54409 ■ * 3 dovoljenjom m. piispoka Sekovs 3 koga v Gradci dn. 11. novembra 1906, n. 7008. I. Tao. Nedelni Evangeliomi. Prva nedela v Adventi. Evangeliom Sz. Ltikdcsa vu XXI. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim: Bodo znamenja vu szunci, i meszeci, i zvezdaj; i na zemli mantranje narodov od morszkoga siimlenja, in valov: gda ltidje szehnoli bodo od sztraha, i csakanja onih, stera pridejo na vesz szvejt. Ar jakoszti Nebeszke bodo sze gibale: I teda bodo vidili Szina cslovecsega pridocsega vu oblaki z velikov zmož- nosztjov, i dikov. Gda sze pa eta zacsnejo goditi, preglednite, i priz- dignite glave vase: ar sze približava odkiiplenje vase. I pravo je njim i* 4 szpodobnoszt: gledajte figovo drevo, i vsze drevje: gda szpiiscsava že z-szebe szad, znate, ka je bluzi leto. Tak i vi, gda te i vidili eta sze goditi, znajte, ka je bluzi kralesztvo Bože. Zasztimo velim vam, ka ne prejde narod, dokecs eta vsza ne bodo vcsinjena. Neba, i zemla prejde; recsi pa moje ne prejdejo. Druga Ižedela v Adventi. Evangeliom St. Mdtaja vu XI. tdli. Vu onom vremeni: Gda bi Ivan cstio vu vozi dela Krisztusova, poszlavsi dva z-szvojih Vucsenikov, pravo je njemi: Ti szi te pridocsi, ali driigoga csakamo? I odgovorecsi Jezus veli njima: Idocsiva nazvejsztita Ivani, stera szta csiila, i vidila. Szlepi vidijo, plantavi hodijo, gobavci sze ocsis- csavajo, gliihi csiijejo, mrtvi gori sztaniijejo, nevolnim sze Evangeliom nazvescsava. I blaženi je, ki sze ne szpacsi v-meni. Gda bi pa nyidva odisla, zacsao je Jezus praviti vnožini od Ivana: ka szte vo sli vu pusztino gledat? jeli rozgo od votra gibajocso? 5 ali ka szte vo sli gledat? csloveka v mehkom gvanti oblecsenoga? ovo, ki sze z-mehkim gvantom oblacsijo, vu kraleszki hižaj szo. Ali ka szte vo sli gledat? Proroka? escse velim vam, i vecs od Proroka. Ar je te, od steroga je piszano: ovo jasz posilam Angela mojega pred licom tvojim, steri pri¬ pravi pot tvojo pred tebom. Crefja nedela v Adventi. Evangeliom Sz. Jdnosa vu I. tdli. Vu onom vremeni: Poszlali szo Židovje z-Jeružalema duhovne, i Levite k-Ivani, da bi ga pitali: Ti sto szi? I vadliivao je, i ne je tajio: i vadliivao je: szam ne jasz Krisztus. I pitali szo ga: ka szi tak? Elias szi ti ? i odgovoro je: ne szam. Prorok szi ti? I odgovoro je: ne. Pravili szo zato njemi: tak sto szi? naj odgovor damo onim, ki szo poszlali nasz; ka praviš od tebe? Veli: jasz szam glasz kricsecsega vu pusztini: Ravnajte pot Goszpodnovo, kak je velo Izaias Prorok. I ki szo poszlani, bili szo z-Farizeusov. I pitali szo ga, i pravili szo njemi: zakaj tak 6 krsztis csi szi ne Krisztus, niti Elias, niti Prorok? Odgovoro je njim Ivan govorecsi: jasz krsztim vu vodi, na szrejdi je pa med vami sztao, steroga vi neznate. On je, ki za menom pride, steri je pred menom vcsinjeni! komi szam jasz ne-vrejden odvezati remenje obiiteli njegove. Eta szo vu Bethanii vcsinjena prejk Jordana, gde je Ivan krszto. Strta Ižedela v Adventi. Evangeliom Sz. Liikdcsa vu III. tdli. V petnajszetom leti ladanja Tiberius Caszara bio je Pontius Pilatus po- glavnik Judaee, i Herodes poglavar Galilaee, Filip pa brat njegov ladavec Iturie, i Trachonitiskoga držanja, i LyzaniasAbilinepoglavar,za diihovsz- ki poglavnikov Annasa, i Kajfasa: vcsinjena je rejcs Goszpodnova nad Ivanom Zakariasovim szinom vu pusztini: i priso je vu vsze Jordanszko držanje predgajocsi krszt pokore na odpiicsanje grehov, liki je piszano vu knigaj Izaias Proroka: glasz kricse- csega vu pusztini: pripravlajte pot Goszpodnovo: ravne csinte szteze njegove: vszaki dol naj sze napuni, 7 i vszaki breg, i gumila na sze ponizi: i kriva bodo ravna, i osztra glatke poti. I vidilo bode vszako telo Božega Zvelicsitela. Ih Sjveto I2ocs. (Pri polnocsnici.) Evangeliom Sz. Liikdcsa vu II. tdli. Vu onom vremeni: Zislajevozapovid od Augustus Caszara, da bi sze po- piszao vesz szvejt. (Eto popisuvanje prvo vcsinjeno je po Czyrinusi, Szyrianiszkom poglavark) I sli szo vszi, da bi sze vadliivali, vszaki vu szvoje meszto. Gori je pa so i Jožef z-Galilaee z-Nazareth Varasa v-Judaeo vu Davidov Varaš, ki sze zove Beth- lehem: zato, ar je i on bio z-hiže i roda Davidovoga, ka bi sze vadluvao z-Mariov zarocsenov szebi Ženov, stera je noszecsa bila. Vcsinjeno je pa, gda bi tam bila: szpunili szo sze dnevi, da bi rodila. I porodila je Szina szvojega prvorodjenoga, i vplenice ga je povila, i položila je njega vjaszli; ar szo nej meli oni meszta vu oštariji. I pasztirje szo bili v-tisztom 8 držanji verusztiivajocsi, i csuvajocsi nocsna veriisztiivanja nad csrejdov szvojov. I ovo Angeo Goszpodnov je sztano poleg njih, i szvetloszt Boža je okoli vzela nje, i zbojali szo sze zvelikovbojaznosztjov. I pravo je njim Angeo: ne bojte sze; ar ovo nazvescsavam vam veliko radoszt, stera bode vszemi lusztvi: ar sze je narodo vam dnesz Zvelicsiteo, ki je Goszpon Krisztus vu Davidovom Varasi. I to je vam znamenje: Najdete Dete vplenice povito, i položeno vu jaszli. I preči je posztanolo z-Angelom vnožino vojszke Nebeszke hvalecse Boga, i govorecsi: Dika na viszini Bogi, i na zemli mir liidem dobre vole. I2a S 3 veti Den Prvi. (Pri 3ornici.) Evangeliom Sz. Lukicsa vu II. tdli. Vu onom vremeni: Pasztirje szo pravili eden drugotni: Pojdmo do Bethlehema, i poglednimo to rejcs, stera je vcsinjena, stero nam je Goszpodpokazao. I sliszosetiivajocsi: i najsli szo Mario, i Jožefa, i Dete 9 položeno v-jaszlaj. Vidivsi pa szpoz- nali szo recs, stera je povedana njim od toga Deteta. I vszi, ki szo csuli, csiidivali szo sze: I nad onimi, stera szo povedana njim od pasztirov Maria je pa zdržavala vsze ete recsi premislavajocsa nje vu szrci szvojem. I povrnoli szo sze pasztirje dicsecsi i hvalecsi Boga vu vszeh, stera szo csuli i vidili, liki je njim povedano bilo. Iža Ssvefi Den Drugi. (Pri velikoj mesi.) Evangeliom Sz. J^nosa vu I. tdli. Vu zacsetki je bila Recs, i Recs je bila pri Bogi, i Bog je bila Recs. Eta je bila vu zacsetki pri Bogi. Vsza szo po njej vcsinjena: i brezi nje je nikaj nej vcsinjeno, stero je vcsinjeno. Vu njej je bio žitek, i žitek je bio szvetloszt liidih: i szvetloszt sze v-tmici szveti; i tmica je nje nej zapopadnola. Bio je Cslovik poszlani od Boga, komi je ime bilo Ivan. Ete je priso na szvedocsansztvo, ka bi szvedocso od szvetloszti; da bi vszi 10 vervali po njem. Ne je on bio szvet- loszt; nego da bi Szvedocsansztvo csinio od szvetloszti. Bila je szvetloszt prava; stera preszvejti vszakoga Csloveka pridocsega na ete szvejt. Na tom szvejti je bio, i te szvejt je po njem vcsinjeni, i szvejt je njega nej poznao. Vu lasztivna je priso; i njegovi szo ga gori nej prijali. Steri szo ga pa gori prijali, dao je njim oblaszt za Bozse szini posztanoti, ki verjejo v-njegovom imeni: ki nej z-krvi, niti z-vole tejla niti z-vole moža; nego szo z-Boga rodjeni. I Recs je telo vcsinjena, i prebivala je med nami (i vidili szmo nje diko, diko, kakti jedinorodjenoga od Ocse) kije pun miloscse i pravice. Iža Den S3. Stevana prvoga Zftanfernika. Evangeliom Sz. Mdtaja vu XXIII. tali. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Piszacsom, i Farizeusom: Ovo jasz posilam k-vam Proroke, i modre, i piszacse; i ž-njih nike vmorite i raszpite, i ž-njih nike te bicsiivali vu 11 sinagogaj vasi, i preganjali te je odvarasa do varasa. Naj pride na vasz vsza krv pravicsna, stera je prelijana na zemlo od krvi pravics- noga Abela, do krvi Zakariasa szina Barakiasovoga:sterogasztemorilimed cerkevjov in oltarom. Zaisztino velim vam: pridejo vsza eta na te narod. Jeruzalem, Jeruzalem, ki vmarjas Pro- roke, i kamenujes one, steri szo k-tebi poszlani: kelikokrat szam steo vkup szpraviti szine tvoje, kak kokos vkup szpravla picsence szvoje pod peroti, i nej szi steo? Ovo osztavi sze vam hiža vaša pusztna ar velim vam: ne te me vidili od eti mao, do kecs ne bodete pravili: Blagoszlovleni, ki je priso vu imeni Goszpodnovom. Ra Den S3. Janosa Sp. i Evang. Evangeliom Sz. Janosa vu XXI. td.li. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Petri: Naszleduj mene. Obrnovsi sze pa Peter, vido je onoga vucsenika, steroga je liibo Jezus naszlediivajo- csega ki je i ležao pri vecserji na njegovi prszaj, i pravo je: Goszpodne, 12 sto je ki tebe oda? Toga zato gda bi vido Peter, pravo je Jezusi: Goszpodne, ka pa ete? Veli njemi Jezus: tak scsem, naj on osztane, dokecs pridem, ka je tebi zato? ti menč naszleduj. Vo je zisla zato eta recs med brate; ka vucsenik on ne merje. I ne je pravo njemi Jezus; ka ne merje: nego, tak scsem, naj osztane, dokecs pridem, ka je tebi zato? Eto je on vucsenik, steri szve- docsi eta, i ta ja piszao: i znamo, ka je pravicsno njegovo szvedocsansztvo. I2a Den netesne Dece. Evangeliom Sz. Mdtaja vu II. telli. Vu onom vremeni: Angeo Gosz- podnov sze je szkazao vu szneh Jožefi, govorecsi: gori sztani, i vzemi Dete i Mater njegovo, i bejži v-Egip- tom, i boj tam, dokecs ti povem. Ar de Herodes iszkao to Dejte pogubiti. Steri gori sztanovsi, vzeo je Dejte i Mater njegovo vnocsi i odisi je v-Egip- tom: i bio je tam do szmrti Herodesove: da bi sze szpunilo, ka je povedano od Goszpodna po Proroki govorecsem: 13 z-Egiptoma szam zvao szina mojega. Teda Herodes videvsi, ka je vkanjen od modri, raszrdo sze je jako, i poszlavsi szpomoro je vszo deco, stera je bila v-Bethlehemi, i vu vszeh njegovi krajinaj od dveh lejt, i niže, poleg vremena, stero je zvedo od modri. Teda sze je szpunilo, ka je povedano po Jeremias Proroki govo- recsem: glasz je v-Rami szlisani, jocs, i krics vnogi. Rachel je jokala szini szvoje, i ne sze je stela oveszeliti; ar jih nega vecs. nedela pred novim Letom. Evaneeliom Sz. Lukd.csa vu II. tdli. Vu onom vremeni: Jožef, i Maria Mati Jezusova szta sze csiidivala nad onimi, stera szo povedana od njega. I blagoszlovo je nje Simeon, i pravo je Marii Materi njegovoj: ovo položeni je ete na pogiiblenje, i na gori sztanenje, vnogim vu Izraeli: i na znamenje, komi de sze proti gucsalo, i tvojo diiso prehodne mecs; naj sze odkrijejo vnogi szrc mislejnja. I bila je Anna prorokica, csi Fanuelova, 14 z-Azerovoga pokolejnja; ta je živela vnogo dnevov, i živela je szvojim možom szedem let od divojsztva szvojega. I ta je dovica bila do oszemdeszetoga, i strtoga leta: stera je ne odsztopila od czerkvi, zposztmi, i zmolitvami szliižecsa nocs i den. I ona je vu tisztoj vori prisztopila i hvalila je Goszpodna! i pripovidavala je od njega szvejm, ki szo csakali odkuplenje Izraela. I gda szo szpunili vsza poleg pravde Goszpodnove, povrnoli szo sze v-Galilaeo, vu szvoj Varaš Nazareth. Dete je pa raszlo, i krejpilo sze je, puno modroszti, i miloscsa Boža je v-njem bila. I2a novo Leto. Evangeliom Sz. Lukdcsa vu II. tdli. Vu onom vremeni: Gda bi sze szpunilo oszem dnevov, ka bi sze obrezalo to Dete: zvano je Ime njegovo Jezus, kak je zvano od An¬ gela prvle, nego sze je vu utrobi proprijalo. 15 Hedala po novom Leti. Evangeliom Sz. Mdtaja vu II. tdli. Vu onom vremeni: Po Herodesovoj szmrti ovo Angeo Goszpodnov sze je szkazao vu szneh Jožefi v-Egiptomi, govorecsi: sztani gori, i vzemi Dete, i Mater njegovo, ino idi vu zemlo Izraelszko: ar szo szpomrli, ki szo iszkali dušo Deteta. Steri gori szta- novsi, vzeo je to Dete, i Mater nje¬ govo, i prisao je v-Izraelszko zemlo. Szlisavsi pa, ka bi Archelaus kraluvao v-Judaei meszto Herodesa ocse szvo- jega, bojao sze ta idti i opominjeni vu szneh odisao je na sztrani Galilae. I pridocsi prebivao je vu varasi, ki sze zove Nazareth: da bi sze szpunilo, ka je povedano po Prorokaj; ka de sze Nazarenszki zvao. fla Den S3. Creh Kfalov. Evangeliom Sz. Mdtaja vu II. t£li. Gda bi sze narodo Jezus v-Bethle- hemi Jude vu dnevi Herodes Krala; ovo modri szo prišli od szuncsenoga 16 izhoda v-Jeruzalem, govorecsi: Gde je, ki sze je narodo Krao Židovszki? ar szmo vidili zvezdo njegovo na szuncsenom izhodi, i prišli szmo molit njega. Szlisavsi pa Herodes Krao, sztraso sze je, i žnjim veszjeruzsalem, I vkup szpravivsi vsze poglavnike diihovszke, i piszacse liisztva, szpi- tavao je od njih, gde bi sze Krisztus meo naroditi? oni szo pa odgovorili njemi: v-Bethlehemi Jude: ar je tak piszano po Proroki: I ti Bethlehem zemla Jude, znikaksim talom szi nej naj mensa med poglavniki Jude: ar sz-tebe zide voj, steri bode ravnao lusztvo moje Izraelszko. Teda He¬ rodes szkrivoma prizvavsi te modre, szkrblivo je zvedavao od njih vremen zvezde, stera sze je njim szkazala: I poszlavsi nje v-Bethlehem, pravo je: idte, i szkrblivo zvedavajte od Deteta: i gda je najdete, nazvestite meni, naj i jasz ta idocsi nje molim. Steri gda bi poszliihnoli Krala, odisli szo: i ovo zvezda stero szo vidili na szuncsenom izhodi, pred njimi je sla; dokecs je pridocsa sztanola od zgora, gde je bilo to Dete. Videvsi pa zvezdo raduvali szo sze zradosztjom jako velikom. In idocsi vu hižo najsli 17 szo Dete z-Mariov, njegovov Materjov: i doli pokleknovsi molili szo je; i od- prili szo kincse szvoje, i prikazali szo njemi dare: zlato, kadilo, i mirho. I vzemivsi odgovor vu szneh, ka sze ne bi povrnoli k-Herodesi, po driigoj poti szo sze nazaj obrnoli vu szvoje držanje. Evangeliom Sz. Liikdcsa vu II. tdli. Gda bi Jezus bio dvanajszet lejt sztar, gori idocsi oni v-Jeruzalem poleg navade szvetesnjega dneva, i szpunivsi sze dnevi, gda bi sze nazaj povrnoli, osztanolo je to Dete Jezus v-Jeruzalemi, i nej szo vpamet vzeli iroditelje njegovi. Stimajocsi pa, ka bi on bio med potnimi tivarisi, sli szo eden den poti, in iszkali szo ga med rodbinov, i med znanimi. I gda bi ga ne najsli, povrnoli szo sze v-Jeru- zalem, iszkajocsi njega. I vcsinjeno je: po tretjem dnevi szo najsli njega vu cerkvi szedecsega na szredi med vucsenimi poszliisajocsega, i szpita- vajocsega nje. Csiidivali szo sze pa vszi, ki szo ga poszlusali nad razu- 2 ‘18 mom, i njegovim odgovarjanjem. I videvsi csiidivali szo sze. I pravila je njemi Mati njegova: Szinek, ka szi nama tak vcsino? ovo ocsa tvoj, i jasz žalosztniva szva iszkala tebe. I veli njima; ka je, ka szta me iszkala? nej szta znala, ka je vu oni, stera szo Ocse mojega, potrebno meni biti? i njidva szta ne razumela te recsi, stero je njima pravo. I doli je so žnjima, i prisao je v-Nazareth; i bio je podložen njima. I Mati njegova je zdržavala vsze ete recsi vu szrci szvojem. i Jezus sze je poveksavao v-modroszti, vu vrszti, i vu miloscsi pri Bogi, i ludmi. nedela po Creh Krali Druga. Evangeliom Sz. Jdnosa vu II. tdli. Vu onom vremeni: Szvadba je vcsi- njena v-Galilaeanszkoj Kani: i bila je tam Mati Jezusova. Zvani je pa bio i Jezus, i Vucsenicke njegovi na szvadbo. I gda bi sze zmenkalo vino, pravi Mati Jezusova njemi: vina ne- majo. I veli njej Jezus: Ka je meni, i tebi ženszka? escse je nej prišla 19 vora moja. Veli Mati njegova szlugom: kajkoli bode velo vam, vcsinte. Bilo je pa tam seszt kameni veder polo¬ ženi poleg ocsiscsavanja zsidovsz- koga, držecse vszako dve, ali tri me¬ rice. Pravi njim Jezus: napunte ta vedra z vodov, i napunili szo je do strihoma. I veli njim Jezus: zajmlite zdaj, i neszte sztarisini. I neszli szo. Gda bi pa kostao sztarisina vodo na vino obrnjeno, i ne je znao odket bi bilo; szlugi szo pa znali, ki szo zajimali vodo: zove zarocsnika szta¬ risina, i pravi njemi: vszaki cslovik oprvim dobro vino da; i gda sze že napojijo, teda ono, stero je lagojehse: ti szi pa zadržao dobro vino do eti mao. Ete zacsetek je vcsino csudni del Jezus v-Galilaeanszkoj Kani; i pokazao je diko szvojo, i vervali szo v-njem Vucsenicke njegovi. nedela po Creh Krati tretja. Evangeliom Sz. Mdtaja vu VIII. tdli. Vu onom vremeni: Gda bi doli so Jezus z-gore, naszleduvalo je njega vnogo liisztva; i ovo gobavec pri- 2 " 20 docsi, molo ga je, govorecsi: Gosz- podne, csi scses, mogocsen szi me ocsisztiti. I vo vtegnovcsi Jezus roko dotekno sze ga je, govorecsi: Scsem, ocsiszti sze. I taki je ocsiscsena goba njegova. I veli njemi Jezus: pazi, nikomi ne povej: nego idi, pokaži sze popi, i daj dar, steroga je zapo- vedao Moyžes, na szvedocsansztvo njim. Gda bi pa notri so v-Kafarnaum, prisztopo je k-njemi sztotnik, pro- szecsi ga, i govorecsi: Goszpodne, szluga moj leži v-hiži slakom vdar- jeni, i kroto sze mantra. I veli njemi Jezus: Jasz pridem, i zvracsim njega. 