela ...

Pri oknu sva molče slonela,
sladko je kos v goščavi pel,
sladko je v cvetju seč dehtela,
ki mrak jo tihi je objel.

Na 'polje hladna rosa pada,
po nebu vnema zvezd se žar,
ljubezen diha zemlja mlada,
ljubezen diha vsaka stvar.

Molče ozre se ona name,

Molče ozrem se jaz na njo;
oko z očetom tu se ujame
in z usti usta se ujemo.

pa zadržal pri slov. tisku v emigraciji.
Za zanimivo in koristno predavanje se
g. predavatelju ponovno zahvaljujemo.

Naše nogometno moštvo pa je to ne¬
deljo v San Justo odigralo zanimive
tekme. Sodelovalo je še sedem argentin¬
skih klubov. Naši so odigrali tri ze¬
lo zanimive tekme in si s tem priborili
drugo mesto, ter tako dobili tudi drugo
nagrado.

Igre so bile zelo napete, vendar so se
odigrale mirno. Našim nogometašem k
uspehu čestitamo. J. M.

BRALI SMO...

'ALI BODO POGAŽENE DANE OBLJUBE IN ZAGOTOVILA?”

Pod tem naslovom je objavila tržaška
“Demokracija” z dne 4. jan. t. 1. na¬
slednje ugotovitve:

Preteklo soboto je bilo izdano o seji
ministrskega sveta uradno poročilo, v
katerem je bilo med ostalim rečeno, da
je “na predlog ministra za javno šol¬
stvo ministrski svet odobril zakonski
načrt za ureditev pouka v slovenščini v
šolah vseh vrst in stopenj na Tržaškem
ozemlju in v goriški pokrajini. Na Tr¬
žaškem ozemlju bodo obstoječe sloven¬
ske šole ohranjene; v goriški pokrajini
pa bodo poleg tečajev v italijanščini u-
stanovljeni vzporedni tečaji v sloven¬
ščini.” Po zatrdilu uradnega poročila
ima ukrep “namen uresničiti člen 6. u-
stave, ki hoče zaščititi jezikovne manj¬
šine, kakor tudi Spomenico o soglasju
za Trst.”

Uradno poročilo, iz katerega je sle¬
dilo, da bodo slovenske šole na Goriškem
prenehale biti samostojni učni zavodi in
da bodo na njihovo mesto stopile dvo¬
jezične šole z italijanskimi ravnatelji,
je razumljivo takoj vzbudilo veliko po¬
zornost ter obilo komentarjev in obsodb.
Ko se je pa kasneje izvedelo, da naj bi
zakonski načrt vseboval tudi določilo,
po katerem za sprejem v slovensko šo¬
lo na Goriškem ne bo zadostovala samo
navadna prošnja, temveč da bo moral
vsak učenec slovenske narodnosti tudi
dokazati, da je slovenščina resnično nje¬
gov materinski jezik, je bila mera pol¬
na. To je vendar prav tisto določilo, na
katerega sta letos poleti Slovenska de¬
mokratska zveza in Slovenska katoliška
skupnost prvi opozorili ter je nato mi¬
nister Rossi poslal sporočilo, da kaj ta¬
kega nikoli ne bo odobril.

Negotovost in dvom, v katerem se je
znašla slovenska manjšina v Italiji, sta
v toliko neprijetnejša, ker vse do danes

sploh ni bilo uradno objavljeno, kako se
dejansko glasi zakonski osnutek, ki ga
je minister Paolo Rossi prečital na seji
ministrskega sveta.

Potrjuje pa se, da bi moral tudi v
smislu teh načel vsak učenec slovenske
narodnosti na Goriškem oddati najprej
posebno prošnjo za vpis v slovensko šo¬
lo, nakar bi posebna komisija preisko¬
vala in ugotavljala njegovo narodnost
in njegovo znanje slovenskega jezika.
Ni še znano, kako bo sestavljena ta ko¬
misija in kdo bodo njeni člani. Verjetno
je, da bodo to mešane komisije, tako
kot je to bilo predvideno v prvotnem
zakonskem načrtu, proti kateremu so
vse kulturne in politične organizacije
slovenske narodne manjšine v Italiji že
letos poleti složno protestirale ter so
dosegle, da je minister Rossi dal svojo
že omenjeno obljubo.

