SKOFJA loka v luci cenitve katastrskega dohodka leta 1827 in 1830 MARIJA VERBIC Arhiv Slovenije v Ljubljani hrani francis- cejski kataster z mapami in pripadajočimi protokoli. Od protokolov so bili doslej v rahi le parcelni seznami s podatki o lastnikih, izmeri in vrstah zemljišč. Popolnoma pa je ostal neizrabljen elaborat o cenitvi katastr- skega dohodka v posamezni občini, ki je na- stal med leti 1827 in 1832 in ki z revizijskimi spisi sega do leta 1840. Ta elaborat prinaša ne samo podatke o katastrskem donosu zem- ljišč v zvezi z lego in kakovostjo tal, pač pa tudi natančen popis gospodarskega stanja v posamezni občini. Popis obsega topografski opis krajev v občini z vsemi njihovimi zna- menitostmi, demografsko in hidrografsko sli- ko občine, gospodarsko udejstvovanje prebi- valstva, oblike ljudske kulture in načine ljudske prehrane, oblike zemljiške lastnine in število hub po velikosti in izmeri, podatke o pridelkih po količini in vrednosti, stanje ži- vine in drugo, skratka podatke, ki so zani- mivi ne samo za zgodovinarja pač pa tudi za geografa, etnografa, urbanista, agronoma, ekonomista itd. Posebno važni so podatki o številu, velikosti in izmeri hub, ker se je prvotno število hub oziroma gruntov ohra- nilo do franciscejskih map.^ To gradivo za študij še ni dostopno, ker je zaradi pomanjkanja arhivskih skladišč zlo- ženo v kupih in še ni urejeno; dostopno pa bo že čez nekaj let, ko bo, opravljena adapta- cija arhivskih prostorov, ki je že v teku. Omenim naj tudi, da je elaborat o cenitvi katastrskega dohodka ohranjen za vse kat. ob- čine na Kranjskem in še za nekatere občine slovenske Koroške, ki so po prvi svetovni vojni pripadle Jugoslaviji. Za druge dele slovenske zemlje, to se pravi, za Štajersko, Prekmurje in Primorsko, ta elaborat manjka, ker ga države, ki so do konca prve in druge svetov- ne vojne zasedale te dele slovenske zemlje, niso vrnile. Za obdelavo sem izbrala mestno občino Skofja Loka, ker obsega poleg mesta še do- minikalno in rustikalno posest in ker je od vseh slovenskih mest najbolj ohranila svoje prvotno lice. Sicer pa je Skofja Loka od vseh slovenskih mest z vseh mogočih vidikov Se najbolj obdelana. Topografski opis. Katastrska mestna občina Loka obsega mesto Skofja Loka z vasjo Vln- carje v skupni izmeri 1023 oralov 628 kv. klafter.2 Največji kraj v občini je mesto Skof- ja Loka, medtem ko se zahodno od nje ležeča vas Vincarje sestoji samo iz nekaj hiš. Občina meji na severu na katastrsko občino Stara Loka, na vzhodu na Suho, na jugu na Puštal, Zminc in Sopotnico in na zahodu na Zgornjo Lušo. Mesto Skofja L«ka leži ob vznožju hriba Krancelj in med dvema rekama, od katerih ena priteče iz Poljanske, druga iz Selške do- line. Obe reki, imenovani Sora, se združita vzhodno pod mestom in se izlivata pri Med- vodah v Savo. Mesto leži severno od glavnega mesta Ljubljane ter je od njega cddaljeno 3 milje,ä ter jugozahodno od Kranja, od ka- terega je oddaljeno 3/4 mUje. Površina te občine je ideloma ravna, delo- ma gričevnata. Ravnina, posejana s ipolji in travniki, je samo na njenem južnem delu, ki leži pod mestom in se razprostira proti Po- ljanski Sori, ter predeli severno, vzhodno in zahodno od mesta, imenovaini Osterfeld, Sajs- (pah in Vincarje. Ta teren preide na zahodu ob Selški Sori. v vsej .svoji razsežnosti v po- goadeno hribovje, kjer pelje meja prek hrbta visokega hriba Mali Lubnik, ki združuje obe občini Loko in Sopotnico. Mesto Skofja Loka sestoji iz treh glavnih trgov ah ulic; te tri glavne ulice so pravo mesto, obdano s 3 klaftre visokim obzidjem, ki se je na nekaterih mestih porušilo samo ah ipa