1 odgovorecsi sztotnik, pravi: Gosz- podne, ne szam vreden, ka bi so pod sztreho mojo, nego povej szamo recs, in ozdravi szluga moj. Ar szam i jasz cslovik pod oblasztjom posztavleni, imajocsi pod menom junake, i velim etomi: idi, i ide; i driigomi: pridi, i pride; i szlugi mojemi: vcsini eto, i vcsini. Szlisavsi pa Jezus, csudivao sze je, i naszlediivajocsim pravo je: zaisztino velim vam, nej szam najsao teliko vere vu Izraeli. Velim pa vam; ka vnogi od szuncsenoga iszhoda, i zahoda prido, i szedeli bodo z-Abrahamom, z-Ižaakom, i z-Jako- 21 bom vu Kralesztvi nebeszkom: szinovje pa Kralesztva sze vo vržejo vu vonej- snio tmico: tam bode jokanje, i zobno škripanje. I velo je Jezus sztotniki: idi, i kak szi vervao, tak ti naj bode. I ozdravo je szluga vu onoj vori. Ižedela po Creh Krali Strta. Evangeliom Sz. Mdtaja vu VIII. td.li. Vu onom vremeni: Gda bi Jezus sztopo vu ladjico, naszlediivali szo ga Vucsenicke njegovi: i ovo veliko gibanje je posztanolo na morji, tak, da bi sze ladjica pokrivala zvalmi: on je pa szpao. I prisztopili szo k-njemi Vucsenicke njegovi, i obudili szo ga govorecsi: Goszpodne, zdrži nasz, ar prejdemo. I veli njim Jezus: ka sze bojite, male vere? teda gori sztanovsi, zapovedo je votrom, i morji; i vcsin- jeno je veliko ftisanje. Lusztvo sze je pa csiidivalo, govorecse: kaksi je ete? ka szo votrovje, i morje njemi pokorna. Ižedela po treh Krali Peta. Evangeliom Sz. Mataja vu XIII. tdli. 24. v. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus vnožini priliko eto: Szpodobnoje vcsin- jeno Kralesztvo nebeszko k-csloveki, ki je poszejao dobro szemen vu szvojo njivo. Gda bi pa szpali liidje, prisao je nepriateo njegov, i poszejao jekokol med pšenico, in odiso je. Gda je pa zraszla szetva, i szad je prineszla; teda sze je szkazo i kokol. Priszto- pivsi pa szlugi hižnoga Goszpodara, pravili szo njemi: Goszpodne, nej H szi dobro szemen poszejo v-tvojo njivo? odket tak rna kokol? I veli njim: nepriateo cslovik je to vcsino. Szlugi szo pa pravili njemi: Scses, da idemo, i v 6 ga szplevemo? I veli: ne; naj kak, poberajocsi kokol, ne poszkiibete vo žnjim navkiipe i pšenico. Nihajte oboje raszti do žetve; i vu vremeni žetve povem žnjecom: poberte oprvim kokol, i zveste ga vu sznopje na požganje, pšenico pa szpravte vu moj skegen. nedela po treh Krali Ses3fa. Evangeliom Sz. M d taja vu XIII. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus vnožini priliko eto: Szpodobno je Kra¬ lesztvo nebeszko k-mustarszkomi zrni; stero je vzeo cslovik, i poszejao je vu 23 szvojo njivo: stero je toti naj mense med vszem szemenjem; gda pa gori zraszte, vekse je od vszega zelenja, i drevo bode, tak da ftice nebeszke prihajajo, i prebivajo na njegovi vekaj. Drugo priliko je njim pravo: Szpo- dobno je Kralesztvo nebeszko k-kvaszi, steroga je vzela ženszka, i zmeszila gaje vu tri drevenke mele, dokecs sze je celo szkvaszilo. Eta je vsza gdcsao Jezus vu prilikaj vnožini; i brezi prilik je ne gucsao njim: da bi sze szpunilo, ka je povedano po Proroki govorecsem: odprem vu prilikaj viiszta moja, vo povem szkrita ed zacsetka szveta. nedela S3edemdes3einica (Septuagesima) Evangeliom Sz. Mžitaja vu XX. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim priliko eto: Szpo- dobno je Kralesztvo nebeszko k-cslo- veki hižnomi Goszpodari, ki je vo so vgojdno rano najimat delavce vu gorice szvoje Pogodo sze je pa z-delavci za eden szod na den, i poszlao je nje vu gorice szvoje. I von idocsi okoli tretje vore, vido je druge sztojecse manjuki- 24 vajocse, i velo je njim: Idte i vi vu gorice moje, i ka bode pravicsno, dam vam. Oni szo pa odisli. Pali je pa vo so okoli seszte, i devete vore, i vcsino je szpodobnim talom. Okoli edenajszete je pa vo so, i najso je driige sztojecse, i veli njim: ka eti sztojite cejli den manjiikivajocsi? velijo njemi: da nasz je niscse ne najao. Veli njim: Idte i vi vu gorice moje. Gda bi pa vecser gratao, veli Goszpod ti goric vancari szvojemi: zovi delavce, i daj njim najem, zacsžvsi od szlednji do prvi. Gda bi prišli zato, ki szo okoli edenajszete vore prišli, vzeli szo po ednom szodi. Pridocsi pa i ti prvi, stimali szo, ka vecs vzemejo: vzeli szo pa i oni po ednom szodi. I gda bi vzeli, mrmrali szo proti hižnomi Goszpodari, govorecsi: eti szlednji szo li edno voro delali, i priglihne szi nje k-nam vcsino, ki szmo noszili dneva, bremen, i vrocsino. On pa odgovorecsi ednomi med njimi je pravo: priateo, ne csinim tebi krivicze: nej li szi sze za eden szod pogodo zmenov? vzemi, ka je tvoje, in idi: scsem pa in etomi szlejdnjemi dati, kak i tebi. Ali je nej szlobodno meni, csiniti, ka scsem? jeli je oko tvoje jalno, ka szam jasz 25 dober? Tak bodo ti zadnji prejdnji, i ti prejdnji zadnji. Ar ji je doszta pozvani, malo ji je pa odebrani. bedela sesgtdesjetnica (Sexagesima). Evangeliom Sz. Liikdcsa vu VIII. tdll. Vu onom vremeni gda bi sze vnožina velika vkup szpravila, i z-varasov bi setuvali k-Jezusi, pravo je po priliki: Vo je so szejacs szejat szemen szvoje; i gda bi szejao, nistero je zpadnolo kre poti, i zaklacseno je; i ftice nebeszke szo je pozobale. I drugo je szpadnolo na pecsino, i zidocse poszehnolo je; ar je ne melo vlage. I drugo je szpadnolo med trnje, i vkup zrascseno trnje zadavilo je nje. I drugo je szpadnolo vu dobro zemlo; i zidocse szto krat teliko szada je prineszlo. Eta govorecsi, gor je zkricsao; ki ma viiha na poszliisanje, naj poszliisa. Pitali szo ga pa vucsenicke njegovi, kaksa bi bila ta prilika? sterim je on pravo: Vam je dano znati szkrivnoszt Kralesztva Božega, drugim pa po prili- kaj; naj vidocsi ne vidijo, i poszlusa- jocsi ne razmijo. Jeszte pa eta prilika; 26 szemen je recs Boža. Steri pa szo kre poti, oni szo, ki poszliisajo, potom- toga pride vrag, i vzeme recs ž-njiho- voga szrca, naj vervajocsi sze ne zvelicsajo. Steri pa na pecsino, oni szo, ki kda csujejo, z-radosztjom gori primejo recs, i tej korenja nemajo: steri do csasza verjejo, i vu vremeni szkiisavanja odsztopijo. Stero je pa med trnje szpadnolo, oni szo: ki szo csiili, i od szkrblivoszti, i bogasztva, i szladnoszti Žitka idocsi zadavlajo sze, i ne prinašajo szada. Stero je pa vu dobro zemlo szpadnolo: oni szo, steri vu dobrom, i naj bogsem szrci poszlusa- jocsi recs obdržijo, i szad prinašajo vu potrplivoszti. Hledela peideS3efnica (Qumquagesima). Evangeliom Sz. Lukdcsa vu XVIII. tdli. Vu onom vremeni: Vzeo je szebom Jezus dvanajszet Vucsenikov, i pravi njim: ovo gori idemo v Jeružalem, i szpunijo sze vsza, stera szo piszana po prorokaj od Szina Cslovecsega. Ar sze oda poganom, i bode ospotan, i bicsuvan, i popliivan: i gda ga zbicsii- jejo, morijo ga; i na tretji den gori sztane. In oni szo nikaj toga ne razmeli, i bila je eta recs szkrita od njih; i ne szo razmeli, stera szo povedana. Vcsin- jeno je pa, kda bi sze približavao k-Jeriki, niki szlepi je szedo kre poti kolduvajocsi. I kda bi csiio vnožino mimo idocso, pitao je, ka bi to bilo? pravili szo pa njemi; ka Jezus Naza- renszki mimo ide. I kricso je govo- recsi: Jezus Szin Davidov, szmiluj sze meni. I ki szo naprej sli, karali szo ga; ka bi mucso. On je pa tejm bole kricso: Szin Davidov, szmiluj sze meni. Sztanovsi pa Jezus, zapovedo ga je k-szebi pripelati. I gda bi približavo, pito ga je govorecsi: ka scses, naj ti vcsinim? on je pa pravo: Goszpodne, naj vidim. I Jezus je velo njemi; pre¬ gledni, vera tvoja je tebe zdravoga vcsinila. I preči je vido, i naszlediivao je njega zvisavajocsi Boga. I vsze liisztvo, gda je vidilo, dalo je hvalo Bogi. I2a pepeonfco. Evangeliom Sz. Mdtaja vu VI. tdli. Vu onom vremeni pravo je Jezus vucsenikom szvojim: Gda sze posztite, 28 nebodite žalosztni kak farizeusi: oni namažejo najmre szvoj obraz, naj bi jih liidje vidili, da sze posztijo. Zaisz- tino velim vam, prijeli szo szvojo placso. Ti pa kda sze posztis, omaži szvojo glavo ino omij szvoj obraz, da nebodo liidje vidili, ka sze posztis, nego szamo tvoj Ocsa, ki je vu szkrivnom meszti i tvoj Ocsa, ki je vu szkrivnom, vidi, pa ti bode povrno. Neszpravlajte szi kincse na zemli, gde je erja i mol szkoncsa, gde jetatje szkopajo i vkrad- nejo, nego szpravlajte szi kincse vnebi, gde je neszkoncsa ni erja niti mol i gde je tatje neszkopajo niti nevkrad- nejo. Gde je najmre tvoj kincs, tam je tiidi tvoje szrce. Oedela v-Pos3fi Prva. Evangeliom Sz. Mdtaja vu IV. tdli. Vu onom vremeni: Pelani je Jezus vu piisztino od Duha, ka bi sze szkusa- vao od vraga. I gda bi sze poszto stirideszet dni, i stirideszet nocsi, teda je zaglado. I prisztopivsi szkii- savec, pravo je njemi: Csi szi Szin Boži, povej, naj eto kamenje kruh posztane, ki odgovorecsi pravo je: 29 piszano je: ne žive z-szamim kruhom cslovik; nego vszakov recsjov, stera szhaja z-vuszt Boži. Teda ga je gori vzeo vrag vu szveti Varaš, i posztavo je njega na Cerkveni vrh, i pravo je njemi: Csi szi Szin Boži, piiszti sze doli. Ar je piszano: ka je Angelom szvojim zapovedao od tebe, i na roke vzemejo tebe, da morebiti ne vdaris vu kamen noge tvoje. Veli njemi Jezus: pa je piszano: ne bos szkusavao Goszpodna Boga tvojega. Pali je gori vzeo njega vrag nab reg kroto viszoki, i pokazao je njemi vsza Kralesztva szvejta, i njih diko, i pravo je njemi: Eta vsza tebi dam, csi pokleknovsi mene molo bodeš. Teda veli njemi Jezus: odidi satan; ar je piszano: Goszpodnoga Boga tvojega bos molo, i njemi szamomi szliižo. Teda je osztavo njega vrag: i ovo Angelje szo prisztopili, i dvorili szo njemi. Redela v-Pos3ti Druga. Evangeliom Sz. Mdtaja vu XVII. tali. Vu onom vremeni: Vzčo je szebom Jezus Petra, i Jakoba, i Janosa brata njegovoga, i pelao je nje na breg visziki 30 zoszed: i preobrazo sze je pred njimi. I szveto sze je obraz njegov, kak szunce; gvant pa njegov je beli gratao, kak szneg: I ovo szkazala szta sze njim Moyzes, ino Elias žnjim gucse- csiva. Odgovorecsi pa Peter pravo je Jezusi: Goszpodne, dobro je nam eti biti: csi scses, napravimo eti tri satore, tebi ednoga, Moyzesi ednoga, in Eliasi ednoga. Gda je pa on escse gucsao; ovo szvetli oblak je obszencao nje: i ovo glasz z-oblaka, govorecsi: Eto je Szin moj llibleni, vsterom sze je meni dobro dopadnolo; njega poszlii- sajte. I da bi csiili Vucsenicke, szpa- dnoli szo na obraz szvoj, i zbojali szo sze jako. I prisztopo je Jezus, i dotekno sze je njih, i pravo je njim: sztante gori, i nebojte sze. Prizdignovsi pa ocsi szvoje, nikoga szo ne vidili, nego szamoga Jezusa. I doli idocsi oni z-brega zapovedo je njim Jezus govo¬ recsi: nikomi ne povete videnja, dokecs Szin cslovecsi od mrtvi gori ne sztane. I2edela v-Pos 3 fi Cretja. Evangeliom Sz. Liikdcsa vu XI. tdli. Vu onom vremeni: Zganjao je Jezus vraga, i on je bio nemi. I gda bi vo — 31 zgono vraga, gucsao je te nemi, i csiidi- vala sze je vnožina. Nisteri szo pa med njimi pravili: Vu Belzebubi vrajžem poglavniki vrage zganja. I drugi szkti- savajocsi znamenje szo z-Nebesz pro- szili od njega. On pa, kak je vido mis- lenja njihova, pravo je njim: Vszakse Kralesztvo vuszebi razdeljeno, opuszti sze, i hiža na hižo szpadne. Csi je pa i satan vu szebi razdeljeni; kak bode sztalo Kralesztvo njegovo? da velite, ka jasz vu Belzebubi zganjam vrage. Csi pa jasz vu Belzebubi zganjam vrage: szinovje vasi v-kom je zganjajo ? zato oni vasi szodci bodo. Csi pa vu prszti Božem zganjam vrage: zaisztino je prišlo k-vam Kralesztvo Bože. Gda mocsen orožnati varje szvoj dvor; vu meri szo ona, stera ma. Csi pa mocs- nejsi od njega pridocsi oblada njega, vsze orožje njegovo odnesze, v-sterom sze je vupao, i poroblenje njegovo razdeli. Ki je ne zmenom, proti meni je; i ki ne szpravla zmenom, raszipava. Gda necsiszti Duh vo zide z-csloveka, hodi po sziihi mesztaj, iszkajocsi po- csinek, i ne najdejocsi ga pravi: po¬ vrnem sze vu hižo mojo, odked szam vo priso. I gda pride, najde jo zmetlov pometeno, i osznajženo. Teda ide, 32 i vzeme szebom szedem drugi duhov hiisi od szebe, i notri sztopivsi tam prebivajo. I bodo szlednja dugovanja onoga csloveka husa od ti prvih. Vcsinjeno je pa gda bi eta pravo; podignovsi recs nika ženszka med vnožinov, pravila je njemi: blažena utroba, stera je tebe noszila, i prszi, stere szi ti cecao. On je pa pravo: escse bole szo blaženi, ki poszlusajo recs Božo, i njo obdržijo. Dedela v-Possti Strta. Evangeliom Sz. J^nosa vu VI. td.ll. Vu onom vremeni: Odisao je Jezus prejk morja Galilaeanszkoga, stero je Tiberiasovo: i naszlediivala je njega vnožina velika, ar szo vidili znamenja, stera je csinio nad onimi, ki szo bili betežni. Gori je tak so Jezus na breig, i tam je szedo z-Vucseniki szvojimi. Bio je pa bluzi Viizem, szvetesnji den Židovszki. Gda bi zato podigno ocsi Jezus, ino bi vido, ka vnožina kroto velika ide k-njemi, veli Filipi: odked kupimo toliko kruha naj eti jejo? to je pa pravo szkiisavajocsi njega; ar je 38 on znao, ka bi meo csiniti. Odgovoro je njemi Filip: za dvej szto szodov kruha ne dojde njim, csi gli ga vszaki malo kaj dobi. Veli njemi eden z-vu- csenikov njegovi, Andras brat Simona Petra: Je eti eden pojbar, ki m a pet jecsmeni kruhov, i dvej ribi; ali eta ka szo med telike? Velo je zato Jezus: vcsinte naj lusztvo doli szposzede. Bilo je pa szena doszta v-tisztom meszti. Doli je szelo zato možki glav zracsunom okoli pet jezer. Vzeo je zato Jezus kriihe, i gda bi hvalo dao, razdelo je szedecsim. Priszpodobno i z-rib, keliko szo steli. Gda szo sze pa najeli, pravo je Vucsenikom szvojim: vkup poberte drtinje, stero jo oszta- nolo, naj ne prejde. Vkup szo zato pobrali, i napunili szo dvanajszet kosarov zdrtinjom z-ti pet jecsmeni kruhov; stero je osztanolo od oni, ki szo jeli. Oni zato liidje, gda bi vidili znamenje, stero je vcsino Jezus, pravili szo: ka je ete zaisztino on Prorok; ki je pridocsi na te szvejt. Jezus zato, gda bi szpoznao, ka scsejo pridti, ka bi ga zgrabili, i za Krala posztavili; odisao je pali na breg on szam. 3 34 Redela v-Pos3ti Peta. Evangeliom Sz. Jdnosa vu VIII. t£\i. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus vnožini Židovszkoj: Sto z-vasz pokara mene za volo greha: csi pravico pravim vam, zakaj ne verjete meni? ki je ze Boga, recsi Bože poszliisa; zato vi ne poszliisate, ar^ szte ne z-Boga. Odgovorili zato Židovje, i pravili szo njemi: jeli dobro ne velimo mi, ka szi Szamaritanus ti, i vraga mas? odgovoro je Jezus: Jasz vraga nemam; nego postujem Ocso mojega, i vi szte ospotali mene. Jasz pa ne iscsem dike moje: jeszte, ki jo iscse, i szodi. Zaisztino, zaisztino velim vam: csi sto recs mojo zdrži, szmrti ne bode vido na veke. Pravili szo zato Židovje: zdaj szmo szpoznali, ka vraga mas. Abraham je mro, i Pro- rocke; i ti praviš: csi sto recs mojo obdrži, ne kosta szmrti na r veke. Jeli szi ti veksi od Ocse našega Abrahama, ki je mro? i Prorocke szo szpomrli. Za koga ti tebe csinis? Odgovoro je Jezus: csi jasz dicsim szamoga mene, aika moja je nikaj: je Ocsa moj; ki mene dicsi, steroga vi pravite, ka je 35 vasi Bog, • ne szte ga poznali: jasz pa znam njega; i csi bom pravo, ka ga neznam, bodem priszpodoben kvam, lažec. Ali znam ga, i recs njegovo zdržavam. Abraham ocsa vas sze je veszelio, da bi vido den moj: vido ga je,^ i radiivao sze je. Pravili szo zato Židovje njemi: Pet- deszet lejt escse nemas, i Abrahama szi vido? Velo je njim Jezus: zai- sztino, zaisztino velim vam, prvle, liki je Abraham bio, jasz szam. Popad- noli szo zato kamenje; ka bi v-njega liicsali; Jezus sze je pa szkrio, i vo je so z-Cerkvi. I2a Cvetno I2edelo. Evangeliom Sz. Mdtaja vu XXI. tili. Vu onom vremeni: Gda bi sze približavao Jezus k-Jeruzalemi, ino bi prisao v-Bethfago k-bregi Olive- tanszkomi: teda je poszlao dva szvojiva Vucsenika, govorecsi njima: Idta vu kasteo, steri je pred vama; i preči najdeta szomarico privezano, i žerbe žnjov, odvesta jo, i pripelajta meni: i csi de sto vama kaj pravo, 3 * 36 povejta, ka Goszpod nje potrebuje, i preči je odpuszti. To je pa vsze vcsinjeno; da bi sze szpunilo, ka je povedano po Proroki, govorecsem: Povete Csčri Sionszkoj: ovo Krao tvoj ide tebi pokoren, szedecsi na szomarici, i žerbeti pod bremen navajene szomarice. Idocsiva pa Vucsenika, vcsinila szta, kak je za- povedao njima Jezus. I pripelala szta szomarico, i žerbe, i djala szta na njidva opravo szvojo i njega szta gori poszadila. Velika pa vnožina preszterala je gvant szvoj na pot: drugi szo pa szekali vejke z-drevja, i metali szo na pot: vnožina pa, stera je naprej sla, i stera ga je naszleduvala, kricsala je, govorecsa: Hožanna Szini Davidovomi! blagosz- lovleni, ki je prisao vu Imeni Gosz- podnovom. Ha Veliki Csetrtek. Evangeliom Sz. Jdnosa vu XIII. tdli. Pred Viizenszkim szvetkom znajocsi Jezus, ka je prišla vora njegova, naj prek ide z-etoga szveta k-Ocsi; gda 37 bi Hibo szvoje, ki szo bili na etom szvejti, dokonča je nje Hibo. I gda je vecserja vcsinjena, gda bi vrag že piiszto vu szrce, ka bi ga odao Judas Simona Iskariotesa szin: znajocsi, ka je vsza dao njemi Ocsa vu roke, i ka je od Boga zisao, i k-Bogi ide: gori sztane od vecserje, doli dene gvant szvoj: i gda bi zveo briszacso, opaszao sze je. Potom vlijč vodo vu mujvaonico, i zacsao je prati noge Vucsenikov, i briszati zbriszacsov, sterov je bio opaszani. Pride zato k-Simoni Petri, i veli njemi Peter: Goszpodne, ti bos meni prao noge? odgovoro je Jezus, i veli njemi: ka jasz csinim, ti zdaj neznas, znao bos pa potomtoga. Pravi njemi Peter: Ne bos prao meni nog na veke. Od¬ govoro je njemi Jezus: csi te ne operem, ne bos meo tala zmenom. Veli njemi Simon Peter. Goszpodne, ne szamo noge moje; nego i roke, i glavo. Pravi njemi Jezus: ki je oprani, ne potrebuje; nego naj noge opere, ar je vesz csiszti. I vi szte csiszti: ali ne vszi. Ar je znao, sto je, ki bi ga odao, zato je pravo: Ne szte vszi csiszti. Gda bi zato oprao noge njihove; na sze je vzeo gvant 38 szvoj. Gda bi pa doli szeo, velo je njim: znate, ka szam vam vcsino ? Vi zovete mene Mester, i Goszpod; i dobro velite: ar szam jasz. Csi zato szam jasz prao noge vase Goszpod, i Mester: i vi morete eden drugomi noge prati. Ar szam peldo dao vam, naj, kak szam jasz vcsino vam, tak i vi csinite. Ua Veliki Petek. Moka Goszpodna našega Jezusa Krisztusa poleg Evangelioma Sz. Jdnosa vu 18. i 19. td.lL Vu onom vremeni: Vo je so Jezus z-Vucseniki szvojimi prek Cedron potoka; gde je bio ogradec, v-ste- roga je notri so on, i Vucsenicke njegovi. Znao je pa i Judas, ki ga je odao, meszto; ar je vnogo krat Jezus ta prihajao z-Vucseniki szvojimi. Judas zato, gda bi vzeo sereg vojakov, i od popovszki vladnikov, i farizeusov szluge, ide ta z-lampasmi, i z-duplermi, i z-orosjom. Jezus zato znajocsi vsza, stera szo pridocsa bila na njega, naprej je sztopo, i veli njim: koga iscsete? Odgovorili szo njemi: Jezusa 39 Nazarenszkoga. Veli njim Jezus: jasz szam. Sztao je pa i Judas, ki ga je odao, žnjimi. Kak je zato pravo njim: jasz szam; sli szo nazdrt, szpadnoli szo na zemlo. Pa je zato pitao nje: koga iscsete? Oni szo pa pravili: Jezusa Nazarenszkoga. Velo je Jezus: Pravo szem vam; ka szem jasz. Csi zato mene iscsete, piisztite ete odhajati. Naj bi sze szpunila recs, stero je pravo: ka, stere szi dao meni, szem ne zgubo žnjih ni ednoga. Simon Peter zato imajocsi mecs, vo ga je potegno, i vdaro je visesnjega Popa szlugo, i odszekao je njemi deszno viiho. Bilo je pa ime szlugi Malkus. Velo je zato Jezus Petri: ptiszti mecs tvoj vu nožnico. Pehar, steroga ja dao meni Ocsa, nescses, ka bi ga pio? Vojacje zato, i sztotnik, i szlugi židovszki vlovili szo Jezusa, i zvezali szo ga, i pripelali szo ga k-Annasi naj prvle; ar je bio teszt Kajfasa, ki je bio visesnji pop v-tisztom leti. Bio je pa Kajfas, ki je tanacs dao zsidovom: ka je bole naj edeni cslovek merje za lusztvo. Naszlediivao je pa Jezusa Simon Peter, i drugi Vucsenik. Vucsenik pa tiszti je bio znani visesnjemi popi, i 40 notri je so z-Jezusom vu dvor vises- njega popa. Peter je pa sztao pred d verami vonej. Vo je so zato te drugi Vucsenik, ki je bio znani visesnjemi popi; i pravo je vratarici, i notri je pelao Petra. Pravila je zato szliižbena vratarica Petri: jeli szi ne i ti z-Vu- csenikov etoge csloveka? Veli on: ne szem. Sztali szo pa szlugi, i dvor- jenicke pri vogelji; ar je mraz bio, i szegrevali szo sze. Bio je pa žnjimi i Peter sztojecsi, i szegrevajocsi sze. Visesnji pop je zato pitao Jezusa od njegovi Vucsenikov, i od vcsenja njegovoga. Odgovoro je njemi Jezus: jasz szem ocsiveszno gucsao szvejti; jasz szem vszigdar vcsio vu Synagogi, i vu Cerkvi, kama vszi židovje vkup prihajajo: i vu szkrivnom meszti szem nikaj ne gucsao. Ka mene pitaš? pitaj one, ki szo csiili, ka szem njim gucsao: ovo eti znajo: ka szem jasz pravo. Eta pa gda bi on velo, eden tih szlugov tam sztojecsih za viiha je vdaro Jezusa, govorecsi: tak od¬ govarjaš visesnjemi popi? odgovoro je njemi Jezus: csi szem hudo gucsao, poszvedocsi od hiidoga: csi szem pa dobro; ka me biješ? I poszlao ga je Annas zvezanega Kajfasi, k-visesnjemi popi. Bio je pa Simon Peter sztojecsi, 41 i szegrejvajocsi sze. Pravili szo zato njemi: jeli szi nej i ti žnjegovi Vucsenikov? zatajo je on, i velo je: ne szem. Pravo je njemi eden z-szlugov visesnjega popa, rod onoga, komi je odszekao Peter viiho: jeli ka szem te jasz vido vu ograd ž-njim? Pali je tajio Peter, i pred je kokot popevao. Pelajo Jezusa od Kaifasa vu pravdeno hižo. Bilo je pa rano; i oni szo ne notri sli vu pravdeno hižo, da bi sze ne ofzkrunili: nego da bi jeli vuzem- szkoga agneca. Vo je so Pilatus k-njim, i pravo je. Kakso tožbo mate proti etomi csloveki? odgovorili szo, i pravili szo njemi: da ne bi bio ete hudodelnik; ne bi ti ga dali vroke. Velo je zato njim Pilatus: vzemte ga vi, i poleg pravde vase ga szodte. Pravili szo njemi židovje: nam je nikoga ne szlobodno moriti. Naj bi sze recs Jezusova szpunila, stero je pravo; znameniivajocsi szkaksom szmrtjom bi meo mrejti. Notri je so pali vu pravdeno hizo Pilatus, i prizvao je Jezusa, i pravo je njemi: Ti szi Krao židovszki? odgovoro je Jezus: szam od tebe to veliš; ali szo drugi pravili tebi od mene? Odgovoro je Pilatus: jeli szem jasz Židov? tvoj 42 narod i vladnicke popovszki szo te meni v-roke dali: ka szi vcsino? Odgo- voro je Jezus: Kralesztvo moje je ne z-etoga szveta, da bi z-etoga szveta bilo Kralesztvo moje: szlugi moji bi sze prav vojiivali, naj bi sze ne dao židovom; zdaj je pa Kralesztvo moje ne odnet. Velo je zato njemi Pilatus: tak szi Krao ti? Odgovoro je Jezus: ti praviš, ka szam Krao jasz. Jasz szam na to rodjen, i na to szam prisao na ete szvet: naj szvedocsim od pra¬ vice: vszaki, kije z-pravice, poszlusa recs mojo. Veli njemi Pilatus: ka je pravica? I gda bi to pravo, pali je vo so k-židovom, i pravo je njim: jasz niksega zroka v-njem ne najdem. Mate pa šego vi: naj ednoga odpusztim vam k-Viizmi. Jeli scsete zato naj vam odpusztim Krala židovszkoga? Kricsali szo vszi govorecsi: Ne toga, nego Barabbasa. Bio je pa Barabbas razbojnik. Teda je vzeo Pilatus Jezusa, i zbicsiivati ga jedao. I vojacje szplevsi korono z-trnja, djali szo na glavo njegovo, i z-erdecsim gvantom szo odenoli njega. I prihajali szo k-njemi, govorecsi: Zdrav bojdi Krao židov- szki! I za viiha szo ga bili. Vo je so pa Pilatus, i veli njim: Ovo vo vam 43 ga pelam; naj szpoznate, ka niksega ne najdeni v-njem zroka. Vo je so Jezus noszecsi trnavo korono, i erdecsi gvant. I veli njim: Ovo cslovik! Gda bi ga pa vidili vladnicke popovszki, i szlugi, kricsali szo govorecsi: raszpi ga, raszpi. Veli njim Pilatus: vzemte ga vi, i raszpite ga, ar jasz ne najdem v-njem zroka. Odgovorili szo njemi zidovje: mi pravdo mamo, i poleg pravde mora mrejti; ka je Szina Božega szebe vcsino. Gda bi zato csuo Pilatus to recs, bole sze je presztraso. I notri je so vu pravdeno hižo pali, i pravo je Jezusi: odket szi ti? Jezus je pa odgovora ne dao njemi. Veli zato njemi Pilatus: meni ne bos gucsao? neznas, ka oblaszt mam te raszpiti, i oblaszt mam te odpiisztiti. Odgovoro je Jezus: ne bi meo oblaszti proti meni nikakse; da ti dano ne bilo od zgora. Zato, ki je mene dao vroke tebi, veksi greh ma. I zatem je iszkao Pilatus odpiisztiti njega. Židovje szo pa kricsali, govorecsi: csi toga odpusztis; ne szi priateo Caszarov. Ar vszaki, ki szebe za Krala napravla, proti gucsi Caszari. Pilatus pa, gda bi csuo te recsi, pripelao je vo Jezusa, i szeo szi je na pravdeni sztolec, na meszti, 44 stero sze zova Litostroton, židovszki pa Gabbatha. Bilo je pa pripravlanje k-Viizmi, okoli seszte vore, i veli zi¬ dovom: Ovo Krao vas. Oni szo pa kricsali: vzemi, vzemi, raszpi ga. Veli njim Pilatus: Krala vašega bom raszpinjao? Odgovorili sza vladnicke popovszki: nemarno Krala nego Caszara. Teda je zato njim vroke dao njega; da bi bio raszpinjen. Prijali szo pa Jezusa, i vo szo ga pelali. I noszecsi Križ na szebi vo je szo na ono, stero sze zove temena, meszto, židovszki pa Golgotha; kde szo ga raszpili; i ž-njim dva drugiva, z-dve sztrani, na szredi pa Jezusa. Napi- szao je pa i napisz Pilatus, i djao ga je na Križ. Bilo je panapiszano: Jezus Nazarenszki, Krao židovszki. Ete napisz szo zato vnogi židovje steli; ar je bluzi k-varasi bilo meszto, kde je raszpeti Jezus. I bilo je piszano; židovszki, grcski, i dejacski. Pravili szo zato Pilatusi vladnicke židovszki popev; ne piši, Krao židovszki; nego, ka je on velo; Krao szam židovszki. Odgovoro je Pilatus: ka szam napi- szao, napiszao szam. Vojacjezato, gda bi ga raszpeli, vzeli szo gvant njegov (i vcsinili szo štiri tale žnjega, vsza- 45 komi vojaki tao) i szuknjo. Bila je pa sziiknja nesivana, od zgora szetkana z-cela. Pravili szo zato eden drugomi: Ne razrežimo jo; nego szrecskajmo, steroga bode. Da bi sze szpunilo piszmo, govorecse: razdelili szogvant moj med szebom; i na szuknjo mojo szo vergli szrecsko. I vitezje szo to vcsinili. Sztali szo pa poleg Križa Jezusovoga Mati njegova; i szesztra Matere njegove, Maria Kleofasova, i Maria Magdalena. Gda bi vido zato Jezus Mater, i Vucsenika tam sztoje- csega, steroga je lubo, veli Materi szvojoj: Ženszka, ovo szin tvoj. Potom veli Vucseniki: ovo Mati tvoja. I od tiszte vore je vzeo njo Vucsenik k-szebi. Potomtoga znajocsi Jezus, ka szo vsza szkoncsana: naj sze szpuni piszmo, provo je: žijam. Bila je pa položena poszoda zjesziom puna. Oni pa gobo puno zjesziom povili szo z-hyžopom, i priteknoli szo k-viisztam njegovim. Gda bi zato vzeo Jezus jeszi, pravo je: szpunilo sze je. J nagnovsi glavo, zpuszto je dušo. Židovje zato (da je pripravlanje bilo k-szvetkom), naj ne bi osztanola na Križi tela v-Szoboto (ar je veliki bio den on Szobote) proszili szo Pilatusa; naj bi sze sztrle 46 njihove golejni, i doli bi sze vzeli. Prišli szo zato vojacje, i prvomi szo isztina sztrli golejni, i torno drugotni, ki je bio žnjim raszpeti. K-Jezusi pa gda bi prišli, kak szo vidili njega že mrtvoga, ne szo sztrli njegove golejni, nego eden vojakav zdardovje njegovo rebro odpro, i taki je vo sla krv, i voda. I ki ie vido, szvedocso je; i pravicsno je szvedocsansztvo njegovo. I on zna, ka isztino pravi; naj i vi verjete. Ar szo-eta vcsinjena, naj bi sze piszmo szpunilo; csonte ne potrte v-njem. I pa drugo piszmo veli: vidili bodo, steroga szo preszmeknoli. Za tejm je pa proszo Pilatusa Jožef od Ari- mathie (zato, ka je bio vucsenik Jezusov, szkrivni pa za volo sztraha židovszkoga), da bi doli vzeo telo Jezusovo. I dopiiszto je Pilatus. Priso je zato, i doli je vzeo telo Jezusovo. Prisoje pa i Nikodemus, steri je priso k-Jezusi vnocsi oprvim, i prineszo je zmejsanje Myrhe, i Aloesa, okoli szto funtov. Vzeli szo zato telo Jezusovo, i povili szo je vprte z-zacsimbov nav- kiipe, kak je sega židovom pokapati. Bio je pa v-tisztom meszti, gde je raszpeti, ogradec. i vu ograci grob novi, v-sterom je escse niscse nej bio 41 položeni. Tam zato, za volo priplav- lanja židovszkoga, ka je bluzi bio grob, položili szo Jezusa. I2a Veliko S 3 oboio. Evangeliom Sz. Mdtaja, 28, 1 —7. Vecser szobote pa, gda sze prvi den tjedna zaszvejti, prišla je Maria Magda¬ lena i druga Maria k grobi. Ino glejte! veliki potresz je nasztano. Angeo Goszpodnov je priso z-nebesz, pri- sztopo je, kamen je odvalo i na njega szi je szeo. — Lice njegovo je bilo kak bliszk. Oblecsilo pa kak szneg. Od sztraha pa szo csuvarje trepetali i bili szo kak mrtvi. Angeo je prego- voro i pravo je ženam: nikaj sze nebojte, znam, da iscsete Jezusa razpetoga, ne je eti, gor je sztano, kak je pravo. Hodte i poglednite meszto, gde bio položeni. Idte i povejte vucsenikom njegovim, da je gorsztano, i ovo pred vami ide v Galilejo, tam ga bodete vidili, kak je že naprej povedo. 