Medtem ko je bilo v prvem trenutku
slišati, da je zakonski osnutek za uredi¬
tev slovenskega šolstva na Tržaškem in
Goriškem popolnoma enak, z edino izje¬
mo, da ostanejo slovenske šole na Trža¬
škem ozemlju samostojne, ker je to pač
predvideno v londonskih določilih, se je
naknadno zvedelo, da za Tržaško ozem¬
lje menda niso predvidene omenjene ko¬
misije in izpiti za ugotavljanje narod¬
nosti. Ni pa še jasno, ali bodo na Trža¬
škem lahko obiskovali slovenske šole
tudi tu bivajoči jugoslovanski državlja¬
ni in apolidi (begunci brez državljan¬
stva), posebej še otroci optantov. Vsi
ti smejo namreč že doslej na Goriškem
obiskovati samo italijanske šole. V ko¬
likor bi se podobno načelo uveljavilo
tudi na Tržaškem ozemlju, bi bila to
kršitev londonskih dogovorov, ki pred¬
videvajo, da se vsakdo, “ki je imel prej
domovinsko pravico na Tržaškem”, lah¬
ko vrne in da bo užival “popolnoma
iste pravice kot ostali državljani.”

svetu. Vselej kadar pride človek iz ta¬
borišča, mu je treba pomagati vsaj za
prvih par dni, dokler ne more sam kaj
ukreniti. G. Seškar tudi obiskuje tabo¬
rišča po srednji in vzhodni Nemčiji, do-
čim v zapadni Nemčiji more vsaj nekaj
tega dela opraviti č. g. Roblek, ki je pa
vezan na nemško župnijo. V Monakovem
je razmeroma veliko beguncev iz Jugo¬
slavije. Več je srbskih in hrvatskih kot
slovenskih. Največ smo ostali v razgo¬
voru z ljubeznivim dr. Pirkmayerjem,
bivšim podbanom in profesorjem ljub¬
ljanskega vseučilišča. On vodi sedaj v
Nemčiji posle posebne begunske banke,
ki ima nalogo pamagati beguncem, ki
se naseljujejo tam in potrebujejo sred¬
stva za nova podjetja. Banka je mogla
pomagati že tisočerim. Tudi naši ljudje
se poslužujejo njenih uslug.

V društvu francoskih prijateljev
Jugoslavije

Moral sem hiteti nazaj v Pariz, kjer
je bilo napovedanih že nekaj sestankov
in razgovorov, zlasti pa poseben večer
ki ga je zame priredilo društvo Franco-
zov-prijateljev Jugoslavije. Ta večer
sem bil deležen izredne pozornosti, sre¬
čal mnoge ugledne osebnosti francoske
družbe in nekdanje francoske ambasa¬
dorje in druge diplomate v Beogradu.
Med udeleženci je bilo posebno veliko
prijateljev in znancev iz Beograda, ki
sedaj žive kot begunci v Parizu. (Poro¬

čilo o tem večeru smo objavili v prejš¬
nji štev. Op. ur.).

V Angliji

Predno bi odšel iz Evrope sem moral
še v London. Tam so si slovenski na¬
seljenci v Angliji že oskrbeli lasten dom,
kjer imajo svoje organizacije in sredi¬
šče. Tudi mnogi obiskovalci iz Sloveni¬
je, ki pridejo k svojim v Anglijo na o-
bisk, se tja zatekajo. Prišel sem ravno
na Miklavževo nedeljo in v dvorani še
vjel nekaj naših družin, ki so ostale po
Miklavževanju, ki so ga našim otrokom
priredili tisto popoldne. Slovenske stva¬
ri v Londonu neumorno zastopata prof.
Franc Sekolec in Drago Lovrenčič. Du¬
hovnik slovenskih naselbin je župnik
Ignacij Kunstelj. Taki možje kot je Pe¬
ter Selak, Dr. Jože Jančar in še lepo
število drugih jim vneto pomagajo. Med
slovenskimi naseljenci vlada lepa sloga.
Uredili so si kulturne, dobrodelne or¬
ganizacije kar vzorno. Tudi gospodar¬
sko lepo napredujejo. Mnogi so si že u-
redili svoje domove, nekateri osnovali
svoja padjetja. Imajo živahne zveze s
svojci v domovini, ki jim požrtvovalno
pomagajo. V Londonu je lepo število po¬
litikov, diplomatov in drugih javnih -de¬
lavcev Hrvatov in Srbov. Hrvate vodi
glavni tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič,
med Srbi je najuglednejši prof. Slobo¬
dan Jovanovič. Imajo skupno podporno

organizacijo pod vodstvom industrialca
in lastnika paroplovne družbe Ivanoviča,
vsak zase pa celo vrsto posebnih zdru¬
ženj za razne namehe. Z vsemi temi in
mnogimi drugimi sem imel priliko za-
daljšo izmenjavo misli. Bivši minister in
tajnik demokratske stranke Božidar
Vlajič, ki je predsednik kulturnega od¬
seka podpornega društva, je omogočil,
da sem pri sestanku tega odseka lahko
pozdravil kar polno dvorano svojih dol¬
goletnih znancev in prijateljev iz vseh
delov in krajev Jugoslavije.