so ga porušili prebivalci. Tudi mestna vrata so odstranih pred nekaj leti." Glavni trg se imenuje Mesto, spodnji trg Len trg in zgornji trg Nunska ulica. Na zahodu leži predmestje Karlovec (Kari- Stadt ah Karlowitz). To predmestje sestoji .prav tako kot mesto iz treh ulic: zgornja se imenuje Karlovec, srednja »Vosolkonz« ali Oslovska ulica in najspodnejša ob Sori, Stu- denec. Enemu delu Studenca pravijo »Na Žagi«. Na skrajnem koincu omenjenega pred- mestja leži predmestje Trata, ki sestoji iz raztresenih, večinoma lesenih hiš. Proti seve- ru leži Kapucinsko predmestje, ki je skupaj z veliko cerkvijo in vrtom obdano z visoMm zidom. Nad mestom stoji leipo, vehko in dobro ohranjeno grajsko poslopje z veliko grajsko kapelo in mnogimi pripadajočimi poslopji loškega kameralnega gospostva. V ozadju le- že od goada obdane razvalme gradu Stari grad (Wildenlaak), od koder je lep razgled po večjem delu gorenjske ravnine. V mestu stoji starogotska farna cerkev in nedavno popohiama obnovljeno župnišče. V njem so še rotovž, šolsko poslopje z normalko, lična graščinsika stavba, imenovana »Kancli- ja«, žitna kašča in prostorno skladišče za ga- silne naprave. V tem deželnoknežjem mesta je še kapucinski samostan z veliko cerkvijo, nato nunski samostan in končno velik, sedaj prazno stoječ meščanski špital s prostorno, lepo cerkvijo. Hiše so povečini zidane, krite mi pa skoraj vse s skodlami. Več jih je enonad- stropnih. Hiše v predmestjih so povečini zgrajene iz lesa ali samo delno iz trdnega gradiva. Večina gcspodarskih poslopij, od ka- terih jih je mnogo zunaj mesta, je iz lesa. Okrajna gosposka je kameralno gospostvo Loka. V cerkvenem in šolskem oziru spada občina pod mesto Skofja Loka. Patronat je kameralno gospostvo Loka. Obdelovalna zemlja, ki obstaja v njivah, travnikih in pašnikih, leži v neposredni bli- žini mesta in stanovanjskih poslcpij. Vrtovi so okrog hiš in med hišami, gozdovi pa se razprostirajo na zahodu ob Sori. Najbolj od- daljeni gozdovi v občini so okrog uro hoda iz mesta. Kakovost tal je različna. Rodovitno zemljo ob Sori dostikrat preiplavlja voda, ki nod s seboj kamenje in pesek, podlaga zanjo pa je grušč. Debelina rodovitne zemlje ali prsti znaša en čevelj do osem ooV ter je prhka. Zemlja višje ležečega terena, ki ni izpostav- ljen poplavam, je bolj gruidasta in ponekod težka, ker ima za podlago ilovico. Na hribo- vitem področju ima prst za podlago lapor in peščenec. Od te lege in sestavine tal je odvis- no uspevanje pridelkov pa tudi od vremen- skih razmer in rodovitnosti let. Podnebje. Podnebje v občini je primemo, zato pridelki dozorevajo pravočasno; za ozim- no pšenico in ržjo sejejo lahko še strniščno ajdo in repo. Spcrnladanslca in jesenska slana škodujeta rastlinam v občini samo pri vasi Vincarje in to bolj na njivah, ki leže blizu gozdov, ker niso dovolj izipostavljene zadost- nemu prezračevanju. Neurja tu niso pogosta; če pa so, potem pridejo največ od severne strani, ker je občina na zahodu pokrita s hri- bovjem. Ceste in pota. Skozi to občino ne pelje nobena glavna, temveč samo stranske ali okrajne ceste in sicer na Poljane, Železnike, Kranj ter na Ljubljano; so pa v dobrem sta- nju. Občinskih cest je v občini več in so vse dobro vzdrževane. Reke in potoki. To občino omejujeta dve reki in sicer Selška Sera, ki teče v smeri od zahoda na vzhod, in na jugu Poljanska Sora, ki se pri kameralnem mlinu združita in dobi- ta skupno ime Bora. Na skrajni meji te obči- ne je še hudoiumik Sopotnica. Obe omenjeni reki, ki na svojem toku pridobita množico hudournikov in ki narasteta do neverjetne višine, dostikrat prestopita bregove