48 I 2 a Vti3ems3ko nedelo. Evangeliom Sz. Marka vu XVI. tdli. Vu onom vremeni: Maria Magda¬ lena, i Maria Jakobova, i Szalome, kupile szo zacsimbo; da bi pridocse namazale Jezusa. I jako rano prvi den szobote pridejo k-grobi; gda je že szislo szunce. I zgovarjale szo szi med szebom: sto nam odvala kamen od dver groba? I nazaj gleda- jocse vidile szo odvalani kamen: bio je najmre jako veliki. I notri idocse vu grob, vidile szo mladenca szede- csega z-deszne sztrani, oblecsenoga vu belom gvanti, i sztrasile szo sze. Steri njim veli: ne bojte sze: Jezusa iscsete Nazarenszkoga, raszpetoga: gori je sztano, ne je eti: ovoje meszto, gde szo položili njega. Nego idte, povete Vucsenikom njegovim, i Petri; ka pred vami ide v-Galileo: tam te ga vidili, kak vam je povedao. I 2 a Vii3ems3ki Pondelek. Evangeliom Sz. Liikd.csa vu XXIV. tžili. Vu onom vremeni: Dva z-Vucsenikov Jezusovi szta sla tiszti den v-kasteo, 49 steri je na seszdeszet bežajov bio od Jerusalema, po imeni Emaus. I njidva szta szi zgucsavala med szebom od vszej oni, steraszo sze zgodila. Ivcsin- jeno je, gda bi szi zgucsavala, i med szebom szpitavala: i szam Jezus pri- bližavajocsi, so je žnjima: ocsi pa njidva szo sze zadržavale, da bi ga ne poznala. I veli njima: Kakse szo te recsi, stere pripovidavate eden driigomi hodecsiva, ino szta žaloszt- niva? I odgovorecsi eden, komi je ime Kleofas, pravo je njemi: Ti szi szam tuhinec v-Jeruzalemi, i noj szi zvedo, stera szo vcsinjena v-njem ete dni? Sterima je on pravo: stera? I velita: od Jezusa Nazarenszkoga, ki je bio cslovik Prorok, zmožen vu deli, i recsi, pred Bogom, i vszem lusztvom: I kak szo gda odali visesnji popi, i pogla¬ varje naši na szkvarjenje szmrti, i raszpili szo njega. Mi szmo sze pavii- pali, ka bi on meo odkupiti Izrael. I zdaj ober vsze etih tretji den je dnesz, ka szo eta vcsinjena. Ali i ženszke nike z-nasih szo nasz posztra- sile, stere szo pred szvetlosztjom bile pri grobi; i gda bi ne najsle tejla njegovoga, prišle szo govorecse; ka szo i Angelszko videjnje vidile, ki 4 : - ■ />o — pravijo njega živeti. I odisli szo niki med našimi k-grobi: i tak szo najsli, kak szo ženszke povedale, njega szo pa ne najsli. I on je pravo njim: oh neszpametni, i kesznoga szrca na ver- vanje vszeh onih, stera szo gucsali Prorocke! Nejli je eta potrebno bilo trpeti Krisztusi, i tak notri idti vu diko szvojo? I zacsevsi od Moyzesa, i vszej Prorokov, tolmacso je njima vu vszej piszmaj, stera szo od njega bila. I približavali szo k-kasteli, kama szo sli; i on sze je precsino dale idti. I primarjala szta ga govorecsiva: Osztani znama; ar vecser nasztanjuje, i den sze je že nagno. I notri je so žnjima. I vcsinjeno je, gda bi szedo žnjima; vzeo je kruh, i blagoszlovo, i vlomo ga je, i dao ga je njima. I odprile szo sze njidva ocsi, i poznala szta ga: i on je premino ž-njidva ocsi. I pravila szta eden drugotni: Nejli je najno szrce gorecse bilo vu nama, gda je gucsao na poti; i odpirao je nama piszma? I gori sztanovsi vu onoj vori povrnola szta sze v-Jeruza- lem: i najsla szta ti edenajszet vkup szpravlene, i one, ki szo žnjimi bili, govorecsi: ka je sztano Goszpod žai- sztino, i szkazao sze je Simoni. I njid va 51 szta pripovidavala, stera szo vcsinjena na poti, i kakda szta ga szpoznala vu lamanji kruha. Ra Vti3eins3ki Cork. Evangeliom Sz. Lukdcsa vu XXIV. tdli. Vu onom vremeni: Posztano je Jezus na szredi med vucseniki szvojimi, i pravo je njim: mir vam: jasz szam, ne bojte sze. Zburkani pa, i presztra- seni stimali szo, ka duha vidijo. I velo je njim: ka szte sze zburkali, i mis- lejnja gori ido vu szrca vaša? gledajte roke moje, i noge; ar szam jasz tiszti: slatajte, i gledajte: ar duh mesza, i csont nema; liki mene vidite meti. J gda bi to pravo, pokazao je njim roke, i noge. Gda bi pa escse ne vervali, ino bi sze csudivali od radoszti, pravo je: mate eti kaj jejsztvine? oni szo pa prikazali njemi falat pecsene ribe, i sztovenoga medii. I gda bi jo pred njimi, vzemsi oszt&nke, dao je njim. I pravo je njim: ete szo recsi, stere szam vam gucsao, gda szam escse zvami bio; ka sze je potrejbno szpuniti vszem, stera szo piszana vu pravdi 4 * Moyzesovoj, v-Prorokej, i v-Žoltari od mene. Teda je odpro njim pamet, da bi razmeli piszma; i pravo je njim: ka je tak piszano, i tak je potrebno bilo Krisztusi trpeti, i gori sztanoti od mrtvi na tretji den; i predgati vu imeni njegovom pokoro, i odpuscsanje grehov med vszem narodom. Redela po Vifemi.Prva. Evangeliom Sz. Jdnosa vu XX. tdli. Vu onom vremeni: Gda je vecser bio tiszti den, edno szoboto, i dveri szo bile zaprte, gde szo bili Vucsenicke vkup szpravleni za volo sztraha od zsidovov; prisao je Jezus, i sztano je na szrejdi, i veli njim: mir vam bodi. I gda je to pravo, pokazao je njim roke, i rebro. Radiivali szo sze zato Vucsenicke, ka szo vidili Goszpodna. Pravo je zato njim pali: mir vam bodi. Kak je mene poszlao Ocsa; i jasz posi- lam vasz. Eta gda je povedao dehno je na nje, i pravo njim: vzemte Duha szvetoga, sterim odpusztite grehe, od- piiscsajo sze njim: i sterim zadržite, zadržani szo. Tomas pa eden z-ti dvanajszet, ki sze zove Dvojnik, ne je bio z-njimi, gda je prisao Jezus. Pravili szo zato njemi drugi Vucsenicke; vidili szmo Goszpodna. On je pa pravo njim: csi ne bom vido vu njegovi rokaj cvekov prebodjenja, i ne piisztim prszta mojega vu meszto cvekov, i ne piisztim roke moje vu rebro njegovo, ne bom vervao. I po oszmom dnevi szo pali bili Vucsenicke njegovi notri, i Tomas ž-njimi. Prisao je Jezus zapr¬ timi dverami, i sztano je na szrejdi, i pravo je: mir vam bojdi. Potomtoga veli Tomasi; notri piiszti prszt tvoj eszi, i gledaj roke moje; i neszi sze roko tvojo, i piiszti jo vu rebro mojo, i ne boj neveren, nego veren. Odgo- voro je Tomas, i pravo je njemi: Goszpod moj, i Bog moj. Velo je njemi Jezus: Da szi vido mene Tomas, vervao szi: blaženi, ki szo ne vidili, i vervali szo. Vnoga je escse i druga znamenja vcsino Jezus nazocsi szvojih Vucsenikov; stera szo ne popiszana vu etij knigi. Eta szo pa piszana, naj verjete; ka je Jezus Krisztus Szin Boži; i naj vervajocsi žitek mate vu njego- vom imeni. 54 nedela po Druga. Evangeliom Sz. J^nosa vu X. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Farizeusom: jasz szam dober pasztir. Dober pasztir diiso szvojo da za ovce szvoje. Najemnik pa, i ki je nej pasztir, koga szo nej ovce lasztivne, vidi vuka idocsega, i osztavi ovce, i beži: i vuk vnesze, i raszplodi ovce: najemnik pa beži; ar je najemnik i nema szkrbi na ovce. Jasz szam dober pasztir, i poznam ovce moje; i poznajo mene moje. Liki pozna mene Ocsa, i jasz poznam Ocso; i diiso mojo položim za ovce moje. I druge ovce mam, stere szo ne z-ete ovcsarnice: i one je potrebno meni sze pripelati; i recs mojo bodo poszlusale: i bode edna ovcsarna, i eden pasztir. nedela po Vidini tretja. Evangeliom Sz. Jdnosa vu XVI. tcili. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim: Edno malo, i že me ne te vidili: i pali edno malo i vidili te me; ar idem k-Ocsi: Veleli — 55 ) — szo zato niki z-Vucsenikov njegovi eden drugomi: ka je to, ka nam pravi: edno malo, i ne te me vidili, i pali edno malo, i vidili te me; i ka idem k-Ocsi? Pravili szo zato: ka je to, ka pravi, edno malo? neznatno, ka gticsi. Szpoznao je pa Jezus; ka szo ga steli pitati, i pravo je njim: od toga zvedavate med vami, ka szam velo: edno malo, i ne te me vidili, i p&li edno malo, i vidili te me? Zaisztino, zaisztino velim vam: ka te sze szkuzili, i jokali vi: szvejt de sze pa 'radiivao: Vi te sze pa žalosztili; ali žaloszt vaša obrne sze na radoszt. Zena, gda rodi, žaloszt ma; ar je prišla nje vora: gda pa porodi, dejte, že sze ne szpomene zboleznoszti za volo radoszti, ka sze je cslovik na- rodo na szvejt. I vi zato zdaj toti žaloszt mate, ali bodem vasz pa vido, i radiivalo de sze szrce vase, i radoszti vase niscse od vasz ne vzeme. nedela po Vi^rni Strta. Evangeliom Sz. Jdnosa vu XVI. tcLli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim: Idem k-onomi, 56 ki me je poszlao; i niscse med vami me ne pita: kama ides? Ali ka szam vam eta pravo, žaloszt je napunila szrce vase. Ali jasz isztino velim vam: haszni vam, naj jasz odidem; ar csi ne odidem, Oveszeliteo ne pride k-vam, csi pa odidem, pošlem ga k-vam. I gda on pride, karao de szvejt od greha, i od pravice, i od szodbe. Od greha zato; ka szo nej vervali v-meni: od pravice pa, ka k-Ocsi idem; i že me ne te vidili: od szodbe pa; ar je poglavnik etoga szvejta že oszodjeni. Escse vnoga mam vam praviti; ali zdaj nemorete podnasati. Gda pa pride on Diih pravice, vcsio de vasz na vszo pravico. Ar ne bode gucsao szam od szebe; nego stera- koli de csiio, gucsao bode, i stera szo prisesztna nazvejszti vam. On bode mene dicso; ar z-mojega vzeme, i nazvejszti vam. Redelo po 17 ii 3 mi Peta. Evangeliom Sz. J d. n osa vu XVI tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim: Zaisztino, zaisz- tino velim vam: Csi kaj bodete proszili Ocso vu imeni mojem, da vam. Do zdaj szte nikaj nej proszili vu imeni mojem: proszte, i zadobite; naj radoszt vaša puna bode. Eta szam po prilikaj gucsao vam. Pride vora, gda že ne bom po prilikaj gucsao vam; nego bom ocsiveszno vam od Ocse nazviscsavao. Vu onom dnevi vu imeni mojem bodete pro¬ szili: i ne velim vam, ka bom jasz proszo Ocso za vasz; ar szam Ocsa lubi vasz; da szte vi mene liibili, i vervali szte, ka szam jasz od Boga zisao. Zisao szam od Ocse, i prisao szam na ete szvejt: pali osztavim te szvejt; i idem k-Ocsi. Velijo njemi Vucsenicke njegovi: Ovo zdaj ocsi¬ veszno gucsis, i prilike nikakse ne praviš; zdaj znamo, ka vsza znaš, i ne je potrebno tebi, ka bi te sto pitao: po tom verjemo, ka szi od Boga zisao. _ Ha Krišni Pondelek. Evangeliom Sz. Lukdcsa vu XI. td.li Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim; Sto med vami rna priatela, i ide k-njemi opolnocsi, i pravi njemi: Priateo, poszodi mi tri 58 kolacse kruha; ar je priateo mojUprisao z-poti k-meni, i nemam kaj pred njega djati, i on znotra govorecsi po¬ vej: ne boj mi neprilicsen, že szo dveri zaprte, i deca moja szo zmenom na poszteli; nemrem gori sztanoti, i dati tebi. I csi on ne henja triipati, velim vam; csi gli ne da njemi gori sztanovsi zato, ka je njegov priateo; za volo njegove zadeve donok gori sztane, i da njemi, kelikokoli je po¬ trebno. I jasz velim vam: Proszte, i da sze vam; iscsite, i najdete; truplite, i odpre sze vam. Ar vszaki, ki proszi, dobi; i ki iscse, najde; i ki triiple, odpre sze njemi. Szto pa med vami csi Ocso proszi kruh: jeli kamen da njemi? ali ribo; jeli meszto ribe kacso da njemi? ali csi proszi belico: jeli njemi da skorpiona? Csi zato vi, ki szte lagoji, znate dobre dare da- vati vašim szinom: Kem bole Ocsa vas z-Nebesz da dobroga duha onim, ki ga proszijo? Ra Den v-I2eboidenya Kris 3 tusovega. Evangeliom Sz. Marka vu XVI. t^li. Vu onom vremeni: Szedecsim ede- najszetim Vucsenikom szvojim szkazao 59 sze je Jezus, i pokarao njihovo nevervanje, i okornoszt szrca; ka szo onim, ki szo vidili njega, ka je gori sztano, ne vervali. I velo je njim: idocsi po vszem szvejti, predgajte Evangeliom vszakoj sztvorjenoj sztvari. Ki bode vervao, ino sze okrszti, zvelicsani bode; ki pa ne bode ver¬ vao, szkvari sze. Znamenja pa onih, ki bodo vervali, eta bodo naszladii- vala: vu imeni mojem bodo vrage zganjali: znovimi jezikmi bodo gucsali; kacse do gori jemali; i csi bodo kaj csemernoga pili, ne de njim škodilo; na betežne bodo roke devali, i ozdravijo. Goszpon pa Jezus, da bi eta zgucsao njim: gori je vzeti v-Nebo, i szedi na desznici Božoj. Oni pa idocsi predgali szo povszed, i Gosz- pod je žnjimi delao, i recs njihovo je potrdjavao z-naszleduvajocsimi csu- dami. Ižedela po Vii^mi Ses3fa. Evangeliom Sz. Jdnosa vu XV. tili. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim: Gda pride Ove- szeliteo, steroga jasz pošlem vam 60 od Ocse, Duha pravice, ki od Ocse zhaja; on bode szvedocsansztvo csinio od mene; i vi te szvedocsili, ar szte od zacsetka zmenom. Eta szam vam gucsao, naj sze ne szpa- csite. Brezi Synagog vasz vcsinijo: ali pride vora, da vszaki, ki vasz mori, bode stimao; ka Bogi szlužbo vcsini. In eta vcsinijo vam; ar ne poznajo Ocso, niti mene. Ali eta szam vam gucsao; naj, gda pride vora, sze szpomenete; ka szam jasz vam pravo. Iia Ris3aIs3ko Bedelo. Evangeliom Sz. Jdnosa vu XIV. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim: Csi sto lubi mene, recs mojo bode zdržavao; i Ocsa moj de lubo njega, i k-njemi pridemo, i sztanje szi pri njem napravimo; ki ne lubi mene, moje recsi ne zdržava. I recs, stero szte csiili, nej je moja; nego onoga, ki je mene poszlao, Ocse. Eta szam pravo vam, pri vasz bodocsi. Oveszeliteo pa Duh szveti, koga posle Ocsa vu mojem imeni, on vasz bode vcsio vsza, i prinasao de vam na 61 pamet vsza, sterakoli szam vam pravo. Mir vam osztavlam, mir moj dam vam ; nej, liki szvejt dava, jasz vam dam. Naj sze ne burka szrce vase, niti sze ne boji. Csiili szte, kaszam jasz vam pravo: odhajam, i pridem k-vam. Da bi lubili mene, radiivali bi sze zaisztino, ka idem k-Ocsi: ar je Ocsa veksi od mene. I zdaj szam vam povedao prvle, liki sze zgodi naj, gda vcsinjeno bode, verjete. Že ne bom doszta gucsao zvami; ar je priso poglavnik etoga szvejta i vu meni nikaj nema. Nego naj szpozna szvejt, ka liibim Ocso, i kak je meni zapovedao Ocsa, tak csinim. I 2 a Ris3als3ki Pondelek. Evangeliom Sz. Jdnosa vu III. tžLli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Nikodemusi: Tak je Bog lubo te szvejt, da je Szina szvojega jedinorodjenoga dao, da vszaki, ki vu njem verje, ne szkvari sze; nego ma žitek vekivecsni. Ar je ne poszlao Bog Szina szvojega na ete szvejt, naj szodi te szvejt; nego naj sze zvelicsa szvejt po njem. Ki n-njem verje, ne szodi sze; pi pa ne 62 verje, že je oszodjeni; ar ne verje vu imeni jedinorodjenoga Szina Božega. To je pa szodba; ka je szvetloszt prišla na szvejt, i ludje szo bole ltibili tmico, kak szvetloszt: ar szo njihova dela lagoja bila. /vr vszaki, ki hiido csini, odiirjava szvetloszt, i nejde na szvetloszt, naj sze ne pokarajo dela njegova: ki pa csini praviczo, ide na szvetloszt; naj sze vo nazvejsztijo dela njegova, ka szo vu Bogi vcsinjena. I 2 a Ris3als3ki Cork. Evangeliom Sz. Jdnosa vu X. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Farizeusom: Zaisztino, zaisztino velim vam, ki nejde notri na dveri vu ovcsar- nico ovc, nego gori ide od driigec, on je tat, i razbojnik. Ki pa notri ide na dveri, pasztir je ovc. Tomi vratar odpre, i ovce glasz njegov csiijejo; i lasztivne ovce zove po imeni, i vo je pela. I gda lasztivne ovce vo piiszti, pred njimi ide, i ovce ga naszlediijo; ar poznajo glasz njegov. Tuhinca pa ne naszledujo: nego bižijo od njega: ar ne pozpajo glasza tiihincov. Eto pri- 63 liko je pravo njim Jezus. Oni szo pa ne razmeli, ka je njim gucsao. Pravo je zato pa njim Jezus: Zaisztino, zai- sztino velim vam; ka szam jasz dveri ovc. Vszi, kelikokoli ji je prišlo, tatje szo, i razbojnicke, i nej szo poszliisale nje ovce. Jasz szam dveri. Po meni csi de sto notri so, zvelicsani bode: i notri de so, i vo bode so, i pašo najde. Tat ne pride, nego naj kradne i marja, i gibi. Jasz szam prisao, naj žitek majo i naj ga obilnej majo. nedela Pres3vetoga Crofetva, i po Ris3alaj Prva. Evangeliom Sz. Mdtaja vu XXVIII. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim; Dana je meni vsza oblaszt na nebi, i na zemli. Idocsi zato vcsite vsze n&rode, krsztsavajocsi nje vu imeni Ocse, i Szina, i Diiha szvetoga: vucsevsi je zdržavati vsza, sterakoli szam zapovedao vam. I ovo jasz szam zvami vsze dni notri do szkoncsanja szvejta. I 2 a Den Pres3vefoga Cela Kfis3tusovoga. Evangeliom Sz. Jinosa vu VI. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus vnožini židovszkoj: Telo moje zai- sztino je jesztvina, i krv moja zai- sztino je pitvina. Ki jej moje telo, i pije mojo krv, vu meni osztane, i jasz vu njem. Kak je poszlao mene živocsi Ocsa, i jasz živem za volo Ocse: iki jej mene, i on bode živo za mojo volo. Eto je kruh, ki je z-Nebesz doli priso. Nej, liki szo jeli ocsevje vasi manno, i mrli szo. Ki jej ete kruh, živo bode na veke. nedela po Ris3alaj Druga. Evangeliom Sz. Ltikdcsa vu XIV. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Farizeusom priliko eto: Niki cslovik je pripravo veliko vecserjo, i pozvao je vnoge. I poszlao je szlugo szvo- jega vu vori vecserje, da bi povedao pozvanim, naj bi sli; ar szo že vsza gotova. I zacseli szo sze vszi do ednoga zgovarjati. Prvi je pravo njemi: Marov 65 szam kupo, i potrejbno mi je vo idti, i poglednoti ga, proszim te, zagovori me. I drugi je velo: pet jarmov juncev szam kupo, idem nje probati: proszim te, zagovori me. I driigi je pravo: Oženo szam sze; i zato nemorem idti. I nazaj pridocsi szluga nazveszto je eta Goszpodi szvojemi. Teda sze raszrdivsi hižni Goszpodar velo je szlugi szvojemi; vo idi hitro na vulice, i na varaške poti, i nevolne, i szlabe, i szlejpe, i plantave eszi notri pripelaj. I veli szluga: Goszpodne, vcsinjeno je, kak szi zapovedao, i escse je meszto. I veli Goszpod szlugi: vo idi na poti, i med plote i priszili je notri idti: naj sze napuni hiža moja. Velim pa vam, ka niscse onih liidih, ki szo bili poz¬ vani, ne kosta vecserje moje. Ižedela po Rfctfalaj Crefja. Evangeliom Sz. Liikdcsa vu XV. tdli. Vu onom vremeni: Približavali szo k-Jezusi publikanuske, i grejsnicke; da bi ga poszlusali. I mermrali szo farizeuske, i piszacske govorecsi; ka 5 66 ete grešnike k-szebi jemle, i jej ž-njimi, I veli njim priliko eto, govorecsi: sto je z-vasz cslovik, ki ma szto ovc; i csi zgubi edno ž-njih, jeli ne osztavi devetdeszet i devet vu piisztini, i ide k-tisztoj, stera je zgiiblena, dokecs jo ne najde. I gda jo najde, gori jo dene na plecsa szvoja radiivajocsi sze; i domo pridocsi, vkup zazove priatele, i szoszide govorecsi njim: Veszelte sze zmenov; ar szam najsao ovco mojo, stera je zgiiblena. Velim vam, ka tak radoszt bode v-nebi nad ednim grešnikom pokoro csinecsim bole, liki nad devetdeszet i devetimi pravicsnimi, steri ne potrebiijo pokore. Ali stera ženszka imajocsa deszet grosov, csi zgubi eden groš; jeli ne vužge szvejcso, i pomejcse hižo, i iscse szkrblivo, dokecs ga ne najde? I gda ga najde, vkup zazove priatelkinje, i szoszide, govorecsa: Veszelte sze zmenom, ar szam najsla groš, steroga szam zgii- bila. Tak velim vam, radoszt bode pred Angelmi Božimi nad enim pokoro > csinecsim grešnikom. t nedela po Ris^alaj Strta. Evangeliom Sz. Lukdcsa vu V. tili. Vu onom vremeni: Gda bi sze vnožina sziinola na Jezusa, ka bi poszliisala recs Božo; i on je sztao poleg ribnjeka Genezaret. I vido je dvej ladji szto- jecsevi kre ribnjeka: ribicsje szo pa vo sztopili, ino szo prali mreže. Szto- pivsi pa vu edno ladjo, stera je bila Simonova: proszo ga je, ka bi jo od zemle odrino edno malo. 1 szedecsi, vcsio je zladjice vnožino. Gda bi pa henjao gucsati, pravo je Simoni: pelaj na globocsino, i presztrite mreže vase na lovlenje. 1 odgovorecsi Simon pravo je njemi; Mester, czelo nocs delajocsi nikaj szmo ne vlovili; ali na recs tvojo raszpresztrem mrežo. I gda bi to vcsinili, zaprli szo rib vnožino veliko, trgala sze je pa mreža njihova. I kivali szo tivarisom, ki szo bili vu driigoj ladji; ka bi prišli, i pomagali bi njim. I prišli szo, i napunili szo obej ladjici, tak, ka szo sze malo ne pogražale. Stero gda bi vido Simon Peter, doli je szpadno pred kolina Jezusova govo- recsi: Odidi od mene, Goszpodne; ar szam jasz grešni cslovik. Arje groza 5 * 68 obisla njega, i vsze, ki szo ž-njim bili, nad ribami, stere szo vlovili: priszpo- dobnim talom i Jakoba, i Janosa, szini Zebedaeusove, ki szo bili tivariske Simonovi. I veli Simoni Jezus: Ne boj sze, od eti mao bos že liidi lovio. I vo potegnovsi k-zemli ladjo, vsza osztavivsi, naszleduvali szo njega. nedela po Ris3alaj Peta. Evangeliom Sz. Mdtaja vu V. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim: Csi ne bode obil- nehsa pravica vaša, liki piszacsov, i farizeusov, ne pridete vu Kralesztvo Nebeszko. Csiili szte; ka je povedano tim sztarim: Ne mori; ki pa mori, vrejden bode szodbe. Jasz pa velim vam; ka vszaki, ki sze szrdi na brata szvojega, vrejden bode szodbe. Ki pa povej brati szvojemi: raka, vreden bode szpraviscsa. Steri pa povej: nore, vrejden bode peklenszkoga ognja. Csi zato prineszes dar tvoj na Oltar, i tam sze szpomenes; ka brat tvoj tna kaj proti tebi: osztavi 69 tam dar tvoj pred Oltarom, ino sze idi prvle mirit zbratom tvojim, i teda pridocsi aldiij dar tvoj. Hedela po Ris3alaj Ses3ta. Evangeliom Sz. Marka vu VIII. tdli. Vu onom vremeni: Gda bi vnožina velika bila z-Jezusom, i ne bi mejla kaj jeszti, prizvajocsi Vucsenike veli njim: poszmiliijem vnožino; ar ovo že tri dni trpijo z-menom, i nemajo, ka bi jeli: csi odpiisztim nje lacsne k-nji- hovim hižam, pomenkajo na poti: ar szo niki med njimi zladeka prišli. In odgovorili szo njemi Vucsenicke nje¬ govi: odket bi sto nje mogo eti naszititi sz-kriihom vu piisztini? i opitao je nje: keliko kruhov mate? steri szo pravili: szedem. I zapovedao je vnožini doli szejszti na zemlo. I vzemivsi szedem kruhov, i hvalo davsi vlomo je: i dao je Vucsenikom szvojim, da bi pred nje djali, i djali szo pred vnožino. I meli szo malo ribic, i one je blagoszlovo, i zapovedao je pred nje djati. I jeli szo, i naszitili szo sze, i nabrali szo z-osztanjenoga drtinja szedem kosarov. Bilo ji je pa, ki szo jeli, okoli štiri jezero; i odpuszto je nje. IJedela po Ris3alaj S3edma. Evangeliom Sz. M^taja vu VII. t^li. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim: Varte sze od krivi prorokov, steri prihajajo k-vam vu ovcsenom gvanti; znotra szo pa zgrablivi vucke. Ž-njihovi szadov poz¬ nate nje. Jeli berejo sz-trnja grozdje, ali z-scsetalja fige? Tak vszakse dobro drevo dober szad rodi; lagoje drevo pa lagoji szad rodi. Nemore do¬ bro drevo lagojega szada roditi; niti lagoje drevo dobroga szada roditi. Vszako drevo, stero ne rodi do¬ broga szada, doli sze vszecse, ino sze na ogen vrže. Zato ž-njihovih szadov nje poznate. Ne bode vszaki, ki veli meni, Goszpodne, < Goszpodne, notri so vu Kralesztvo nebeszko: nego ki csini volo Ocse mojega, steri je vu Nebeszaj; on de notri so vu Kralesztvo nebeszko. 71 Hedela po Risgalaj Ossma. Evangeliom Sz. Llik^csa vu XVI. tdli, Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim priliko eto: Bio je niki bogat cslovik, ki je meo spana, i te je bio obtoženi njemi, kako da bi raszipavao blago njegovo. I zvao ga je, i pravo je njemi: ka to csiijem od tebe? daj racsun od spanije tvoje; ar že ne bodeš vecs mogo spaniivati. Velo je pa span szam vu szebi: ka bom csinio, da goszpod moj vkraj jernle od mene spanijo? kopati ne morem, kodivati me je szram. Znam ka vcsinim; da, gda bom vo vrženi z-spanije, vzemejo me vu hiže szvoje. Prizvavsi zato vsze dužnike goszpoda szvojega, velo je prvomi: keliko szi dužen goszpodi mojemi? on je pa pravo: szto tim olija. I veli njemi: vzemi tvoj dužni liszt: i doli szedi hitro, i piši petdeszet. Potom veli drugotni: ti pa keliko szi dužen? on je pa pravo: szto keblov pšenice. Veli njemi: vzemi tvoj liszt, i piši oszem- deszet. I pohvalo je goszpod krivice spana; ka je szpametno vcsino; ar szo szinovje etoga sz vejta szpamet- 72 nejsi od szinov szvetloszti vu szvojem narodi. I jasz velim vam: vcsinte szi priatele z-nepravicsnoga mammona; da, gda pomenkate, primejo vasz vu vekivecsna prebivaliscsa. Ižedela po Risjalaj Deveta. Evangeliom Sz. Liikdcsa vu XIX. tdli. Vu onom vremeni: Gda sze je Jezus približavao k-Jeruzalemi, videvsi Va¬ raš, jokao sze je nad njim, govorecsi: ar csi bi szpoznao i ti, i naj bole na ete tvoj den, stera szo na mir tebi; zdaj szo pa szkrita od tvojih ocsi. Ar pridejo dnevi na tebe, i opašejo te tvoji nepriatelje z-grabov, i ob- szedejo tebe, i vkup te sztisznejo vszej krajov; i na zemlo povalajo tebe, i szine tvoje, ki szo vu tebi; i ne nihajo v-tebi kamna na kamni: zato, ka szi ne szpoznao vremena pohodjenja tvojega. I notri idocsi vu Cerkev, zacsao je vo goniti odava- jocse v-njej, i kupuvajocse, govorecsi njim: piszano je; ka je hiža moja, hiža molitvih, vi szte pa njo vcsinili 73 razbojnikov jamo. I vcsio je vszaki dčn vu Cerkvi. Kedela po Ris3alaj Desjeta. Evangeliom Sz. Liikdcsa vu XVIII. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus nikim, ki szo sze v-szebi viipali kak pravicsni, i druge szo zametavali, priliko eto; Dva csloveka szta gori sla vu cerkev, ka bi molila; eden farizeus, i te drugi publikanus. Fari- zeus sztojecsi je etak v-szebi molo: Bog, hvalo ti dajem, ka szem ne, kak drugi liidje, zgrablivci, krivicsni, lotri, kak je i ete publikanus. Posztim sze dvakrat v-tjedni, deszetino davam od vszega, ka ladam. I publikanus oz- dalecs sztojecsi, ne je steo niti ocsi na Nebo podignoti; nego sze je bio vprszi szvoje, govorecsi Bog, bojdi milosztiven meni grehsniki. Velim vam, doli je so ete szpravicsani vu hižo szvojo bole od onoga: ar vszaki, ki sze zviszi, ponizi sze; i ki sze ponizi, zviszi sze. 74 nedela po Ris^alaj Edenajs3eta. Evangeliom Sz. Marka vu VII. tdli.j Vu onom vremeni: Vun idocsi Je¬ zus z-krajin Tirusa, priso je po Sidoni k-morji Galilaeanszkomi, medkrajinov Dekapolisa. I pripelali szo k-njemi gliihoga, i nemoga; i proszili szo ga, ka bi položo na njega roko. I pelavsi njega od vnožine na sztran, piiszto je prszte szvoje vu duha njegova; i pliinovsi, dotekno sze je jezika njegovoga, i gori sze zglednovsi v-Nebo, zdehno je, i veli njemi: Effeta, to je, odpri sze. I preči szo sze odprla viiha njegova, i razvezalo sze je vezalo jezika njegovoga, i prav je gucsao. I zapovedao je njim, ka bi nikomi ne pravili. Od koga bole je pa njim on prepovedao, od toga bole szo oni vo glaszili; i tejm bole szo sze csiidivali, govorecsi: dobro je vsza vcsino, i gluhe je vcsino cstiti, i neme gucsati. nedela po Ris3alaj Dvanajsseta. Evangeliom Sz. Liikdcsa vu X. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim: Blažene ocsi, stere vidijo, ka vi vidite. Ar velim vam: ka szo vnogi prorocke, i kralovje želeli viditi, stera vi vidite, i ne szo vidili, i csiiti, stera vi csii- jete, i ne szo csiili. In ovo niki v-pravdi vucseni je gori sztano szkiisavajocsi njega, i govorecsi: Vučiteo, ka csinecsi bom meo žitek vekivečni? On je pa pravo njemi: vu pravdi ka je piszano? kakda cstes? i on odgovorecsi je pravo: Lubi Goszpodna Boga tvojega z-celoga szrca tvojega, i z-cele duše tvoje, i z-cele mocsi tvoje, i z-cele pameti tvoje; i bližnjega tvojega, kak sza- moga tebe. I veli njemi: prav szi odgovoro; to vcsini, i živo bodeš. On je pa steo szpravicsati szebe, i pravo je Jezusi; a li sto je moj bližnji? Odgovorecsi pa Jezus pravo je: Niki cslovik je doli so od Jeru¬ zalema vu Jeriko, i szpadno je med razbojnike, ki szo ga i szlekli, i ranjenoga na pol živoga osztavivsi, 76 odisli szo. Prigodilo sze je pa, kaje niki duhovnik doli so po onoj poti, i videvsi njega, mimo je so. Prisz- podobnim talom i levita, gda je bio poleg meszta, ino ga je vido, mimo je odiso. Niki szamaritanus pa po poti idocsi, prisao je do njega, i videvsi ga, geno sze je na szmilenoszt. I prisztopivsi zavezao je rane nje¬ gove, i vlejao je vnje oli, i vino; i položivsi njega na szvoje živincse, pelao ga je vu ostarijo, i szkrb je na njega noszo. I na drugi den je vo vzeo dva szoda, i dao je ostarjasi, i pravo je: szkrb mej na njega, i kajkoli vise toga potrošiš, jasz, gda sze povrnem, nazaj ti dam. Steri med etimi trejmi sze vidi tebi ka je bližnji bio onoga, ki je szpadno med raz¬ bojnike? on je pa pravo: ki je mi- loscso ž-njim vcsino. I veli njemi Jezus: idi, i ti vcsini z-priszpodob- nim talom. nedela po Ris3alaj Crinajs3eta. Evang-eliom Sz. Ltikdcsa vu XVII. td.ll. Vu onom vremeni: Gda bi so Jezus v Jeruzalem, prejk je so po szredini 77 Szamarie, i Galilaeje. I gda bi notri so vu niki kasteo, prišlo je pred njega deszet gobavi možov, ki szo sztali ozdalecs, i podignoli szo glasz szvoj govorecsi: Jezus Vucsitel! szmiluj sze nad nami. Stere kak je vido, velo je: Idte, pokažte sze duhovnikom. I vcsin- jeno je, gda bi odhajali, ocsiscseni szo. Eden pa med njimi, kak je vido; ka je ocsiscseni, povrno sze je, zvelikim glaszom zvisavajocsi Boga, i szpadno je na obraz pred noge njegove hvalo davajocsi; i te je bio szamaritanus. Odgovorecši pa Jezus pravo je: Ne li ji je deszet ocsiscseni: i gde je ti devet? Nej sze je najso, ki bi sze povrno, ino bi dao diko Bogi, nego szam ete tiihinec. I veli njemi: sztani gori, ino idi; ar je vera tvoja tebe zdravoga vcsinila. Hedela po Rfs3alaj Sfirinajs3eta. Evangeliom Sz. Mdtaja vu VI. t^li, 24. v. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim: Niscse ne more dvema Goszpodoma szlužiti: ar ali ednoga bode odiirjavao, i toga drugoga liibo; ali de ednoga trpo, i toga drii- goga zavrže. Nemorete Bogi szliižiti, i mammoni. Zato velim vam; ne szkrbte sze za dušo vašo, ka bodete jeli; niti za telo vase, ka te oblacsali. Nejli je diisa vecs od jesztvine, i telo od oprave? zglednite sze na ftice nebeszke; ar ne szejajo, niti ne žen- jajo, niti ne szpravlajo vu skegnje; in Ocsa vas nebeszki nje hrani. Nejli szte vi vecs od njih vredni? Sto pa med vami miszlecsi more pridati k-viszokoszti szvojoj eden laket? I za opravo ka sze szkrbite? gledajte polszke lilie, kakdarasztejo; ne delajo, niti ne predejo. Velim pa vam: ka je niti Salomon vu diki szvojoj nej bio tak odenjen, kak edna med etimi. Csi pa polszko travo, stera dnesz jeszte, i viitro sze v-pecs vrže, Bogtak opravla: okeliki bole vasz male vere? Ne bojte zato szkrblivi govorecsi: ka bomo jeli, ali ka bomo pili, ali szkim bomo sze odejvali? ar eta vsza poganje iscsejo. Ar zna Ocsa vas, ka eta vsza potre¬ bujete. Iscsite zato prvo Kralesztvo Bože, i pravico njegovo; i eta vsza sze vam pridajo. 