Tako mi je teh par tednov, ki so mi
bili odmerjeni za bivanje v Evropi mi¬
nilo kot bi zdrknil film pred očmi. Te¬
le glavne vtise sem odnesel:

1. Z velikimi osebnimi žrtvami neka¬
terih posameznikov je uspelo, da so Slo¬
venci, ki so razseljeni po zapadni Ev¬
ropi dobro in lepo povezani med seboj.
Krajevne organizacije živahno delajo in
store vse, kar je v elanih razmerah mo¬
goče. So pa naši ljudje na splošno sa¬
mi člani revnih stanov in povsod pri¬
manjkuje sredstev, da bi mogli napra¬
viti kaj večjega in obrniti nujno potreb¬
no večjo pozornost na slovensko ime.

2. Naši mejni sosedje ob Sloveniji ni¬
so prav nič spremenili svoje miselnosti
in stališča napram nam. še vedno so
živo prepričani o upravičenosti svojega
starega stališča, da slovensko ozemlje
spada bodisi v nemško-avstrijsko, bodisi

v italijansko področje. Nepristopni in
nestrpni so. Za naše razloge, ki so abe¬
ceda mednarodne pravičnosti, so glu¬
hi. Naše narodne manjšine vodijo ne¬
enak boj z mogočnimi, trdo nasprotni¬
mi tokovi tujih.vlad in državnih uprav,
kakor tudi z vplivi in močmi zasebne
družbe večinskih narodov zelo požrtvo¬
valno, vztrajno in tudi uspešno. Zelo
bridko se pozna, da so v boju za ohra¬
nitev naših narodnih postojank osam¬
ljeni, ker je Slovenija v Jugoslaviji od¬
rezana od njih in je komunistični režim
vsakemu slovenskemu demokratičnemu
delu med manjšinami skrajno naspro¬
ten. Da bodo naše male narodne manj¬
šinske skupine mogle preživeti ta čas
med dvema ognjema, bi bilo treba, da
pomagamo vsi. Nobena beseda priporo¬
čila za to ni dovolj močna. Nobenega
dvema ni, da gredo naše narodne manj¬
šinske skupine vse težjim razmeram na¬
sproti.

3. Iz Slovenije v Jugoslaviji je nepre¬
stan priliv novih beguncev. Ne moremo
reči, da so to politični begunci v tistem
neposrednem pomenu besede kot so bili
n. pr. 1945 begunci, ko je vsakemu bi¬
la smrt za petami, pa so sendar velike
žrtve tamkajšnje komunistične tiranije
in z njo zvezanega zla. Na splošno so
to mladi ljudje, ki pribeže in pravijo, da
so šli “ker niso doma videli nikake bo¬
dočnosti”.*^ nisi komunist, ne moreš ni¬

kamor”.To bežanje je ponekod že kar na¬
rodna nesreča. Po Notranjskem in Kra¬
su so vasi, odkoder beži vsa moška mla¬
dina. Strokovno izvežbani delavci beže
v trumah v svobodni svet, kjer upajo,
da bodo mogli bolje uveljaviti svoje
znanje in bodo svobodni ljudje. Neka¬
tera podjetja morajo začasno ustav¬
ljati obrate, ker jim izginejo potrebni
strokovni, specialni mojstri in delavci.
To so posledice nesrečne zmede, ki vla¬
da doma. Preprečiti jih mi ne moremo.
Skrbeti pa je treba, da nam vseh teh
ljudi za vedno ne pogoltne tujina, če
bi doslej ne imeli zastopnikov Lige v
Avstriji, Italiji in Nemčiji, bi jih bilo
treba ustvariti. V Parizu bi naš zastop¬
nik moral imeti vsaj nekaj za nujne
podpore. Tam bi morali počasi dobiti
slovensko pisarno.

4. Presenetljivi dogodki na Madžar¬
skem in Poljskem opominjajo, da mora¬
mo biti pripravljeni na presenečanja
povsod za železno zaveso. Komunistič¬
ni imperij je pokazal prve močne zna¬
ke slabosti. V Sloveniji sedi režim na
bajonetih in samo na bajonetih. Stra¬
hovita prepirljivost med narodi Jugosla¬
vije in med vsemi srednje evropskimi in
vzhodno evropskimi narodi mu sicer po¬
daljšuje življenje, a vendar je diktatu¬
ra surove sile nad visoko kulturnimi na¬
rodi tam le “monster na lončenih no¬
gah”, kot je napisal Djilas.

Stran 4.