ter pre- plavljata v bližini ležeče nižje zemljiške par- cele ter jih prekrivata z rečnim peskom in gruščem, zraven pa odnašata še velike kose rodovitne zemlje. Prav tako ali še bolj pusto- ši hudournik Sopotnica nekatera ob tem res- nično divjem ipotoku ležeča zemljišča, na ka- tera odlaga ne samo več ool debel grušč, ampak tudi velike nmožine kamenja. Prebivalstvo. Po konskripciji iz leta 1825 je v tej občini 1962 prebivalcev ali po reviziji iz leta 1830 samo 1944, od tega moških 849, žensk pa 1095. Hiš je po konskripciji iz leta 1825 243, po reviziji iz leta 1830 pa 234, sta- no\'anjskih strank ali družin je 408. S kme- tijstvom se ukvarjata 302 družini, izključno z obrtjo pa 106. Hrana mestnih in okoliških prebivalcev obstoji večinoma iz pridelanega živeža in sicer iz močnatih in mlečnih jedil, kruha, stročnic, sadja in zelenjave. Precej po- jedo tudi mesa. Pijače so voda, vino in pivo, odvisno od premoženjskega stanja prebival- stva. Število služinčadi na večjih gospodar- stvih obstaja iz enega hlapca in ene dekle. Celotna njivska površina znaša 88 1/2 orala ali samo 76,33 klafter na prebivalca. Stanje živine. Po popisu iz leta 1827 znaša stanje živine 52 kcnj, 8 volov in 109 krav, po reviziji iz leta 1830 pa 42 konj, 16 volov, 120 krav in 19 juncev in junlc ter 12 koz in ovac. Konji so običajne kmečke pasme ter jih na- kupijio največ na živinskih sejmih. Voli in druga goveja živina je prav tako domače pri- reje ali pa je nakupljena na okoliških živin- skih sejmih. Konje krmijo s senom, deteljo in slamo, zrezano z deteljo v rezanioo. Pri težjih delih jim dajo zobati tudi oves, nikdar pa jih ne spuščajo na pašo. Tudi vole in kra- ve povečini krmijo v hlevih in sicer s senom in deteljo, pomešano s slamo in zrezano v rezanico. Molzne krave krmijo tudi z zeleno krmo iz vrtov pri hišah in s plevelom z njiv ali z odpadki cd zelja in repe. Koze hranijo pozimi z listjem in slamo ter bolj pičlo, po- leti pa jüi ženejo na pašo. Svinje nakupijo običajno šele jeseni ter jih pitajo z bučami, krompirjem, repo in drugo zelenjavo, dokler jih ne zakoljejo. Konje in vole uporabljajo za poljedelska dela, deloma pa tudi za druge go- spodarske dejavnosti kot npr. prevozništvo. Molzne krave dajejo posestniku znatno korist s tem, da povržejo teleta, da dajejo mleko in delajo gnoj. Mleko in iz njega pridobljeno surovo maslo deloma porabijo doma ali pa ga prodajo v obliki masla. Teleta privežejo doma ali pa prodajo in s to prirejo^ je posest- nikom omogočeno, da sčasoma stare in izmol- žene krave spitajo in prodajo za zakol. Koze goje zaradi mleka in mesa, ki ga dajejo svi- njam, da jih s to hrano pitajo. Koz ne proda- jajo, pač pa jih vse leto kupujejo. Stanje živine na večjih posestvih obstoji iz dveh konj ali enega vola, dveh do treh krav in treh do štirih koz. Perutninarstvo ni pomembno ter ne pride v poštev za popis. Sejmi in trgi. V mestu je osem letnih sej- mov, vsako soboto pa še tedenski sejem, ka- mor prinašajo sosedni kmetje svoje pridelke 162 naprodaj. Sem dovažajo tudi žitni trgovci svoje žito, ki ga kuipijo v Ljubljani ter ga prodajajo mestnim pekom in drugim porab- nikom. Naprodaj je tudi banatska pšenica, ki je za 8 do 12 kraje, dražja od domače. Mesto pobira od žita in drugih predmetov mitnino in sicer od vsakega prodanega aU kupljenega mecna' žita po en krajcar. Meščani plačajo le polovico mitnine. Mitnina je sedaj v zakupu. Obrt. V meätu so večinoma obrtniki in to vsake vrste (gostilničarji, mesarji, peki, čev- ljarji, krojači, klobučarji, tkalci itd.), ki s svojim delom krijejo potrebe mesta in okolice in ki žive cd svoje obrti; zraven