79 Ižedela po Ris^alaj Pefnajsseta. Evangeliom Sz. Liikdcsa vu VII. tili. Vu onom vremeni: So je Jezus vu varaš, ki sze zova Naim: i sli szo ž-njim Vucsenicke njegovi, i vnožina velika. Gda pi pa približavao k-varas- kimvratam: ovo mrtveca szo vo neszli jedinoga szina matere szvoje; i ona je bila dovica, i ž-njov varaska vnožina velika. Stero gda bi vido Goszpod, szmiluvao sze je nad njov, i pravo je njej: Ne jocsi sze. I prisztopo je, i dotekno sze je skrinje (oni pa, ki szo ga neszli, sztanoli szo) i pravi: mla- denec, velim tebi, sztani gori. 1 gori sze je opravo, ki je bio mrtev, i zacseo je gucsati. I dao ga je materi nje- govoj. Obisao je pa vsze sztrah, i zvisavali szo Boga, govorecsi: ka je veliki prorok gori sztano med nami; i ka je Bog pohodo liisztvo szvoje. I 2 edela po Ris3alaj Ses3tnajs3eta. Evangeliom Sz. Liikdcsa vu XIV. teLli. Vu onom vremeni: Kda bi notri so Jezus vu hižo nikoga farizeusov po- 80 glavnika vszoboto jejszt krtih; oni szo pazili na njega. In ovo niki cslovik vu vodenom betegi bodocsi bio je pred njim. In odgovorecsi Jezus pravo je vu pravdi vucsenim, i farizeusomgovo- recsi: jeli je szlobodno vszoboto vra- csiti? oni szo pa mucsali. On ga je pa prijao, zvracso ga je, i odptiszto. In odgovorecsi je njim pravo: Steroga med vami szomar, ali jtinec v-sztti- denec szpadne; i ne potegne ga v o taki den szobotni? i ne szo mogli na eta odgovoriti njemi. Pravo je pa i tim pozvanim priliko, videvsi, kakda bi szi prednja meszta zbirali, govo- recsi njim: gda bos pozvani na gosztti- vanje, ne szedi szi na prednje meszto: da morebiti je prestimanesi od tebe pozvani od njega, i pridocsi on, ki je tebe i njega pozvao, povej tebi: daj etomi meszto, i teda zacsnes z-szramo- tjom zadnje meszto držati. Nego kda bos pozvani, idi i szedi szi na zadnje meszto; naj, gda pride, ki te je pozvao, povej tebi: priateo, idi vise gori. Teda bode tebi dika pred szedecsimi szte- bom navktipe. Ar vszaki, ki sze zviszi, ponizi sze: i ki sze ponizi, zviszi sze. 81 IZedela po Ris3alaj S3edemnajs3efa. Evangeliom Sz. Mdtaja vu XXII. tili. Vu onom vremeni: Prisztopili szo k-Jezusi ferizeuske, i pitao ga je eden med njimi vucsiteo pravde, szkiisavajocsi njega: Mester, stera je ta velika zapovid vu pravdi? Veli njemi Jezus: Liibi Goszpodna Boga tvojega z-celoga szrca tvojega, i z-cele duše tvoje, i cele pameti tvoje. Eta je naj veksa, i prva zapovid. Ta druga je pa priszpodobna k-etoj: liibi bližnjega tvojega, liki szamoga tebe. Vu etivi dveh zapovidaj viszi vsza pravda, i Prorocke. Vkup szpravlene pa farizeuse pitao je Jezus govorecsi: ka sze vam vidi od Krisztusa? csidi Szin je? pravijo njemi: Davidov. Veli njim: kakda ga tak David vu Duhi zovč za Gosz- poda, govorecsi: Pravo je Goszpod Goszpodi mojemi: szedi szi na desz- nico mojo, dokecs položim nepriatele tvoje za sztocsec pod noge tvoje? Csi zato David zove njega za Gosz- poda, kakda je Szin njegov? i niscse je ne mogo njemi odgovoriti recsi: 6 niti je niscse ne szmeo od onoga dneva kaj vecs njega pitati. I2edela po Ris 3 alaj 0s3emnajs3eta. Evangeliom Sz. Mdtaja vu 'IX. tdli. Vu onom vremeni: Sztopivsi Jezus vu ladjico, prek sze je pelao, i prisao je vu szvoj varaš. In ovo prineszli szo k-njemi s žlakom vdarjenoga na poszteli ležecsega. I videvsi Jezus vero njihovo, pravo je s žlakom vdarjenomi: Viipaj sze szinek; od- pucsajo sze tebi tvoji grehi. In ovo niki z-piszacsov pravili szo vu szebi: ete blazni. I kda bi vido Jezus mis- lenja njihova, pravo je: zakaj misz- lite huda vu vasi szrcaj? ka je ležej povedati: odpiiscsajo sze tebi grehi tvoji; ali pa praviti: sztani gori, in hodi? naj pa znate, ka Szin cslovecsi ma oblaszt na zemli odpiiscsati grehe, teda je velo s žlakom vdarjenomi: sztani gori, vzemi posztelo tvojo, ino idi vu hižo tvojo. I gori je sztano, i odisao je vu hižo szvojo. Videvsi pa liisztvo zbojalo sze je, i dicsilo je Boga, ki je takso oblaszt dao ludem. 83 nedela po Ris3alaj Devetnajs3eta. Evangeliom Sz. Mdtaja vu XXII. td.ll. Vu onom vremeni: Gucsao je Jezus poglavarom popovszkim, i farizeusom po prilikaj, govorecsi: szpodobno je vcsinjeno Kralesztvo Nebeszko k-cslo- veki Krali, ki je napravo gosztuvanje szini szvojemi. I poszlao je szluge szvoje zvat pozvane na gosztuvanje, i ne szo steli priti. Pali je poszlao druge szluge, govorecsi: povete tem pozvanim: ovo obed moj szam pri¬ pravo, teoci moji, i tticsne sztvari szo szpoklane, i vsza szo gotova: hodte na gosztuvanje. Oni szo pa zamudili: i odisli szo, niki na marof szvoj, niki pa na trstvo szvoje; ti drugi szo pa szpolovili njegove szluge, i zobsalnosztjov ospotane szpomorili szo je. Krao pa gda bi to csiio, raszrdo sze je, i poszlavsi szvojo voiszko, pogubo je ludomorce one, in varaš njihov je požgao. Teda veli szlugom szvojim: gosztuvanje je toti gotovo; ali ki szo bili pozvani, ne szo ga bili vredni. Idte zato vo na križopotje, i sterekoli najdete, zovte je na gosztuvanje. I viin idocsi 6 * 84 szlugi njegovi na poti, vkup szo szpravili vsze, stere szo naisli, lagoje, i dobre: i napunilo sze je gosztiivanje szedecsimi. Notri je pa prisao Krao, ka bi vido szedecse, i zagledno je tam csloveka ne oblecsenoga szvad- benov opravov. I veli njemi: Priateo, kakda szi eszi notri priso nemajocsi oprave szvadbene? on je pa zanehmo. Teda je velo Krao szlugom: zvčžte njemi roke, i nogč, i vržte ga vu vonejsnjo tmico: tam bode jokanje, zobno škripanje. Ar szo vnogi poz¬ vani; malo jih je pa odebranih. nedela po Ris3alaj Dvajs^efa. Evangeliom Sz. J4nosa vu IV. tdli. Vu onom vremeni: Bio je niki kralics, steroga szin je betežen bio v Kafarnaumi. Te gda je csiio, ka Jezus prihaja z Judeje v Galilejo, so je k njemi, i proszo ga je, naj doli ide i zvracsi szina njegovoga, ar je ' zacseo merati. Pravo je zato Jezus njemi: csi znamčnja, i csiida ne vi¬ dite, ne verjete. Veli njemi kralics: Goszpodne, hodi doli prvle kak 85 merjč szin moj. Pravi njemi| Jezus: idi, szin tvoj živč. Vervao je cslovik recsi, stero je pravo njemi Jezus, i so je. Gda bi pa že doli so, szlugi szo pred njega pribežali, i naz- vesztili szo govorecsi: ka szin njegov žive. Zvedavao je zato voro od njih, v steroj njemi je ležej gratalo. I pra¬ vili szo: ka vcseraj obszedmoj vori ga je nihala treslika. Szpoznao je zato ocsa, ka je ona vora bila; vu steroj je pravo njemi Jezus: szin tvoj žive. I vervao je on, i cela hiža njegova. Iledela po Ris3alaj Dvajs3efa, i Prva. Evangeliom Sz. M^taja vu XVIII. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim priliko eto: Priszpodobno je vcsinjeno Kralesztvo nebeszko k-csloveki krali,kije steora- csun csiniti, z-szvojimi szlugami. I gda bi zacsao racsun csiniti, posztavleni je pred njega eden, steri je dužen bio njemi deszet jezer talentomov. Gda bi pa ne meo, odket bi placsao, zapovedo ga je goszpod njegov odati, i ženo njegovo, i szini, i vsza, ka je meo, 86 ' ino placsati. Doli szpadnovsi pa on szluga, molo sze je njemi, govorecsi: mej potrplenje z-menom, i vsza ti placsam. Szmiliivo sze je pa goszpod nad onim szlugom, odpuszto ga je, i dug njemi je engediivao. Vo idocsi pa on szluga, nasao je ednoga z-szvoji szlužbeni tivarisov, ki je dužen bio njemi szto szodov; i zgra- bivsi davio ga je govorecsi: placsaj, ka szi dužen. I doli szpadnovsi te szlužbeni tivaris njegov, proszo ga je govorecsi: potrplenje mej z-me- nom, i vsza ti placsam. On je pa ne steo; nego je so, i vrgo je njega v-temnico; dokecs bi dug placsao. Videvsi pa njegovi szlužbeni tivarisje, stera szo sze godila, jako szo sze razszrdeli; i idocsi pripovidavali szo goszpodi szvojemi vsza, stera szo vcsinjena. Teda je prizvao njega Goszpod njegov, i veli njemi: szluga necsamuren, vesz dug szam ti od- piiszto, da szi me proszo. Nejli sze je trbelo zato i tebi szmiliivati nad tvojim szliižbenim tivarisom, kak szam sze i jasz nad tebom szmilii- vao? i razszrdivsi sze Goszpod njegov, dao ga je hoharom, dokecs bi vesz dug placsao. Tak i Ocsa moj 87 Nebeszki vcsini vam; csi ne odpiisz- tite vszaki brati szvojemi z-szrca vašega. Ižedela po Ris3alaj Dvajs3eta, i Druga. Evangeliom Sz. Mitaja vu XXII. tdli. Vu onom vremeni: Idocsi farizeusje tanacs szo držali; ka bi vlovili Je¬ zusa vu recsi. I poszlali szo k-njemi vucsenike szvoje z-Herodianci, govo- recsi: Vučiteo, znamo, ka szi pra- vicsen, i pot Božo po pravici vcsis, i nemas paszke na nikoga: ar ne gledaš na persono liidi: povej nam zato, ka sze tebi vidi? jeli je szlo- bodno dacso dati Caszari, ali nej? szpoznavsi pa Jezus jalnoszt njihovo, veli: ka me szkiisavate zkažlivci? pokažte mi dacsni pejnez. Oni szo pa prikazali njemi eden szod. I pravi njim Jezus: csidi je kejp ete, i na- piszek? pravijo njemi: Caszarov. Teda veli njim: dajte zato, stera szo Ca- szarova, Caszari, i stera szo Boža, Bogi. 88 nedela po Ris3alaj Dvais3eta, i tretji. Evangeliom Sz. Mdtaja vu IX. tdli. Vu onom vremeni: Gda bi gucsao Jezus vnožini, ovo eden poglavar je prisztopo, i molo ga je govorecsi: Goszpodne, hcsi moja je zdaj mrla; ali hodi, i položi roko tvojo na njo, i živela bode. I gori sztanovsi Jezus naszlediivao je njega, i vucsenicke njegovi. In ovo ženszka vu krvavom otoki bodocsa dvanajszet let, priszto- pila je odzajaj, i doteknola sze je krajine gvanta njegovoga. Ar je pra¬ vila vu szebi: csi sze doteknem szamo gvanta njegovoga, zdrava bodem. Obrnovsi sze pa Jezus, i njo videvsi, pravo je: viipaj sze hcsi: vera tvoja je tebe zdravo vcsinila. I ozdravila je ženszka od one vore. I gda bi prisao Jezus vu hižo poglavara, i vido bi žveglare, i vnožino szmecseno, velo je: odsztopte; ar je ne mrla deklicska, nego szpi. In oszmijavali szo sze ž-njega. I gda bi vo vrženo bilo lusztvo, notri je so, i prijao je njeno roko, i gori je sztanola deklicska. I vo je razisao te glasz po vszoj tisztoj zemli. 89 I 2 edela po Ris3alaj Dvais3eta, i Sirta. Evangeliom Sz. M^taja vu XXIV. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim: Gda bodete vidili odiirnoszt opiiscsenja, stera je povej- dana po Daniel Proroki, sztojecsi na szvetom meszti: (ki ste, naj razmi), teda ki szo v-Judeji, naj bežijo na gore; i ki je na sztrehi, naj nejde jemat kaj z-hiže szvoje; i ki je na njivi, naj sze ne povrne jemat gvanta sz vojega. Jaj pa noszecsim, i nadajajocsim vu oni dnevi. Molte pa; naj ne bode bežanje vase v-zimi, ali v-Szoboto. Ar bode teda moka velika, kakse je ne bilo od zacsetka szveta do eti mao, niti je ne bode. I da ne bi prekracseni bili oni dnevi, ne bi sze zvelicsao ni eden cslovik: ali za volo odebrani prekratijo sze oni dnevi. Teda csi sto vam bode pravo: ovo eti je Krisztus, ali etam; ne verte. Ar gori sztanejo krivi Krisztusje, i krivi Prorocje: i csi- nili bodo znamenja velika, i cstida; tak, da sze v-blodnoszt zapelajo (csi de mogocse) in odebrani. Ovo napreh szam vam povedao. Csi bodo zato vam pravili: ovo vu piisztmi je, neidte 90 vo: ovo r vu notresnji mesztaj je, ne verte. Ar kakkoli bliszk zide od szuncsenoga szhoda, ino sze szkaže do szuncsenoga zahoda: tak bode i prisesztje szind cslovecsega. Kdekoli bode telo, ta bodo sze vkup szprav- lali in orli. Preči pa po moki oni dnevov szunce potemne, i meszec ne da szvetloszti szvoje, i zvezde bodo z-nebesz kapale, i jakoszti nebeszke bodo sze gibale; i teda sze szkaže znamenje Szina cslovecsega na nebi, i teda do sze jokali szi narodje zemle: i vidili bodo szina cslovecsega prido- csega vu nebeszki oblaki z-velikov jakosztjov, i dikov. I posle Angele szvoje z-trombontov, i z-velikim glaszom: i vkup szpravijo odebrane njegove od stirah votrov, od viszine nebesz notri do njihovi krajov. Od figovoga dreva sze pa vcsite priliko: kda je že veka njegova gingava, i lisztje je szpiiscseno, znate, ka je bluzi leto: tak i vi, gda te vidili sza eta; znajte, ka je bluzi pri dveraj. Zaisztino velim vam: ka ne prejde ete narod, dokecs sze vsza eta ne zgodijo. Neba, i zemla preide, recsi pa moje ne preido. 91 Oa Deti Cerkvenoga Pos3vecsenja. Evangeliom Sz. Liikdcsa vu XIX. tili. Vu onom vremeni: Notri idocsi Jezus hodo je po Jeriki. In ovo cslovik po imeni Zakeus; i on je poglavar bio publikanusov, i bogat: i želo je viditi Jezusa, sto bi bio, i ne je mogao od liisztva; ar je zraszta mali bio. I naprej bežecsi gori je so na malinovo drevo; da bi ga vido, ar je tam meo mimo idti. I gda bi prisao na meszto, gori szezglednovsi Jezus, vido gaje, i pravo je njemi: Zakeus, setiij doli idti; ar je dnesz vu tvojoj hiži potrebno meni osztanoti. I setuvajocsi doli je so, i prijao je njega zradosztjom. I gda bi vszi vidili, mrmrali szo govorecsi: ka je k-csloveki grehsnomi notri sztopo. Sztojecsi pa Zakeus pravo je Gosz- podni: ovo polovico mojega blaga Goszpodne dam sziromakom; i csi szam vkom koga vkano, nazaj dam štirikrat teliko. Veli njemi Jezus: ka je dnesz zvelicsanje etaj hiži vcsinjeno, zato, ka je i on szin Abrahamov. Ar je prisao szin cslovecsi iszkat, i zveli- csat, ka je pogiibleno. II. Tao. Szvetesni Evangeliomi. 30. Nov. I2a Den S 3 . žlndrasa, Apostola. Evangeliom Sz. Mdtaja vu IV. t^li. Vu onom vremeni: Hodecsi Jezus kre morja Galileanszkoga, vido je dva brata, Simona, ki sze zove Peter, i Andrasa brata njegovoga, metajocsiva mreže vu morje (ar szta bila ribicsa) i veli njima: hodta za menom, i vcsinim vaj liidih ribicsa. Njidva pa preči osztavivsi mreže, naszleduvala szta njega. I dale odnet idocsi, vido je driigiva dva brata. Jakoba Zebedeuso- voga szina, i Janosa brata njegovoga, vu ladji z-Zebedeusom njidva Ocsom popravlajocsiva mreže szvoje, i zvao je njiva. Njidva pa preči osztavivsi mreže, i ocso, naszleduvala szta njega. 93 6. Dezember. Ha Den S3. ffiiklosa Piispeka. Evangeliom Sz. Mdtaja vu XXV. tili. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim priliko eto; Niki cslovik dalecs odhajajocsi prizvao je szluge szvoje, i ta je dao njim blago szvoje. I ednomi je dao pet talento- mov, i drugomi dva, drugomi pa ed- noga; vszakomi poleg njegove pre- mocsi, i odisao je preči. So je pa on, ki je pet talentomov vzeo i tržo je ž-njimi, i dobo je drugi pet. Priszpo- dobnim talom i ki je dva vzčo, dobo je driigiva dva. Steri je pa ednoga vzeo, idocsi zakopao ga je v-zemlo, i szkrio je pejneze goszpoda szvojega. Po vnognom vremeni je pa prisao goszpod onih szlugov, i csinio je racsun ž-njimi. I prisztopivsi, ki je pet talentomov vzeo, prneszao je drugi pet talentomov, govorecsi: Goszpodne, pet talentomov szi meni dao; ovo drugi pet talentomov szam ž-njimi dobo. Veli njemi goszpod njegov: radiij sze szluga dober, i veren: ar szi nad malim bio veren, nad vnogim te posztavim, 94 idi notri vu radoszt goszpoda tvojega. Prisztopo je pa i on, ki je dva talen¬ toma vzeo, i veli: Goszpodne dva talentoma szi mi dao, ovo driigiva dva talentoma szam ž-njima dobo. Pravi njemigoszpodnjegov: radiij szedober, i veren szluga; ar szi nad malim bio veren, nad vnogim te posztavim; idi notri vu radoszt goszpoda tvojega. Prisztopo je pa i on, ki je eden talen¬ tom vzeo, veli. Goszpodne, znao szam, ka szi trdi cslovik; ženjas, gde szi nej szejao, i szpravlas, gde szi nej raszi- pavao: ibojecsi sze, so szam, i szkrio szam talentom tvoj v-zemlo: ovo mas, ka je tvoje. Odgovorecsi pa goszpod njegov, veli njemi: Lagoji szluga, i vtraglivi: znao szi, ka ženjam, gde ne szejam, i szpravlam, gde szam nej raszipavao: potrejbno bi zato bilo tebi dati penezemojetržcom, i pridocsi bi jasz nazaj vzeo, ka je moje z-dobi- cskom. Vzemte zato od njega talen¬ tom, i dajte ga tisztomi, ki ma deszet talentomov, ar vszakomi, steri ma, da sze, i obiljavao bode, od onoga pa, steri nema, i ka ma, vkraj sze vzeme. I nehvrednoga szlugo vo vržte vu vonesnjo tmico; tam bode jokanje, i zobno škripanje. 9o 8. December. I 2 a Deu Precsis3foga Poprijefja B. D. ffi.' Evangeliom Sz. Liikicsa vu I. tclli. Vu onom vremeni: Poszlan je Angel Gabriel od Boga vu varaš galileanszki, steromi je ime bilo Nazaret, k-Devici zarocsenoj moži, komi je ime bilo Jožef, z-hiže Davidove: i Device je ime Maria. I notri idocsi k-njeh An¬ gel, pravo je: Zdrava bodi, miloscse puna; Goszpon je sztebom: bla- goszlovlena szi ti med ženami. 21. December. Iža Den S3. Comasa Apostola. Evangeliom Sz. Jdnosa vu XX. tdli. Vu onom vremeni: Tomas eden z-ti dvanaszet, ki sze zove Dvojnik, ne je bio ž-njimi, gda je priso Jezus. Pravili szo zato njemi drugi vucse- nicje: Vidili szmo Goszpodna. On je pa pravo njim: Csi ne bom vido vu njegovi rokaj cvekov prepodjenja: 96 i ne pusztim prszta mojega vu meszto cvekov, i ne pusztim roke moje vu rebro njegovo, ne bom vervao. I po oszmom dnevi szo pa bili vucsenicje njegovi notri, i Tomas ž-njimi: priso je Jezus zaprtimi dverami, i sztano je na szredi, i velo je: mir vam bodi. Potom veli Tomasi: notri puszti prszt tvoj eszi, i gleda j roke moje, i neszi sze roko tvojo, i puszti jo vu rebro moje, i ne boj neveren, nego veren. Odgovoro je Tomas, i pravo je njemi: Goszpod moj, i Bog moj. Velo je njemi Jezus: ka szi me vido Tomas, vervao szi: blaženi, ki szo nej vidili, i vervali szo. 25. Januar. I2a Den Povrnenja S 3 . Pavla Spostola. Evangeliom Sz. Mdtaja vu XIX. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Peter Jezusi: Ovo mi szmo vsza osztavili, 1 naszleduvali szmo tebe: ka nam zato bode? Jezus je pa velo njim: zaisztino vam pravim: ka vi, ki szte me naszleduvali, vu preporodjenjej, 97 gda bode szedo szin cslovecsi na sztoci dike szvoje, szedeli te i vi na dvanajszet sztocih szodecsi dvanaj- szetero pokolejnje Izraelszko. I vszaki, steri osztavi hižo, ali brata, ali szesztro, ali ocso, ali mater, ali ženo, ali szini, ali pole za volo imena mojega, szto- krat teliko vzeme, i žitek vekivecsen ladao bode. 2. Februar. I2a Den S 3 vecsne B. D. Marie, ali Ocsiscsavanja B. M. Evangeliom Sz. Ltikdcsa vu II. ti\i. Vu onom vremeni: Gda bi sze szpu- nili dnčvi ocsiscsavanja Marie poleg prdvde Moyzesove, neszli szo Jezusa v-Jeružalem; da bi ga posztavili pred Goszpodna, kak je piszano vu pravdi goszpodnovoj; ka vszaki szamec, steri odpre materno utrobo, poszvecseni Goszpodni sze zvao bode. I da bi dali aldov poleg onoga, kak je pove¬ dano vu pravdi Goszpodna, par grlic, ali dva golobicsa. I ovo bio je cslovik v-Jeružalemi, komi je ime Simeon, i 7 — 98 — te cslovik je bio pravicsen, i Boga- bojecsi, csakajocsi ovcszelje Izraela; i Duh szveti je bio v-njem. I vzeo je odgovor od Duha szvetoga, ka ne bode vido szmrti, dokecs prvle ne de vido Krisztusa Goszpodnovoga. I priso je vu diihi v-cerkev. I gda bi notri neszli dete Jezusa njegovi roditelje; ka bi vcsinili poleg navade pravde za njega; i on je vzeo njega vu szvoja narocsa, i blagoszlovo je Boga, i pravo je: zdaj odpiisztis szlugo tvojega Goszpodne, poleg recsi tvoje vu miri: ar szo vidile oosi moje Zvelicsitela tvojega; steroga szi pripravo pred licom vszega lusztva. Szvetloszt na preszvecsenje poganom, i na diko lusztva tvojega Izraela. Ih den S3. Balada P. ffi. Evangeliom Sz. Mdtaja vu XVI tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus vucsenikom szvojim, csi sto za menom scse pridti, naj zataji szam szebe, naj vzeme križ szvoj i tak naj naszleduje mene. Ar ki želej szvoje živlenje obraniti, zgubi je, ki pa zgubi živlenje szvoje za mojo volo, naide je. Ka vala 99 csloveki, csi celi szvet zadobi a dušo szvojo pa pogubi? ali ka cslovik da za premenbo szvoje duše? Ar pride Szin cslovecsi vu velicsansztvi ocse szvojega z-Angelmi szvojimi, teda bode povrno vszakomi poleg njegove vred- noszti. 24. ali 25. Februar. Ha Den S3. latjasa Apostola. Evangeliom Sz. Mdtaja vu XI. tdli. Vu onom vremeni: Odgovorecsi Jezus pravo je: Hvalo dajem tebi, Ocsa, Goszpod nebe, i zemle, ka szi szkrio eta pred modrimi, ino szpamet- nimi, i nazveszto szi je tim malim. Tak Ocsa: ar je tak bilo prijetno pred tebom. Vsza szo meni dana od Ocse mojega; i niscse ne pozna szina, nego Ocsa: niti Ocso niscse ne pozna, nego Szin; i komi de steo Szin nazvesztiti. Hodte k-meni vszi, ki delate, ino szte oklajeni, i jasz zlehkotim vasz. Vzemte na vasz jarem moj, i vcsite sze od mene; ar szam jasz krotki, i ponižen z-szrca: r i naidete pocsinek dušam vašim. Ar je jarem moj szlatki,i bremen moje je lehko. 1* 100 19. Marcius. I2a Den S 3 . Jožefa. Evangeliom Sz. Mitaja vu I. tdli. Gda bi bila zarocsenaMati Jezusova, Maria Jožefi prvle, liki bi vkiip prišla, najdena je noszecsa od Duha szvč- toga. Jožef pa, nje mož, da je bio pravicsen, i ne je steo nje vo razgld- sziti, steo jo je szkrivoma odpiisztiti. Gda bi pa on eta miszlo; ovo Angelo Goszpodnov sze je szkazao vu szneh njemi govorecsi: Jožef, Szin Davidov, ne boj szi vzeti Mario, ženo tvojo: ar ka je v-njej poprijeto, od Duha szvetoga je. Porodi pa Szina: i zvao bos ime njegovo Jezus, ar on zvelicsa liisztvo szvoje od njihovih grehov. 21. Marcius. I2a Den S 3 . Benedek Upata. Evangeliom Sz. Mdtaja vu XIX. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Peter Jezusi: Ovo mi szmo vsza osztavili, i naszlediivali szmo tebe: kanam zato 101 bode ? Jezus je pa velo njemi: Zaisztino pravim vam, ka vi, ki szte mene naszle- dtivali, vu preporodjenjej, gda bode szedo szin cslovecsi na sztoci dike szvoje, szedeli te i vi na dvanajszet sztoci, szodecsi dvanajszetero poko- lenje Izraelszko. I vszaki, ki osztavi hižo, ali brate, ali szesztre, ali ocso, ali mater, ali ženo, ali szini, ali pole za volo imena mojega, sztokrat te- liko dobi, i žitek vekivecsen ladao bode. 25- Marzius. I2a Ceplene ffiarie, ali Kr^tusovoga Poprijetja Den. Evangeliom Sz. Liikdcsa vu I. tili. Vu onom vremeni: Poszlan je An¬ gel Gabriel od Boga vu varaš gali- leanszki, steromi je ime bilo Nazaret, k- Devici zarocsenoj moži, komi je ime Jožef, z-hiže Davidove: i Device je ime Maria. I notri idocsi k-njeh An¬ gel, pravo je; Zdrava bodi, miloscse puna; Goszpon je sztebom: blago- szlovlena szi ti med ženami. Stera gda bi csiila, zburkala sze je v-nje- govoj recsi, i miszlila szi je, kakse bi bilo to pozdravlanje. I veli njej Angeo: neboj sze Maria; ar szi nai- sla miloscso pri Bogi. Ovo poprimes vu utrobi, i porodiš Szina, i zvala bos ime njegovo Jezus. Te bode veliki, ino de sze Szin Visesnjega zvao, i da njemi Goszpodin Bog sztolec Da¬ vida Ocse njegovoga: i bode kra- liivao vu hiži Jakobovoj na veke, i Kralesztvi njegovomi nebode konca. Pravila je paMariak-Angeli: Kakda bo¬ de to ar možane poznam?I odgvorecsi Angel, pravo je njej: Diih szveti pri¬ de na tebe; i jakoszt Visesnjega ob- szenca tebe. I zato, ke sze od tebe porodi szveto, zvalo de sze Szin Boži. 1 ovo Elizabeth rodbina tvoja, i ona je poprijela szina vu szvojoj sztaro- szti: i ete meszec je seszti one, stera sze zove nerodna: ar ne bode nemo- gocsa pri Bogi ni edna recs. Pravila je pa Maria: ovo szliižbenica Gosz- podnova; naj mi bode poleg recsi tvoje. 103 23. April. Ha Den S3. Sdalbert Piispeka. Evangeliom Sz. Jdnosa vu XV. tili. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus vucsenikom szvojim: Jasz szem trsz pravi, in Ocsa moj je goric delavec. Vszako rozgo, stera v-meni ne prinaša szada, odrejžejo; i vszako, stera szad prinaša, scsisztijo, naj vecs szada prinesze. Že szte vi csiszti za volo recsi, stero szam vam pravo. Osz- tante v-meni, i jasz vu vami. Kak rozga nemre szada roditi szama od szebe csi vu trszi ne osztane: tak niti vi, csi vu meni ne osztanete. Jasz szam trsz, vi szte rozge: ki osztane vu meni i jasz vu njem, te prinaša doszta szade: ar brezi mene nikaj nemrete csiniti. Csi sto v-meni ne osztane, vo sze vrže kako rozga, i poszehne, i vkup ga poberejo, i vu ogen vržejo, in goro bode. Csi osztanete vu meni, i recsi moje vu vami osztanejo: kajkoli te steli, pro- szili te, i vcsini sze vam. 104 24. April. Da den S3. Gyurja sze ste on iszti sz. Evangeliom, steri na Den sz. Adalbert Piispeka. 25. April. I 2 a Den $3. Marka Evangelista. Evangfeliom Sz. Liikdcsa vu X. tili. o Vu onom vremeni: Odebrao je Gosz- pod i driigi szedendeszet i dva i posz- lao je nje po dva pred szvojim licom vu szaki varaš i meszto, kama je on bio idocsi. I pravo je njim: Žetve je toti mnogo: ali delavec je malo. Proszte zato Goszpodna žetve: naj posle delavce vu žetvo szvojo. Idte, ovo jasz posilam vasz kak agnece med vuke. Ne noszte turbe, niti mošnje, i csrevlov, i nikomi sze na poti ne poklanjajte. Vu sterokoli hižo te notri sli, prvle povejte: mir etoj hiži. I csi tam bode szin mira, po- csine szi nad njim mir vas; csi pa ne, k-vam sze nazaj povrne. Vu onoj 105 hiži pa osztante, jejte, i pite, stera sze®!pred vasz denejo; ar je vreden delavec najema szvojega. Ne hodte od hiže do hiže. I vu sterikoli varaš pridete, i gori primejo vasz: jejte, ka pred vasz denejo; i vracste betež- nike, steri szo vu njem: i povejte približalo sze je k-vam Kralesztvo Bože. la llflclja I2a Den S 3 . Filip i Jakoba Apostolov. Evangeliom Sz. Jžlnosa vu XIV. td.li. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus vucsenikom szvojim: Naj sze ne burka szrce vase Verjete vu Bogi, i vu meni verte. Vu hizsi Ocse mojega je doszta prebivaliscsa. Da bi nacsi bilo, pove- dao bi vam: ar idem szpravlat vam meszto. I csi odidem, i szpravim vam meszto, pa pridem, i vzemem vasz k-szebi; naj gde szam jasz, i vi tam bodete. I kama jasz idem, znate, i pot znate. Pravi njemi Tomas: Gosz- podne, neznamo, kama ides; i kakda moremo pot znati? Veli njemi Jezus: jasz szam pot, i pravica, i žitek. 106 Niscse ne pride k-Ocsi, nego po meni. Da bi poznali mene, i Ocso mojega bi poznali, i od eti dob ga poznate; i vidili szte ga. Pravi njemi Filip: Goszpodne, pokaži nam Ocso, i dojde nam. Veli njemi Jezus: teliko vremena szam zvami; i ne szte me poznali? Filip, ki vidi mene, vidi i Ocso. Kakda ti praviš: pokaži nam Ocso. Ne verjete, ka szam jasz vu Ocsi, i Ocsa je vu meni? recsi, stere jasz gucsim vam, od mene szamoga ne gucsim, Ocsa pa vu meni prebi- vajocsi, on csini ta dela. Ne verjete, ka szam jasz vu Ocsi, i Ocsa je vu meni? csi nacsi ne, za volo szamoga csinejnja verte. Zaisztino, zaisztino veli vam: ki verje vu meni, dela, stera jasz csinim, i on bode csinio, i veksa od eti csinio bode: ar jasz k-Ocsi idem. I kakoli te proszili Ocso vu imeni mojem to vcsinim. 3. Maj. Ra Den najdenja S3. Krija. Evangeliom Sz. Jdnosa vu III. tdli. Vu onom vremeni: Bio je cslovik z-farizeusov po imeni Nikodemus, 107 poglavnik zsidovszki. Te je prisao k-Jezusi vnocsi, i pravo je njemi: Vucsitel, znamo, ka szi od Boga priso vucsiteo; ar niscse ne more ta zna¬ menja csiniti, stera ti csinis, nego csi de Bog ž-njim. Odgovoro je Jezus, i pravo je njemi: Zaisztino, zaisztino velim tebi: csi sze sto znovics ne porodi, nemre viditi Kralesztva Božega. Pravi njemi Nikodemus: kakda sze more cslovik poroditi, gda je sztari? jeli more vu utrobo matere szvoje driigocs notri idti, ino sze preporo- diti? Odgovoro je Jezus: Zaisztino, zaisztino velim tebi: csi sze sto ne preporodi z-vode, i Duha szvetoga, nemre notri idti vu Kralesztvo Bože. Ka je rodjeno z-tela, telo je: i ka je rodjeno z-Duha, Duh je. Ne csiidi sze, ka szam ti pravo; potrebno sze je vam znovics roditi. Voter, gde scse, piše, i glasz njegov csiijes; ali nez- nas, odked ide, ali kama, odhaja: tak je vszaki, ki je rodjeni z-Duha. Od¬ govoro je Nikodemus, i pravo je njemi: kakda moro eta biti? Odgo¬ vori Jezus, i veli njemi: ti szi Vucsitel vu Izraeli, i eta neznas? Zaisztino, zaisztino velim tebi: da, ka znamo, gucsimo; i ka szmo vidili, szvedo- 108 csimo, i szvedocsansztva našega gori ne primete. Csi szam vam zemelszka pravo, i ne verjete, kakda, csi bom vam pravo Nebeszka, bodete vervali? I niscse je ne gori so v-Nebo, nego, ki je z-Nebe doli priso, szin cslovecsi, ki je vu Nebi. I kak je Moyzes zviszo kacso vu piisztini: tak je potrebno zvisziti szina cslovecsega: naj sze vszaki, ki vu njem verje, ne szkvari: nego naj ma žitek vekivecsni. 4. Maj. I2a Den S 3 . Floriana. Evangeliom Sz. Mdtaja vu X. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim: Ne stimajte, ka bi priso mir piiscsat na zemlo. ne szam priso mir piiscsat, nego mecs. Ar szam priso locsit csloveka proti ocsi szvojemi, i cser proti materi szvojoj, i szneho proti szvekrvi szvojoj: i nepriatelje csloveka bodo domanji njegovi. Ki liibi ocso, ali mater bole, kak mene, ne je mene vrejden: i ki liibi szina, ali hcser bole od mene, ne je mene vrejden. I ki ne 109 vzeme križa szvojega, i ne naszlediije menč, ne je mene vrejden. Sten naide diiso szvojo, pogubi jo: i ki zgubi dušo szvojo za mojo volo, naide jo. Steri vasz gori prime, mene prime gori: i steri mene gori prime, on prime gori tisztoga, ki je mene posz- lao. Steri gori prime proroka vu imčni proroka, najem proroka vzeme: i steri gori prime pravicsnoga vu imeni pravicsnoga, najem pravics¬ noga vzeme. I sterikoli napitek da ednomi z-eti mali li pehar mrzle vode vu imeni vucsenika: zaisztino velim vam, ne zgubi najema szvo¬ jega. 13. iuni. I 2 a Den S3. Antona Paduans3koga. Evangeliom Sz. Liikdcsa vu XII. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim: Naj bode le- devje vase opaszano, i szvejcse go- rčcse vu rokaj vasi; i vi bodite szpodobni k-liidčm csakajocsim go- szpoda szvojega, gda sze povrne z-gosztiivanja: naj, gda pride, i trii- 110 pao bode, pred odprejo njemi. Bla- zseni szo szlugi oni, stere, gda pride goszpod, naide verosztiivajocse; zaisztino velim vam: ka sze opaše, i dole je poszadi, i preidocsi dvoro bode njim. I csi pride vu driigom verosztuvanji, i csi v-tretjem vero- sztiivanji pride i tak je naide, bla¬ ženi szo oni szlugi. To pa znajte; ka, da bi znao hižni goszpodar, v-steroj vori tat pride, verosztuvao bi zaisztino, i ne bi dopiiszto pod- kopati hiže szvoje. I vi bojdite go¬ tovi; ar v-steroj vori ne stimate, pride szin cslovecsi. 15. Jurn- Ih Den 53. Vida Zfi. Evangeliom Sz, Lukdcsa vu X. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim: Ki vasz posz- liisa, mene poszlusa; i ki vasz zavrže, zavrže onoga, ki je mene poszlao. Povrnolo sze je pa ti sze- demdeszet z-radosztjom, govorecsi: Goszpodne, i vražje sze podavajo nam vu imeni tvojem. I veli njim: 111 Vido szam satana, liki bliszkanco, z Nebesz kapajocsega. Ovo dao szam vam oblaszt klacsiti po kacsaj, i skorpioni, i po vszoj jakoszti ne- priatela; i nikaj vam ne bode škodilo. Ali zato sze nad etim ne radujte, ka sze duhovje vam podavajo; radujte sze pa, ka szo imena vaša zapiszana vu Nebeszaj. 24. Juni. Ih Den S3. Ivana Kris3fifela. Evangeliom Sz. Llikdcsa vu I. tdli. Elizabeti sze je szpunilo vremen, da bi rodila, i porodila je szina. I zacsiidili szo sze szoszidje, i nje rodbina, ka je zviszo Goszpod miloscso szvojo ž-njov: i radiivali szo sze njej. I vcsinjeno je na oszmi den, prišli szo obrezavat dete: i zvali szo je zimenom ocse njegovoga Za- kariasa. I odgovorecsa mati njegova je pravila: znikaksim talom ne; nego zvat sze bode Ivan. I pravili szo njej : vem nikoga nega vu tvojoj rod¬ bini, ki bi sze zvao sztem imenom. Kivali szo pa Ocsi njegovomi, kak 112 bi steo zvati njega. I proszecsi pisz- meno tablico piszao je govorecsi: Ivan je ime njegovo. I csiidivali szo sze vszi. Odprla szo sze pa taki viiszta njegova, i jezik njegov; i gucsao je, blagoszlavlajocsi Boga. I obisao je sztrah vsze szoszide njihove; i po szvoj brežnoj Judei raz¬ glašene szo vsze recsi ete: i vzeli szo je vszi, ki szo csiili, vu szrce szvoje govorecsi: sto, stimas, dejte eto bode? ar je roka Goszpodnova bila ž-njim. I Zakarias ocsa njegov napujeni je z-Duhom szvetim, i pro- rokiivao je govorecsi: blagoszloveni je Goszpodin Bog Izraela; dr je po- hodo, i vcsino je odkuplenje liisztvi szvoj emi. 27. Juni. I2a Den S 3 . Ladisslav Krala. Evang-eliom Sz. Md.taja vu XXIV. td.li. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus Vucsenikom szvojim: Verosztiijte; ar neznate, stero voro Goszpod vas pride. To pa zndjte: ka, da bi znao hižni goszpodar, vsteroj v6ri bi tdt 113 priso, verosztiivao bi zaisztino, i ne bi dopuszto podkopati hiže szvoje. Z&to i vi bojdite gotovi; ar vu steroj vori ne stimate, szin cslovecsi pride. Sto, stimas, je veren szluga, i szpa- meten, steroga je posztavo goszpod njegov nad držinov szvojov; naj njim da hrano vu vremeni? blaženi je on szluga, szteroga, gda pride goszpod njegov, naide tak csinecsega. Zaisztino, velim vam, da ga nad vszem szvojim blagom poszt&vi. Csi bode pa pravo lagoji on szluga vu szrci szvojem: mudi sze goszpod moj pridti; i zacsne biti szliižbene szvoje tivarise, jej pa on, i pijč z-pianci: pride go¬ szpod szlugo onaga vu dnevi, vste- rom sze ne dovej, i vu vori, stere nežna. I odlocsi njega, i tao njegov posztavi szkažlivci: tam bode jokanje, i zobno škripanje. 