Buenos Aires, 21. II. 1957

SVOBODNA SLOVENIJA

SLOVENCI PO SVETU

USA

G. dr. Ludovik Puš, osrednji tajnik
S. L, S., je nedavno postal direktor ce¬
lotnega urada Zveze kršeansko-demo-
kratskih strank Srednje Evrope v Nev
Yorku. S tem se je v tej pomembni med¬
narodni organizaciji zopet uveljavilo in
utrdilo slovensko ime, kar bo samo v ko¬
rist slovenski stvari. G. dr. Pušu k no¬
vemu imenovanju iskreno čestitamo !

Slovenska pisarna, ki je bila doslej v
Clevelandu na naslovu 6116 Glass Ave,
se je 30. januarja preselila v Baragov
dom in je sedaj njen naslov 6.304 St.
Clair Ave, Cleveland 3, Ohio.

Slov. pevski zbor “Ilirija” je pod vod¬
stvom g. Martina Rakarja ob akciji za
naročilo skladb slovenskega skladatelja
Alojzija Mava zbral 30 dolarjev kot
božično darilo skladatelju Mavu.

Slov. kulturno društvo “Dr. France
Prešeren” v New Yorku je po uspelem
miklavževanju postavilo na oder božič¬
ni misterij “Henrik, gobavi vitez”.

Slov. pevski zbor “Korotan” v Cle¬
velandu je izdal gramofonsko ploščo z
naslovom “Tebi in o tebi pojem”.

Dramatsko društvo “Lilija’ v Cleve¬
landu je v začetku januarja postavilo
na oder Vombergarjevo dramo “Vrni¬
tev”.

Za Božič je v Clevelandu izšla prva
številka družinskega lista “Ozare”. V
prvi številki izdajatelji pravijo, da bo¬
do “Ozare” izhajale vsaka dva meseca
na 16 straneh in da naročnina znaša
letno Dol. 2.50, Izdaja jih pa Slovenska
pisarna v Clevelandu.

V Chicago so v januarju prispeli: K
bratu Janku Burjaku sestra Marija iz
Avstrije, iz Vel. Lašč k možu Jakobu
Stražiščarju žena Josefina in sin, Aloj¬
zij Grašič je dobil iz Avstrije zaročen¬
ko gdč. Minko Strmšek, s Portugalske
je pa prišel J. Jošt. V istem mestu so
se pa januarja poročili: Stanko Vlašič z
Marijo Pečarič, Alojzij Grašič z Minko

InstiMo de Idiomas

Kratki tečaji angleškega, špan¬
skega, slovenskega, nemškega,
francoskega, italijanskega in la¬
tinskega jezika.

MARCOS SASTRE 4313
Capital

Strmšek in Cvetka Koščak z Johnom
Tiedman.

Slovensko društvo Triglav v Milwau-
kee je januarja meseca postavilo na o-
der Lipahovo veselpigro “Glavni dobi¬
tek”.

KANADA

Peterčkove poslednje sanje so v nede¬
ljo 23. decembra privabile v cerkveno
dvorano v Torontu veliko Slovencev.
Igro je postavil na oder dramatski od¬
sek prosvetnega društva Baraga. Pono¬
vili so jo 30. decembra. V vlogi malega
Peterčka se je posebno postavil mali
Aleksander Ponikvar. Igri odgovarjočo
scenerijo je napravil Anton Furlani, na¬
zadnje pa še akad. kipar in slikar Fran¬
ce Gorše, ki se je tiste dni ravno mudil
v Torontu.

Vsak Slovenec, ki se naseli v Torontu,
spada v slovensko župnijo Marije Poma¬
gaj, 1  razen, če se izrecno vpiše v tisto
angleško župnijo, na področju katere
stanuje. V slovensko župnijo so se v
zadnjem času prijavili: Rudi Zafred, Jo¬
že Bajc s svojo ženo Terezijo, Avguštin
Gerbec, ga Ernesta Šurmaj s hčerko
Marto in možem Romanom (Ukrajin¬
cem), Helena Seidl, Ernest Gomboc,
Franc -Kolarič, Ferdinand Makove, Fe¬
liks Ravter, Hubert Kante, Avgust Bu¬
kovec, Jože štrucelj, Ivan šajnovič, Loj¬
ze Žižek z ženo Ivanko, A. Janko, Miha
Tomšič, Marsilio Maran, Peter Pavan,
Aldo Topatigh, Joe Vamplin in dr. Vik¬
tor Antolin z ženo Ivanko in otroki
Ivanko, Anko in Vido.

AVSTRALIJA

Slovenski klub v mestu St. Albans,
Victoria, se je preimenoval na zadnjem
občnem zboru v “Slovensko društvo
Triglav”. Občni zbor je bil 16. decem¬
bra. Na njem so odborniki podali svoja
poročila o delovanju v pretekli poslov¬
ni dobi. Iz poročil je razvidno, da imajo
v tem kraju tudi slov. mladinski pevski
zbor, ki ga vodi g. Ivan Cerkvenik. Ta
zbor je nastopil z izbranim programom

Španska družina išče dobro kuha¬
rico. Plača zelo dobra.