so še kra- marji z blagom na drobno in fpeceristi ter medičarji, vcščarji, platnarji ter trgovci s predivom. Večina prebivalstva se ukvarja s platnarstvom in izdelovanjem sukanca. Izobrazba prebivalstva. Prebivalci te občine so omikani in pošteni. V mestu je noa-malka že mnogo let, zato imajo prebivalci možnost, da svojo mladino pošiljajo v šolo, kjer se izobrazi. Tej nadvse koristni ustanovi se ima- jo zahvaliti za izobrazbo svoje mladine, od katere se mnogi posvete znanosti in dosegajo v življenju lepe uspehe. Blaginja ali revščina. Meščani kot vaščani te občine so zelo marljivi in varčni. Imajo zelo malo polja, zato se morajo ukvarjati s postransko dejavnostjo, da se prežive. Malo- številni prebivalci vasi Vincarje spredej o ves doma pridelani lan, nekaj pa ga še dokupijo, da ga spredejo in stko v platno. Predivo, ki ga doma ne porabijo, prodajo ali pa ga stko v platno, ki ga prodajo. Meščani, ki so pove- čini obrtniki ali drugače pridobitni ljudje, opravljajo svojo obrt z vso marljivostjo, ven- dar se z njo le srednje preživljajo. V prejšnjih časih, ko so se le nekateri me- ščani ukvarjali s trgovino platna, so si neka- teri dobička željni trgovci pridobili veliko premoženje z izvozom platna v Trst in Sini- galijo v Italiji. Tokrat pa, ker jih je vehko, uničujejo to trgovino drug drugemu. Dobiček je za vse skupaj majhen in ker je pred nekaj leti začela Češka oskrbovati tujino s platnom, je ta trgovina močno nazadovala in izdelova- lec ne prodaja več svojega platna s takšnim dobičkom kot nekoč.' V s-plošnem pa v tej 0'bčini ne prevladuje niti blaginja niti revščina. Oblika zemljiške posesti in število hub. V občini obstoji dominikalna in rustikalna zemljiška pcsest. Prva je svobodna domini- kalna posest, zabeležena v deželni deski, dru- ga pa se deh: 1. v irustikalno posest, ki je bUa razdeljena med meščane in ki jo po mestnem pravu uži- vajo v svobodnem dednem zakupu. Smejo jo vso ali le delno prodati brez lavdemialnih dajatev ter je zabeležena v mestni zendjiški knjigi, ki jo vodi mesitni sodnik, sedaj višji rihtar;8 2. v rustikalno posest po napovedi hub (Hu- benansagung), ki jo lahko prodajo samo v celoti, ne pa posamič po parcelah in od ka- tere je bilo treba prej plačati pri prepisu 15*/o za lavdemij, sedaj pa 10o/o. Za smrtnino že cd nekdaj plačujejo 25 gld. od hübe. Ta posest pr-pada prebivalcem vasi Vincarje, ki je priključena mestni občini.' Kar se tiče gruntov, je bila v tej občini ena cela huba z 68 do 69 oralov zemlje, ki pa je že razdeljena med več posestnikov. Mešča- ni imajo v lasti po eno, dve ali tri zemljiške parcele, kdor pa nima nobene, vzame cd raz- nih cerkva v najem njive in travnike. Zemljiška gosposka je kameralno gospostvo Loka in svobodniška posest Stemerje (Ste- merhof). Odveščinska oblast je kameralno go- spostvo Loka. Mestna in rustikalna zemljišča so podvrže- na desetini, ki je zmanjšana za 1/5. Oddajajo jo v snopih na polju loškemu kameralnemu gospostvu, župnikoma v Lcki in Stari Loki in zemljiškemu posestniku Janezu Jenku s Studenca v Skofji Loki. Obdelava tal. Polje na splošno pridno ob- delujejo in gnoje. Gnoja ni dovolj za vso njivsko površino, ki je ne puste nobeno leto v prahi, pač pa jo izkoriščajo celo s strniščni- mi posevki. Vendar pa dobra obdelava njiv pripomore k večjemu donosu pridelkov. Trav- niki so cpremljeni z namakalnimi oziroma odvajalnimi kanali, ki so speljani do cest in poti. Spoimladi jih ločistijo in izravnajo krtine, da trava bolje odžene, pašnike in gozdove pa puste popolnoma vnemar. Kultura tal je v precej pravilnem sorazmerju. Gozdovi zavze- majo največjo površino, slede jim njive, trav- niki in vrtovi. Delovnih moči, bodisi vprežne živine ali človeških rek za obdelovanje polja je dovolj, posebno še, ker si družine poma- gajo pri delu z otroki ali sorodniki ali pa si sosedje medsebojno pomagajo pri najnujnej- ših in najtežjih cpraviUh. Za obdelavo upo- rabljajo le običajno poljedelsko orodje. Ozi- mino sejejo od druge polovice septembra do meseca novembra. Jaro žito sejejo običajno proti koncu marca aH v začetku eprila, lan in proso meseca maja, konec juh j a pa ajdo in repo. Žetev ozimnih žit je v juliju, prosa in ovsa pa nekoliko kasneje. Ajdo žanjejo v prvi in drugi polovici oktobra, v pozni jeseni pa pulijo repo in pc.'üpravljajo zelje. Stročnice poberejo s polj konec avgusta. Kvaliteta pridelkov je srednje dobra ter je v suhem vremenu boljša posebno pri pše- nici, rži in ajdi. Krma s travnikov in pašnikov je dobre kvahtete. S travnikov, kjer raste sadno drevje, pospravljajo večinoma svežo krmo za mlado živino in molzne krave. Sadje 163 porabijo doma bodisi sveže ali siiho. Vse pri- delke iporabijo prebivalci za svojo prehrano, zraven pa jih morajo še dokuipovati na teden- skih in letnih sejmih. Tudi krme ne pridelu- jejo dovolj za svojo porabo, amipak jo morajo še dokupovati, predvsem deteljo. Pridelki. Najvažnejši pridelki v tej občini so pšenica, rž, ječmen, ■oves, ajda, krompir, repa, lan, detelja, seno in nekaj sadja. Pridel- ki so prilično dobri in uspevajo ipri razme- roma suhih letih dobno. Pridelajo največ pše- nice, rži, ajde in repe. Ajda in repa sta strniščna plodova. V manjši količini pridelu- jejo tudi deteljo. Ker živinorejci ne pridelajo dovolj sena, krmijo živino s slamo, ki jo sku- paj z deteljo zrežejo v rezanico in jo pokla- dajo živini. Na vrtovih pridelujejo običajno zelenjavo za lastno uporabo. Travniki dajejo sladko krmo, enako tudi pašniki. Od sadnega drevja goje največ jabolka, slive, hruške in orehe, ki so deloma žlahtne deloma pa napol žlahtne sorte. Prizadevanja, da bi se posestniki lotili pri- delovanja kakih novih pridelkov, so ostala breziufpešna zaradi nezaupanja do novih kul- tur in zaradi navade, da prideluj eio to, kar so pridelovali že njihovi predniki. Tudi koru- ze v tem času še nič ne sejejo, čeprav je na Kranjskem že obče znana in jo pridelujejo v krajih z manj ugodno lego tal in podnebja kot npr. v Idriji.*" Pač pa že pridelujejo krom- pir, čeprav v majhnem obsegu in bolj za hra- no prašičev kot za ljudi; to pa iz razloga, ker jim je bil še pred nekaj leti popolnoma ne- znan in še nimajio dovolj zaupanja v njegov pomen za človeško prehrano. Obdelovalna površina in njena delitev na razrede. Obdelovalna površina v občini ob- sega: 1. njive v izmeri 80 oralov 899 kv. klafter; 2. travnike v izmeri 65 oralov 691 kv. klafter; 3. majhne vrtove v izmeri 4 orale 892 kv. klaf- ter; 4. velike vrtove v izmeri 1 orala 1581 kv. klaf- ter; 5. pašnike v izmeri 44 oralov 712 kv. klafter; 6. travnike s sadnim drevjem v izmeri 19 ora- lov 922 kv. klafter; 7. visoke gozdove v izmeri 753 oralov 455 kv. klafter. Na podlagi različne kakovosti tal in lege zemljišč so posamezne vrste zemljišč razde- ljene v več razredov: 1. njive v 4 razrede; 2. travniki v 2 razreda; 3. majhni in veliki vrtovi v en razred; 4. pašniki v en razred; 5. travniki s sadnim drevjem v en razred; 6. gozdovi v 2 razreda. Polja. K njivam I. razreda je uvrščenih 35 parcel s površino 28 oralov 106 kv. klafter. Njive tega razreda so v osemletnem setvenem kolobarju po dvakrat posejane s pšenico in ržjo, po enkrat z lanom, prosom, ječmenom in deteljo ter po štirikrat s strniščno ajdo in en- krat s strniščno