Informacije do 10. marca t. 1. v
upravi lista.

PAKETE ZA DOMOVINO

pošiljamo po najugodnejših tržnih cenah iz Trsta. Vse blago je prvovrstno.
Paketi so zavarovani, pošiljke pa prispejo v roke naslovljencu v roku
od 20 do 25 dni ter so oproščene carine.

CENE STANDARD PAKETOV

Štev. 1: 1 kg kave, 2.00 kg riža, 1.50 kg sladkorja . $ 152.—

Štev. 2: 3 kg kave, 1.50 kg riža . %  253.—

Štev. 3: 3 kg kave, 1.50 kg sladkorja . $ 248.—

Štev. 4: 3 kg kave, 3.00 kg riža, 3 kg sladkorja .$ 330.—

Štev. 5: 3 kg kave, 0.50 kg čaja, 0.25 kg popra, 0.75 kg kakaa $ 358.—

Opozarjamo, da so cene odvisne od dolarskega tečaja. Zato cene Standard
paketov, kakor tudi posamezne cene za predmete, niso obvezne. Določene
so namreč bile v času, ko se je tečaj dolarja gibal okoli 25 pesov za dolar.
Naročila, denar, poštne ali bančne “giro” ali čeke pošiljati na
AGENCIJA DALMACIA (Vukota, Kadič & Cia.)

25 DE MAYO 140, Piso 2?, of. 17 — BUENOS AIRES — T. E. 30 - 8191
Uradne ure od 9. do 12.30 in od 13. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER

(24)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt ant Main
Štirinajsto poglavje

Tajen posvet brez zaključka

V svoji pisarni na Rue de Borg hodi
župan Laeade nemirno sem in tja. Oble¬
čen je v dolg suknjič, ki je okrašen s
trobarvno pasico, zakaj pred pol ure je
bil navzoč pri svečani ceremoniji. V
gumbnici mu žari kot vedno rozeta čast¬
ne legije. Toda glava mu je zamračena.
Gladko obrita viseča lica, pod katerimi
jasno izstopa železnosiva brada, so še
bolj vijoličasta kakor sicer. Vzrok njego¬
ve nevolje leži na zeleni mizi, pred ka¬
tero sedi tajnik Courreges, oče rdečelase
Anete iz dekliške gruče, ki se je skle¬
nila okoli Jeanne Abadie. To je službeni
dopis iz Argelesa, ki ga je lastnoročno
podpisal podprefekt Duboe.

“Župana v Lourdu prosimo, da kar
mogoče hitro pošlje poročilo o tamkajš¬
njih nemirih in obenem javi; kakšne u-
krepe je podvzel, da te nemire zatre.”

“Ali naj ukažem zapreti samo presve¬
to Devico?” vpije Laeade. “Za to nisem
pristojen. To je naloga cesarskega dr¬
žavnega tožilca. On more napraviti
poizvedbe preko žandarmerije. Država je
država, občina pa je občina. Jaz sem ob¬
čina. Videti je, da je spoštovanemu pod-
prefektu ta razlika nepoznana...”

“Toda tudi mi moramo nekaj ukreniti,
gospod župan,” pripomni Courreges.

“Kdo ve to bolje kot jaz?” Ozlovoljen
potegne sveženj časopisnih izrezkov iz
predala.

“Ves vladni tisk nas vlači po zobeh
in Pariz se nam smeje...”

Courreges, ki venomer gleda proti
vratom, šepne:

“Gospod župan, mislim, da gospoda
že čakata...”

Laeade se vzravna, potegne iz žepa
glavnik in prične hitro česati svojo u-
porno brado.

“No, sedaj, Courreges, naj kar pride¬
ta. Sicer je konferenca tajna, toda vi o-
štanite v predsobi, če bi slučajno potre¬
boval kakšno pričo.

župan stegne roke proti cesarskemu
javnemu tožilcu in proti policijskemu ko¬
misarju.

“Zmotil sem vajin nedeljski počitek,
gospoda, “ju. je pozdravil s svojim so-
norcim govorniškim glasom. “Toda kot
vrhovni glavar našega mesta ne bom
mogel več dolgo izhajati brez pomoči ci¬
vilnih oblastev. Slučaj je res kočljiv.
Prejel sem že službeno vprašanje pod-
prefekta. Na pretiran način govori o
nemirih. Enako dela ves liberalni tisk,
ki je končno našel grižljaj ob našem
revnem mestu. Postajamo žalostno sre¬
dišče javnega zanimanja. Odkrito pri¬
znam, da bi mi bil ljubši upor kopačev
škrilja ali upor gozdnih delavcev, kakor
pa ta nemir, ki nima ne glave ne repa.
Na vsak način bi bilo manj blamaže. Jaz,
ki sem vložil ves svoj čas in vse svoje
sile v to, da bi moderniziral naš ubogi
Lourdes, stojim pred razpadom svojih