repo. Zaradi pomanjkanja gnoja so v osmih letih pognojene samo pet- krat. Običajno je na teh njivah naslednji set- veni kolobar: 1. leto lan z gnojenjem; strniščna ajda; 2. leto pšenica s slabim gnojenjem; strniščna ajda; 3. leto rž brez gnojenja; strniščna ajda; 4. leto proso z gnojenjem; strniščna ajda; 5. leto pšenica brez gnojenja; strniščna ajda; 6. leto rž brez gnojenja; strniščna repa z gno- jenjem; 7. leto ječmen s slabim gnojenjem; vmes seje- jo deteljo; 8. leto detelja brez gnojenja. Donos njiv I. razreda je ocenjen takole: 1. leto larii 6 centov na oral; laneno seme, ki ga dobijo iz lanu in ga uporabljajo za olje za razsvetljavo, 5 mecnev na oral; ajda, 14 mecnov na oral; 2. leto pšenica, 14 mecnov na oral; ajda, 14 mecnov na oral; 3. leto rž, 15 mecnov na oral; ajda, 14 mecnov na oral; 4. leto proso, 20 mecnov na oral; 5. leto pšenica, 14 mecnov na oral; ajda, 14 mecnov na oral; 6. leto rž, 15 mecnov na oral; repa, 120 mecnov na oral; 7. leto ječmen, 18 mecnov na oral; 8. leto detelja, 56 centov na oral. Poprečen donos njiv I. razreda, izračunan v denarni vrednosti, znaša letno na en oral 45 goldinarjev 'A kraje, in je izračunan takole: 164 i skupaj enoleten donos v denarni vrednosti: 45 gld. 3/4 kr. Med njive II. ra2xeda je uvrščenih 80 par- cel s površino 37 oralov 246 kv. klafter. Set- veni kolobar in gnojenje njiv sta enaka kot pri njivah I. razreda, le pridelek na njivah je manjši ter ga v poprečju cenijo takole: lan, 5 centov na oral; laneno seme, 4 mecne na oral; pšenica, 13 mecnov na oral; rž, 14 mecnov na oral; ječmen, 15 mecnov na oral proso, 15 mecnov na oral; ajda, 13 mecnov na oral; repa, 100 mecnov na oral; deteljia, 48 centov na oral. Letni donos njiv II. razreda, izražen v de- narni vrednosti, znaša 39 gld. 22 kr. na oral. Med njive III. razreda je prištetih 35 parcel s površino 11 oralov 1498 kv. klafter. Njive tega razreda so' posejane predvsem z ržjo, na- to s pšenico, potem pa jim v enakem soraz- merju slede lan, oves, proso, ječmen in dete- lja. Strniščna posevka sta ajda in repa. Se- tveni kolobar je na 10 let in v tem času po- gnoje njive le trikrat močno in trikrat napol. Njive tega razreda imajo naslednji setveni kolobar: 1. leto lan z gnojenjem; strniščna ajda; 2. leto pšenica, ki ji gnoje napol; strniščna ajda; 3. leto rž brez gnojenja; strniščna ajda; 4. leto oves brez gnojenja; 5. leto rž, ki ji napol gnoje; strniščna ajda; 6. leto proso z gnojenjem; 7. leto pšenica brez gnojenja; strniščna ajda; 8. leto rž brez gnojenja; strniščna repa z gno- jenjem; 9. leto ječmen, ki mu napol gnoje; vmes se- jejo deteljo; 10. leto detelja brez gnojenja. Njive tega razreda leže deloma v bližini go- zdov, zato so izpostavljene senci dreves ali pa so na precej mokrih tleh ter so' slabše pogno- jene od drugih njivskih vrst. Zaradi neugod- ne lege in slabega gnojenja je pridelek manjši ter ga v poprečju cenijo takole: lan, 4 cente na oral; laneno seme, 4 mecne na oral; pšenica, 11 mecnov na oral; rž, 11 mecnov na oral; ječmen, 12 mecnov na oiral; oves, 18 mecnov na oral; proso, 12 mecnov na oral; ajda, 11 mecnov na oral; repa, 90 mecnov na oral; detelja, 40 centov na oral. Letni donos teh njiv, izražen v denarni vrednosti, znaša 30 gld. 22 V2 kr. na oral. Med njive IV. razreda je uvrščenih 32 par- cel s P'Ovrsino 3 oralov 648 kv. klafter. Njive tega razreda so zasajene predvsem s krompii- jem, nanje pa sejejo tudi pšenico in rž ter strniščno ajdo ter jih v 6-letnem setvenem kolobarju petkrat pognoje. Na splošnoi je za te njive naslednji setveni kolobar: 1. leto krompir z gnojenjem; 2. leto pšenica, ki ji napol gnoje; strniščna aj- da; 3. leto rž brez gnojenja; strniščna repa; 4. leto krompir, ki mu napol gnoje; 5. leto ječmen, ki mu .naipol gnoje; vmes sejejo deteljo; 6. leto detelja brez gnojenja. Ker so njive tega razreda na polo'znih tleh in pod gozdovi, je tudi donos v poprečju manjši od drugih njivskih vrst ter znaša za: 1. krompir, 100 m(ecnov na oral; 2. pšenico, 9 mecenov na oral; 3. rž, 10 mecnov na oral; 4. ječmen, 12 meonov na oral; 5. ajdO', 7 mecnov na oral; 6. repo, 100 mecnov na oral; 7. deteljo, 30 centov na oral. Letni donos teh zemljišč, izražen v denarni vrednosti, znaša 27 gld. 4 '/4 kr. na oral. Iz gornjega sledi, da so sejali v loški mestni katastrski občini največ žitarice in sicer pše- nico in ,rž, najmanj pa oves in krompir. Med strniščnimi posevki prednjaä ajda, ki je daja- la sorazmerno dober pridelek. Pomemben je tudi pridelek strniščne repe, ki so jo rabili za človeško in živalsko prehrano. Travniki v loški mestni občini so razdelje- ni v dva razreda. Povečini dajejo isladko seno in dvakratno košnjo z letnim donosom 28 c. oziroma 18 c. sena na oral in 16 c. oz. 10 c. otave na oral. Ta donos, izražen v denami vrednosti, znaša na oral letno 22 gld. 36 kr. za travnike pirvega razreda in 14 gld. 24 kr. za travnike drugega razreda. Po zadnji košnji pasejo na travnikih živino. Vrtovi. K majhnim vrtovom štejejo zel&- njadne vrtove s površino do V4 orala. Takih vrtov je v loški mestni občini 116 v skupni izmeri 4 oralov 892 kv. klafter. Njihov donos ustreza njivam I. razreda in znaša v denarni vrednosti 47 gld. ^/4, kr. letno na oral. K velikim vrtovom so uvrščene 3 parcele s površino enega orala 1581 kv. klafter. Tudi na teh vrtovih pridelujejo zelenjavo, njihov donos pa ustreza donosu njiv I. razreda. , 165 Pašniki obsegajo 219 parcel s površino 44 oralov 712 kv. klafter. Skupnih pašnikov v tej občini ni razen tistih, ki jih imajo loški me- sarji. Za pašo uporabljajo predvsem meje med posameznimi njivami, ki leže v ledini ali pa obronke gozdov, ki za druge kulture niso primerni. Pašniki dajejo sladko seno, izpo- stavljeni pa so škodi po ljudeh in živalih. Let- ni donos pašnikov znaša 3 cente sena in en cent 67 funtov otave v skupni vrednosti 2 gld. 24 kr. Travniki s sadnim drevjem obsegajo 97 parcel v skupni izmeri 19 oralov 922 kv. klaf- ter. Leže v bližini hiš in gospodarskih poslo- pij; deloma so pognojeni z gnojnico in dajejo sladko seno in dvojno košnjo. Obstoje iz *fi travnikov in ^/s sadnih dreves, jablan, hrušk in sliv, ki so večinoma požlahtnjene vrate. Donos sadnih dreves, izračunan v denarni vrednosti, znaša 9 gld. na oral, donos v krmi pa 20 gld. 311/4 kr. na oral. Gozdovi prvega razreda obsegajo 327 parcel s površino 154 oralov 621 kv. klafter. Lastniki gozdov so graščina in meščani. Zaraščeni so s smrekami. Gozdna tla so sicer apnenčasta, vendar pa precej humozna ter ugodna za buj- no vegetacijo. Lega je le malo vzpeta ter je ugodna za izkoriščanje lesa. Letni naturalni donos znaša 1,10 klaftre v 30-colskih polenih na oral, ki po ceni 1 gld. za klaftro znese v denarni vrednosti 1 gld. 6 kr. Gozdovi drugega razreda obsegajo 299 >i>ar- cel v skuipni izmeri 598 oralov 1434 kv. klaf- ter. V glavnem so zaraščeni z bukvami. Go^- zdovi so kot oni I. razreda graščinska last in mestnih prebivalcev. Les porabijo za lastne potrebe in sicer za kurjavo ali kot gradbeni les. Kar se tiče izrabe gozdov, ni nobenih uradnih predpisov, zato so prgpuščeni samo- voljnemu gospodarjenju. Gozdovi drugega razreda segajo do vrhov Lubnika ter stoje na apnenčastih z ghno po- kritih tleh, ki so zelo ugodna za goizdno rast. Letni