SAN MARTIN

V petek, 15. februarja t. 1. je umrl
stari slovenski naseljenec Franc Ada¬
mič, star 58 let, doma iz vasi Spodnje
Blato pri Grosupljem. Svoj čas je imel
opekarsko podjetje v mestu Rosario, na¬
to pa se je preselil v Bs. Aires, kjer je
nadaljeval to delo. Pred štirimi meseci
se je moral podati v bolnišnico, kjer je
bil operiran na raku. Odpuščen iz bol¬
nišnice je dobil zadnje zatočišče v slov.
gostoljubni hiši gospe Polak v mestu
Munro, kjer sta mu bila v zadnjo po¬
moč ga Polak in g. Nace Košir. Tam je
Adamič tudi umrl. Bil je vedno zave¬
den Slovenec, navdušen pevec in veren
mož. Umrl jo previden s sv. zakramen¬
ti. Pokopali so ga na pokopališču v me¬
stu Olivos. Pogrebne obrede je opravil
duh. svetnik č. g. Karel Škulj, ki se je
od rajnega tudi poslovil ob odprtem
grobu. Naj mu bo lahka argentinska
zemlja.

V farni cerkvi v San Martinu je bil
dne 17. februarja krščen Janez Jerman,
sin Janeza in Ane Vombergar. Čestita¬
mo.

Družabna prireditev Slovenske Bese¬
de se je vršila v soboto zvečer v pro¬
storih kluba Excelsior v Santos Luga-
res. Prireditev je uspela nad vse priča¬
kovanje ob veliki udeležbi rojakov. Na¬
njo so prišli iz vseh strani Vel. Bs. Ai- j
resa. Zopet ie vzbujal veliko pozornost
bogat srečolov. Najbolj privlačne so bi¬
le originalne oljnate slike naših doma¬
čih umetnikov Jošta, Makeka in Papeža
ter rezbarska umetnina Vinka Petkov¬
ška. Odlično je igral Harmony Jazz, v
odmorih pa je prijetno zaigral na har¬
moniko g. Jenko. Zopet se je pokazalo,
da ljudje radi pridejo na družabne pri¬
reditve Slovenske Besede.

DRUŠTVENI OGLASNIK

Da ni revščine med Slovenci, pravite.
Obrnite se, prosim, na socialnega refe¬
renta Društva Slovencev, pa Vam bo
povedal, da je celo v bogati Argentini
nekaj slovenskih družin, ki nimajo do¬
volj kruha, ki si ne morejo kupiti po¬
trebnega perila, obutve, obleke. Se ču¬
dite ? Toda to je čista resnica. Med na¬
mi je več brezposelnih, starostno one¬
moglih, bolnih, slaboumnih, slabo plača¬
nih. Društvo Slovencev ima vse te re¬
veže V evidenci in jim tudi pomaga.
Toda ta pomoč je majhna, je nezadost¬
na, ker ni na razpolago dovolj sredstev.
Sredstva za to pomoč slovenskim reve¬
žem dajejo člani Društva Slovencev. Za¬
to je velika dolžnost vseh slovenskih iz¬
seljencev in posebej še slovenske mladi¬
ne, ki primerno zasluži, da postanejo
člani Društva Slovencev in s tem poma¬
gajo revežem med nami.

GRKVENI OGLASNIK

Lanus *

V farni cerkvi sv. Jožeta bo v dneh
25., 26. in 27. ^tirideseturno češčenje, h
kateremu so vabljeni Slovenci v slede¬
čem redu: Ob 8. uri sv. maša, od 9. do
10. ure žene in dekleta, od 14. do 15.
otroci, od 19. do 20. ure molitvena ura,
ob 20.30 zaključni blagoslov.

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion:
Ramon Fcdcon 4158, Buenos Aires
Argentina

ob prihodu p. Bazilija. Za predsednika
društva je bil znova izvoljen Jože Vah,
v odbor pa naslednji: podpredsednik

Franjo Goleč, tajnik Marko Zitterschla-
ger, blagajnik Ivan Štern, gospodar
Ignac Lipič in kulturni referent Ivan
Cerkvenik. Odborniki so: Stanko Zitter-
schlager, Ludvik Tušek, Martin čibin>
Anton Furjan in Ivan Erjavec. V nad¬
zorni odbor pa Vilče Čibej in Jože Turk.

Pakete xst  dosis®viiio

vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬
valne stroje, radijske aparate, dvoko¬
lesa itd. najbolje in najceneje pošilja

eladran - Pak

Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788
Buenos Aires

Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah
od 11-13 ure.