naturalni donos znaša 0,65 klafter na oral, ki pri ceni 45 kr. za klaftro znese 29 V4 kr. na oral. V spodnje ugodno ležeče gozdove gonijo živino na pašo in grabijo steljo za na- stilj. ; Končno še nekaj o količini semen, posejanih na en oral njivske površine, bodisi po vrsti posevka kot po posameznih razredih. Podatke o tem prinaša spodnja razpredelnica: Zaključek Naj bo dovolj naštevanja podatkov, ki nam jih daje takšen cenitveni elaborat za gospo- darsko' stanje v mestni katastrski občini Loka in mimo njega še drugi elaborati za vse dru- ge katastrske občine na Kranjskem. S tem pa nikakor nočem reči, da sem iz navedenega elaborata izčrpala vso snov. Elaborat za Loko vsebuje še podatke o tržnih cenah pridelkov, o cenah za človeško in živinsko delovno silo, o življenjskih stroških človeka v tistem času, o gnojenju in vrednosti gnoja, o kmetijskem delovnem procesu, o kmetijskih orodjih, na- bavi semen itd. skratka, skoraj ni podatka, ki bi imel kakršnokoli zvezo s kmetijsko proiz- vodnjo v tistem času, pa bi po pomoti iz nje- ga izostal. Prav zaradi tega je ta elaborat ne- precenljive vrednosti. Skupaj s tovrstnimi elaborati iz kasnejšega časa, če so seveda pri katastrskih uradih še ohranjeni, nam bodo dali podrobno sliko gospodarskega stanja na Kranjskem za zadnjih 150 let. To pa je seveda že pomemben del naše gospodarske zgodovine. OPOMBE 1. P. Blaznik, Urbarji freisinške škofije, Sred- njeveški urbarji za Slovenijo, 4. knj. (1963), str. 77. — 2. En oral meri 1600 klafter ali 5760 kv. m. 3. Ena milja meri 7,58 km (S. Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero, ZC VIII (1954) str. 59). — 4. Loška mestna vrata so podrli med aprilom in avgustom 1789. (Blaznik, Loško mestno obzidje, Loški razgledi IV (1957), str. 22.) — 5. En čevelj meri 32,8 cm, palec ali cola pa je 1/12 čevlja, to Je 2,7 cm (Vilfan, ravnotam str. 65). — 6. En me- cen (Metzen) drži 2 mernika; en mernik je po 166 uvedbi notranje avstrijske mere v Ljubljani 17D3 meril 30,75 1. (Vilfan, ravnotam, str. 49). — 7. O izvozu loškega platna v Trst in Sinigalijo glej J. Zontar, Platnarstvo in sitarstvo v loškem go- spostvu v 18. St., LR III (1956), str. 91. — 8. Prvi lci.%i meščani so bili obenem poljedelci. Ze 1263' je freisinški škof razdelil mednje 4 kmetije, ki so ležale v neposredni bližini mesta. Uživali so jih po mestnem pravu v svobodnem dednem zakupu. (P. Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložni- štvo na Sorskem polju, Razprave SAZU 11/1953), str. 187—188; isti. Urbarji freisinške škofije, str. 86; isti K problemu nastanka Škofje Loke in nje- nega notranjega razvoja v srednjem veku, ZC XIX—XX (1965—1966), str. 155. Tudi kasneje so si loški meščani pridobivali zemljiško posest od okoli mesta ležečih hub (Blaznik, K problemu na- Stanka Škofje Loke, str. 155). — 9. Po urbarjih iz 1. 1291, 1318 in 1501 so bili v Vincarjih štirje pod- ložniki. Peti Mihael Farmacher je spadal med štiridesetarje v Stari Loki. Baltazar Sigesdorfer iz Stare Loke je dobil od škofa v fevd vseh pot hub v Vincarjih. L. 1534 in 1540 je starološka graščinska posest med drugim obsegala tudi 4 hübe v Vincarjih. L. 1680 so Lukančiči prišli v posest teh hub, 1723 pa Oblaki iz Puštala. Po pu- štalskem urbarju iz 1. 1774—1786 so bili podložni puštalskemu gospostvu štirje kmetje v Vincarjih. (Blaznik, Kolonizacija, str. 183, 184, 189, isti, Ur- barji str. 136, 185, 186, 330, Arhiv rodbine Oblak- Wolkensperg v Arhivu Slovenije v Ljubljani, Priv. CX, knj. 6 in fasc. 3). — 10. Cenilni operaft za kat. občino Zg. Idrija iz 1. 1832. — 11. En Mass je Vs2 mecna ali *,'i6 mernika. i 167