Pismena naročila, kakor tudi denar,
pošiljajte po giro postal ali z bančnim
čekom na

ZDENKA KALEČAK
Casilla de Correo 340 - Buenos Aires
Vsi paketi so zavarovani in prispejo
v 21 dneh.

Znatno znižane cene!

OBVESTILA

Peti socialni dan se bo ob navzočno¬
sti škofa dr. Gregorija Rožmana vršil, v
nedeljo, 17. marca dopoldne.

II. letošnji izlet Slovenske kulturne
akcije. bo v nedeljo 3. marca t. I. na
Quinta de los Dos Leones (Villa Sta.
Maria de Lujan) v San Miguelu, kjer
smo bili že lani tudi. Dovoz z železni¬
co San Martin, kolektivi 1 (sivi), 57,
192 itef. S kolodvora San Miguel je kin-
ta nekaj kvader na levo. Sv. maša bo
ob pol ehajstih v kapeli na kinti, nato
kava in 'kratka konferenca ob triletnici
-———_d _

ustanovitve SKA. Jedila in pijačo boste
lahko dobili tam, kot zadnjič na Hia-
wathi. Vabimo člane in prijatelje.

Za postni čas priporoča SKA Knjiži¬
co “Križev pot prosečih” s pesnitvijo
Vladimirja Kosa in v opremi kiparja
Franceta Goršeta.

Na pristavi v Moronu bo v nedeljo 24.
II. 1957 popoldne sestanek za naraščaj¬
nike. Po sestanku telovadba pod vod¬
stvom g. Tominca. Ne pozabi na telo¬
vadno opremo. S sabo povabi svojega
prijatelja! Odbor SFZ.

VIII. redni občni zbor Slov. fantovske
zveze bo v nedeljo dne 3. marca 1956
ob 16. uri pop. na Pristavi v Moronu.
Za vse člane je udeležba obvezna. Opo¬
zarjamo na točnost. Odbor.

JAiVNI NOTAR

Francise® lini Cascanfe

Escrijsano Puhlico

Uniguay 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aiires

PAKETE ZA DOMOVINO

preko Trsta
pošilja najceneje

L J E P O S L A V PERINIČ
Chacabuco 93, Buenos Aires
Uradne ure:

od 10. do 12. in od 15. do 20. urei
Pismena naročila in denar (ček ali
giro postal) iz Republike Argentine
pošiljajte na naslov
LJEPOSLAV PERINIČ
Casilal de Correo 1744
Buenos Aires

‘ ;

M 1 M U P - PRODAJA

bis — 1  stanovanj ■ — stavbišč — posestev — trg. in ind. podjetij
1  -ff šjprl, ■■sflgpojUa — Udeležbe — Družabništva

Realitetna pisarna

! Jeimko Žirovnik

Martillero Puhlico Nacional

URUGUAY 955 - J** piso DORREGO 2645 - 1? D

T. JE. 41-2217. 44-2S67 Capital T. E. 71-1223

-n ‘-.im, i&jj.------

"EUROPAK”

CANGALLO 439, olicina 119, I nadstropje
T. E. 30 - 5224 Buenos Aires

pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete
z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice
za vinograd in podobno.

Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine.
Pošiljamo tudi yse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬
tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo
iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani.
Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske
družbe po uradnih cenah.

Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30
Naročila in denarna nakazila pošiljate na-

EUR OP A K - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires

načrtov. Ali mi bodo po tem bolečem
dogodku sploh dovolili priključitev že¬
lezniške zveze ? Ne zdi se mi. In nova
vodna napeljava? To lahko kar pokop¬
ljem. In tujski promet iz Pariza? In
zdravilni vrelci, ki smo jih s pomočjo
znanosti kanili priklicati iz zemlje? Vse
bo šlo k vragu. Kateri Parižanov si bo
upal priti v gnezdo, kjer ni nobenega
zdravilišča, pač pa umazane votline, kjer
se preganjajo srednjeveške prikazni?
Gre za nekaj več kakor za navadni kle¬
pet male prevarantke oziroma neumni¬
ce...”

“Predlagam,” prekine plešasti to je-
remiado, “da si najprej ogledamo zade¬
vo s pravnega stališča...”

“To je vaš posel, gospod”, vzdihne
župan in se zlekne v fotelj, zapre oči
in sklene roke na zelo obilnem trebuhu.
S strastjo po presenetljivih izsledkih, ki
vsakega dobrega jurista spravijo v ži¬
vahnost, je kljub mrzlični gripi Vital
Dutour pričel:

“Golo dejstvo, gospoda, je sledeče:
štirinajstletno dekle nizkega pokoljenja
in ne preveč razvite pameti zatrjuje, da
ima nadnaravne prikazni. V tem dejstvu
po veljavnem kazenskem zakoniku ni
nobenega pregrešita niti zločina in nam
torej ne nudi nobenega pravnega prije¬
ma. Če bi se deklica v tem prikazova¬
nju sama označila za sveto Devico ali
Mater božjo, bi se moglo z nujo in te¬
žavo ugotoviti, da je to prestopek proti
religioznemu čutu. Mala Soubirous pa
govori vedno, kakor jaz vem, samo o
“Gospe”, o “mladi Gospe”, o ‘Tepi Go¬
spe”. Kakor so sicer ti nepripravni iz¬
razi naivni, skoraj bi mogel reči, za ver¬
ni čut nesramno naivni, vendar niso v
pravnem oziru nikak prestopek, kajti

mlada lepa gospa ni v resnici nič dru¬
gega kot neka mlada, lepa gospa. Golo
dejstvo je torej v svrho sodnijskega po¬
stopka neuporabno.. .”

Jacomet se je v svoji spodobni skrom¬
nosti oglasil k besedi:

“Cesarski državni tožilec mi bo opro¬
stil pripombo, da bi golo dejstvo za de¬
kličino aretacijo bilo dovoljno, če bi
mogli zadostno utemeljiti sum, da je go-
ljufinja oziroma omejenka...”

“Toda, dragi Jacomet,” je zlovoljno
odmigal Vital Dutour. “To je že danes
prerešetano. Pred dobre četrt ure ste
sami slišali, ugotovitev mestnega fizika
gospoda Dozousa, ki je obe možnosti
popolnoma odklonil. Reči moram, da me
je obnašanje tega zastopnika znanosti
nemalo ozlovoljilo”.

Mestni župan je zmučeno pogledal.

“Gospoda vidita v teh prikazovanjih
samo golo dejstvo. Prikazovanja pa ne
zanimajo niti mestne uprave niti drža¬
ve. To se pravi, bilo hi zelo pametno,
da bi bila gotova prikazovanja prepove¬
dana. Za to stvar pa absolutistična vla¬
da nima dovoljnih sredstev. Ne govo¬
rim kot jurist, temveč kot preprost me¬
ščan. Moj praktični razum mi pravi, da
prestopka ne smemo iskati v prikazo¬
vanjih, temveč v nepojmljivem vrenju
ljudstva, ki se je sprostilo...”

“Če bi me ne prekinili,” odvrne Du¬
tour dolgočasno, “bi prišel na drugo
točko. Jaz gledam na to ljudsko vrenje
morda resnejše kot župan. Vidim nam¬
reč subverzivno tendenco, ki je naperje¬
na proti državi. Poglejmo torej golo
dejstvo ljudskega zbiranja z ozirom na
postavo! Kaj vse počno ti ljudje? Vo¬
dijo malo Soubirous od hiše, romajo z
njo k Votlinasti gori, poklekujejo z go¬

rečimi svečami pred votlino, molijo rož¬
ni venec, se hranijo z navdušenjem in
končno se spet razidejo... More kdo to
prepovedati?”

“Morajo prepovedati,” zakliče Laeade
ogorčeno.

“Toda kako, spoštovani? Poznate
morda paragraf, ki bi to prepovedo¬
val?”

“Takega najbrž ni,” omahuje župan.
Cesarski državni tožilec napravi ironič¬
no pavzo. Potlej suho pojasni:

“Dva sta, gospod župan, in prvega bi
morali vi bolje poznati kot jaz. Dobite
ga v “Kraljevi Ordonanci o praksi ob¬
činskih uprav od 18. julija 1837.”

“Takoj bom Courregesu ukazal, naj
to Ordonanco poišče...”

“Ni potrebno,” reče Dutour. “Poznam
paragrafe. Vsakemu županstvu daje
pravico, da zapre za javni promet vse
tiste ceste, pota, mostove in druge kra¬
je, kjer se je bati za življenje in zdrav¬
je prebivalcev.”

“Sapralot, gospod,” prikima Lecade.
“Vidiš jih, mogočne juriste! Le kje sem
imel svojo glavo? Odredba o zapori, ki
se je morem poslužiti, popolnoma zado¬
šča. Negotova gozdna steza čez hrib je
po mojem prepričanju res življenjsko
nevarna. Še danes bom dal prepoved
razbobnati po Calletu...”

Cesarski javni tožile se je dolgo bo¬
ril s vojim nahodom.

“To bi v tem trenutku zelo nujno od¬
svetoval ...”

“Razumel sem, da to proceduro pri¬
poročate in...”

Vital Dutour se je zagledal v portret
Napoleona III. V zimski svetlosti je bi¬
lo mogoče razpoznati samo modrobeli
pas preko prsi.