29. Juni. Ra Den S3. Petra i Pavla Upostolov. Evangeliom Sz. Mdtaja vu XVI. tclli. Vu onom vremeni: Priso je Jezus na sztr&n Cezaree Filippa, i pitao je 8 vucsenike szvoje, govorecsi: za koga pravijo liidje szina cslovecsega! Oni szo pa velili: nisteri za Ivana krsztitela, nisteri pa za Eliasa; drugi pa za Jeremiasa, ali za ednoga z-Prorokov. Pravi njim Jezus: Vi pa za koga mene pravite? Odgovorecsi Simon Peter pravo je: Ti szi Krisztus, Szin živoga Boga. Odgovorecsi pa Jezus, velo je njemi: blaženi szi Simon szin Jonasa; ar je telo ino krv ne navejsztila tebi, nego Ocsa moj, ki je vu Nebeszaj. I jasz velim tebi: ka szi ti Peter, i na eto pe- csino zozidam cerkev mojo, vrata peklenszka ne premorejo nje. I tebi dam kliicse Kralesztva Nebeszkoga. I kakoli zavežeš na zemli, zavezano bode i vu Nebeszaj; i kakoli odvežeš na zemli, odvezano je i vu Nebeszaj. 2. Juli. I2a Den Pohodjenja B. D. ffiarie. Evangeliom Sz. Lukdcsa vu I. tdli. Vu onom vremeni: Sztanovsi Maria, sla je na brežno držanje z-setuvanjem vu varaš, Jude, i sztopila je vu hižo 115 Zakariasovo, i pozdravila je Elizabeto. I vcsinjeno je, kak je csula pozdrav- lanje Marie Elizabet, genolo sze je dete od radoszti vu nje utrobi; i napunjena je z-Diihom szvetim Eli¬ zabet, i je szkricsala z-glaszom ve¬ likim govorecsa: blagoszlovlena szi ti med ženami, i blagoszlovlen je szad utrobe tvoje. I odked je meni to, ka bi k-meni prišla mati Goszpoda mojega? ar ovo kak je vcsinjeni glasz pozdravlanja tvojega vu moji viihaj, genolo sze je od radoszti dete vu utrobi mojoj. I blažena szi, stera szi vervala: ar sze szpunijo ona, stera szo povedana tebi od Goszpoda. I veli Maria: zvišava duša moja Goszpoda, i veszelio sze je Duh moj Bogi Zvelicsiteli mojem. 13. Juli. I2a Den S 3 . fflkrgete D. ž. K Evangeliom Sz. Mdtaja vu XIII. tili. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus vucsenikom szvojim priliko eto: Szpodobno je Kralesztvo Nebeszko k-kincsi, szkritomi na poli, steroga 8 * 116 kda cslovik naide, szkrije ga, i od radoszti ide, i oda vsze, stera ma, i kupi ono pole. P&li je szpodobno Kra- lesztvo Nebeszko k-csloveki tržci isz- kajocsemi dobre džiindže. Gda bi pa najso eden dragi džundž, odiso je, i odao je vsza, ka je meo, i kupo ga je. Pa je szpodobno Kralesztvo Ne¬ beszko kmreži vrženoj vu morje, stera szakse fele ribe vkup szpravla. Stero, gda bi sze napunila, vo poteg- novsi, i kre broda szedecsi, vo szo szpobrali dobre vu poszodo, lagoje szo pa vo zmetali. Tak bode vu szkoncsanji szvejta: vo bodo sli Angelje, i razlocsijo hude od pra- vicsni, ino je vržejo vu pčcs ognjeno: tam bode jokanje, i zobno škripanje. 15. Juli. I 2 a Deu &posfols3koga Ra3locsenja. Evangeliom Sz. Mdtaja vu X. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus vucsenikom szvojim: Ovo jasz po- silam vasz, kak ovcč na szrejdo med vukč. Bodite z&to szpametni, liki kacse, i proszti kak golobje. Varte 117 sze pa od ludi. Ar v£sz dajo vu szpr&viscsa, i vu Synagogaj szvoji bodo vasz bicsiivali: i pred poglavase i Kr£le bodete pelani za mojo volo na szvedocsansztvo njim i poganom. Kda vasz pa ta dajo, r ne miszlite, kakda, i ka bi gucsali. Ar szte ne vi, ki gucsite; nego Duh Ocse vašega, ki gucsi vu vami. Da pa brat brata na szmrt, i ocsa szina; i podignejo sze szinovje proti roditelem, i nje szpomorijo. I bodete odiirni szem za volo imčna mojega. Ki pa obsztoji do konca, on zvelicsan bode. 22. Juli. I2a den S 3 . ffiarie Magdalene. Evangeliom Sz. Liikdcsa vu VII. tili. Vu onom vremeni: Proszo je Jezusa niki z-farizeusov, ka bi jo žnjim. I notri idocsi vu hižo farizeusovo, doli szi je szeo. In ovo edna ženszka, stera je bila vu varasi grezsnica, kak je zvedla, ka je doli szeo vu hiži farizeusovoj, prineszla je ala- bastrom maszti; i sztojecsa odza- d a J ,’pn nogaj njegovi, szkuzami je 118 zacsnola polevati noge njegove, i zvlaszmi glave szvoje je briszala, i kiisti vala je noge njegove, i zmasztjom je mazala. Videvsi pa farizeus, ki ga je pazvao pravi vu szebi, govorecsi: ete, da bi Prorok bio, znao bi zaisztino, sto, i kaksa je ženszka, stera sze doticse njega: ar je grehsnica. I od- govorecsi Jezus veli njemi: Simon, mam ti nikaj praviti. On pa veli: Mester, povej. Dva dužnika je meo niki poszodnik, eden je dužen bio njemi pet szto szodov, drugi pa pet- deszet. Gda bi pa ne zmogla njidva nazaj dati, engeduvao je obema. Steri zato njega bole lubi? odgovo- recsi Simon pravo je: stiman, ka on, steromi je vecs engeduvao. On je pa pravo njemi; prav szi szodo. In obrno sze k-toj ženszki, i velo je Simoni: vidiš eto ženszko? notri szam priso vu hižo tvojo, vode szi nogam mojim ne dao: eta je pa szkuzami polevala noge moje, i zvlaszmi je briszala. Kusa szi meni ne dao; eta pa, kak szam notri pri- sao, ne je henjala kusuvati nog moji. Zoliom szi glave moje ne namazao; eta je pa zmasztjom mazala noge moje. Za stero velim tebi: odpiiscsajo 119 sze njeh tynogi grehi; ar je vnogo ltibila. Komi sze pa menje odpiiszti, menje liibi. Pravo je pa njeh: odpiis- csajo sze tebi grehi tvoji. I zacseli szo, ki szo vkiip ž-njim szedeli, vu szebi praviti: sto je te, ki i grehe odpuscsava? Velo je pa toj ženszki: vera tvoja je tebe zvelicsano vcsinila: idi vu miri. 25. Juli. I2a den S 3 . Jakoba Apostola. Evangeliom Sz. Mdtaja vu XX. tdli. Vu onom vremeni: Prisztopila je k-Jezusi mati szinov Zebedaeusovi z-szinmi szvojimi molecsa, i pro- szecsa nikaj od njega. Ki je pravo njeh: ka scses? Pravi njemi: povej, naj szedita etiva dva szina mojiva, eden na desznoj tvojoj, drugi na levoj vu Kralesztvi tvojem. Odgovo- recsi pa Jezus pravo je: neznate, ka proszite. Jeli morete piti pehar, steroga bom jasz bio; pravijo njemi: moremo. Veli njim: pehar moj toti pili bodete; szedeti pa na desznoj mojoj, ali na levoj, ne je moje dati 120 vam, nego sterim je pripravleno od Ocse mojega. 26. Julija. Da den S3. Snne ste sze on Evangeliom, steri na den sz. Margete. 6. Augusta. Ra den Kris3tusovoga Preobra3iivanja sze tiszti Evangeliom ste, steri je szpiszani na drugo Nedelo v-Poszti. 10. August. Ra den S3. Lovrenca B. Evangeliom Sz. J^nosa^vu XII. t^li. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus vu- csenikom szvojim: Zaisztino, zaisztino velim vam: csi zrno psenicsno ne szpadne vu zemlo, i ne zegnili ono szamo osztane. Csi pa zegnili vnogo szada prinesze. Ki lubi dušo szvojo, 121 pogibi jo: i ki odurjava diiso szvojo na etom szvejti, na žitek vekivecsni jo obdrži. Csi sto meni dvori, naj menč naszlediije. I gde szam jasz, tam i szluga moj bode. Csi de sto meni dvoro, postiivao de ga Ocsa moj. 15. August. I2a Velike lese, afi B. D. 1. y-I2ebo \ 73 etia Den. Evangeliom Sz. Llikicsa vu X. tdli. Vu onom vremeni: Notri je so Je¬ zus vu niki kasteo, i edna ženszka po imeni Marta prijela je njega vu hižo szvojo: i ta je mela szesztro z-imenom Mario; stera i szedecsa pri nogaj Goszpodnovi poszliisala je recs njegovo. Marta sze je pa szkrbela okoli mnogo dvorbe; stera je sztanola, i pravila je: Goszpodne, jeli ne maraš; ka je szesztra moja osztavila mene szamo dvoriti? povej zato njej. naj mi pomaga. I odgo- vorecsi pravo je njej Goszpod: Marta, Marta, szkrbliva szi, i burkaš sze 122 okoli mnoga: edno je potrebno: Maria szi je naj bolsi tao odebrala, steri sze ne vzeme od njeh. 20. August. I2a den S 3 . Stevana, Krala. Evangeliom Sz. Liikdcsa vu XIX. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus vucsenikom szvojim priliko eto: Niki plemeniti cslovik je so vu daleko držanje, pozajimat szebi Kralesztvo, i nazaj sze povrnoti. Prizvavsi pa deszet szvoji szlugov, dao njim je deszet min, i veli njim: tržte, dokecs nazaj pridem. Varasancsi pa njegovi szo odiirjavali njega, i poszlali szo poszelsztvo za njim govorecsi: nes- csemo, ka bi ete kraliivao nad nami. I prigodilo sze je, da bi sze povrno pozajevsi kralesztvo; zapovedao je zvati szluge, sterim je dao peneze, da bi zvedo, keliko je vszaki tržo. Prisao je pa prvi govorecsi: Go- szpodne, mina tvoja je deszet min dobila. I veli njemi; radtij sze dober szluga: da szi nad malim veren bio, 123 meo bos oblaszt nad deszetimi varasi. I te drugi je prisao govoreesi: Goszpodne, mina tvoja je dobila pet min. I torni veli: i ti bodi nad petimi varasi. I drugi je prisao govoreesi: Goszpodne, ovo je mina tvoja, stero szam meo szranjeno vu robci: ar szam sze bojo tebe, ka szi trdi cslo- vik; vzemes, ka szi ne djao, i ženjas, ka szi ne szejao. Veli njemi: z-viiszt tvoji te szodim lagoji szluga. Znao szi, ka szem jasz trdi cslovik, vzemem, .ka szemnepoložo,i ženjam, stero szam nej szejao: Zakaj szi tak ne dao moji pejnez na szto premenbe, da bi jasz pridoesi z-dobieskom nje nazaj zveo? i tam sztojeesim veli: vzemte od od njega mino, i dajte jo tisztomi, ki deszet min ma. I pravili, szo njemi: Goszpodne, ma deszet min. Velim pa vam, ka vszakomi, ki ma, da sze, i bode obilen, od onoga pa, ki nema, i ka ma, vzeme sze od njega. 24. August. Ra den S3. Berfalana, Apostola. Evangeličan Sz. Liikdcsa vu VI. tdli. Vu onom vremeni: Vo je so Jezus na breg molit i bio je prenocsii- 124 vajocsi vu molitvi Božoj. I gda bi den gratao, prizvao je vucsenike szvoje, i odčbrao je ž-njih dvanajszet (stere je i Apostole imenuvao), Simona, steroga je imenuvao Petra, i Andrasa brata njegovoga, Jakoba, i Janosa, Filipa, i Bertalana, Mataja, i Tomasa, Jakoba, szina, Alfaeusovoga, i Simona, ki sze zove Zelotes; i Ju- dasa Jakobovoga brata, i Judasa Iskariotesa, ki je bio odajnik. I doli idocsi ž-njimi sztano je na polszkom meszti, i vnožina vucsenikov nje¬ govi, i vnožina velika lusztva od vsze Judee, i Jeruzalema i od morszke sztrani, i z-Tyrusa, i Sidona, ki szo prišli, ka bi ga poszliisali, ino bi sze zvracsili od szvoji betegov. I ki szo mantrani bili od necsiszti duhov, zvra¬ csili szo sze. I vsze lusztvo je isz- kala njega sze doteknoti; ar je jakoszt ž-njega szhajala, i vsze je zvracsila. 8. September. Da den Ihrodjenja B. D. ZBarie. Evangeliom je tisztij steri na den Poprijčtja Marie. 8. September. la den larodjenja B. D. Marie. Evangeliom Sz. Mataja vu I. tali. Kniga naroda Jezusa Krisztusa, szlna Davidovoga, szina Abrahamo¬ vega. Abraham je porodo Ižaaka. Ižaak je pa porodo Jakoba. Jakob je pa porodo Judasa, i brate njegove. Judas je pa porodo Faresa, i Žara z-Tamare. Fdres je pa porodo Esro- na. Esron je pa poroda Arama. Aram je pa porodo Aminadaba. Ami- nadaba. Aminadab je pa porodo Naassona. Naasson je pa porodo Sai- mona. Salmon je pa porodo Booza z-Rahabe. Bo6z je pa porodo Obeda z-Ruthe. Obed je pa porodo Jessea. Jesse je pa porodo David Krala. David Krao je pa porodo Salamona z-one, stera je bila Uriasova. Sala¬ mon je pa porodo Roboama. Roboam je pa porodo Abiasa. Abias je pa porodo Asa. Asa je pa porodo Josa- fata. Josafat je pa porodo Jorama. Joram je pa porodo Oziasa. Ozias je pa porodo Joathama. Joatham je pa porodo Akaza. Akaz je pa porodo Ezekiasa. Ezekias je pa poro o Manassesa. Manasses je pa poro o Amona. Amon je pa porodo Josiasa. Josias je pa porodo Jekoniasa, i brate nyegove vu preszelitvi Babilonszkoj. Po Babilonszkoj preszelitvi pa Jeko- nias je porodo Salatiela. Salatiel je pa porodo Zorobabela. Zorobabel je pa porodo Abiuda. Abiud je pa po- rodo Eliacima. Eliacim je pa porodo Azora. Azor je pa porodo Sadoka. Sadok je pa porodo Akima. Akim je pa porodo Eliuda. Eliud je pa porodo Eleazara. Eleazar je pa porodo Ma- thana. Mathan je pa porodo Jakoba. J&kob je pa porodo Jožefa, moža Marie, od stere sze narodo Jezus, ki sze zovč Krisztus. 125 I2a den Imena B. D. ffiarie. V stari na dčn Oznevuvanje B. D. M. 14. September. I2a den 3vfsenja S 3 . Križa. Evangeliom Sz. Jinosa jvu XII. tili. Vu onom vremeni: Pravo je IJezus vnožini zsidovszkoj: Zdaj je szodba toga szveta, zdaj sze poglavnik etoga szveta vo vrže. I jasz, csi zviseni bodem od zemlč, vsza bom k-meni vlejko (to je pa pravo znamenii- vajocsi szkaksom szmrtjom bi meo mrejti); odgovorila je njemi vnožina: mi szmo csiili z-pravde, ka Krisztus osztane na veke; i kakda ti praviš: potrebno je zvisziti szina cslovecsega? Sto je te szin cslovecsi: Velo je zato njim Jezus: escse je malo szvetloszti zvami. Hodte, dokecs szvetloszt mate; naj vasz tmica ne zakrije: i ki po tmici hodi, nežna, kama ide. Dokecs szvetloszt mdte, verte vu szvetloszti, naj szinovje szvetloszti bodete. 126 21. September. I2a den S 3 . Siataj Apostola i Evangelista. Evangeliom Sz. Mdtaja vu IX. tdli. Vu onom vremeni: Vido je Jezus csloveka na maoti szedecsega po imeni Mataja, i veli njemi: Naszleduj mene. I gori sztanovsi naszlediivao je njega. I zgodilo sze je, da bi on doli szeo vu hiži, ovo vnogi publi- kanusje, i grelsnicje pridocsi szedeli szo z-Jezusom, i z-vucseniki njego¬ vimi. I videvsi farizeusje pravili szo vucsenikom njegovim: Zakaj sz-publi- kanusi, i z-gresniki jej vas Mester? Jezus pa gda bi to csiio, pravo je njim: Ne je potrebno zdravim vracsa, nego betežnim. 1 docsi pa vcsite sze, ka je to: miloscso scsem, i ne aldov. Ar szam ne prisao zvat privicsne; nego grešnike. 27. September. I2a den S 3 . Kosma i Damiana ffi. Si. Evangeliom Sz Llikdcsa vu VI. t^li. Vu onom vremeni: Doli idocsi Jezus z-gore, stano je na polszkom meszti, 127 i sereg vucsenikov njegovi, i vnožina velika lusztva od vsze Judae, i Je¬ ruzalema, i morszke sztrani, i z-Ty- rusa, i Sidona, ki szo prišli, ka bi ga poszlusali, ino bi sze zvracsili od szvoji betegov. I ki szo mantrani bili od necsiszti duhov, zvracsili szo sze. I vsze lusztvo je iszkalo njega sze doteknoti; ar je jakoszt od njega szhajala, i vsze je zvracsila. I on prizdignovsi ocsi na szvoje Vucsenike pravo je; Blaženi szte sziromacje: ar je vase kralesztvo Bože. Blaženi ki zdaj gladiijete: ar sze naszitite. Blaženi bodete, gda bodo vasz odiir- javali liidje, i gda razlocsili, i ospo- tavali bodo vasz; i zvržejo ime vase, kakti lagoje za volo szina cslove- csega. Radujte sze vu onom dnevi, i veszelte sze; ar ovo najem vas je veliki vu Nebeszaj. 29. September. I 2 a den S3. Angelov Cuvarov i S3. dihala Mangela. Evangeliom Sz. Mdtaja vu XVIII. tili. Vu onom vremeni: Prisztopili szo vucsenike k-Jezusi govorčcsi: Sto, 128 stimas, je veksi vu Kralesztvi Ne- beszkom? i prizvavsi Jezus edno dete, postavo je njč na szredo med nje ino je pravo: Zaisztino velim v£m: csi sze ne povrnčte, i ne bodete kakti deca, ne prideti vu Kralesztvo Nebeszko. Sterikoli sze zato ponizi, liki eto, dete, te je včksi v-Kralesztvi Nebeszkom. I ki gori prime ednoga taksega maloga vu imeni mojem, mene gori prime. Steri pa szp&csi ednoga med etimi malimi, ki vu meni verjejo; bole je njemi, naj sze zvčže mlinszki kamen na njegov sinjek, ino sze vtopi vu morszkoj globocsini. Jaj szvejti za volo szp&ke. Potrebno je toli, naj szpake prido: ali itak jaj tisztomi csloveki, po ste- rom szpdka pride. Csi pa roka tvoja, ali noga tvoja szpacsi tebe, odreži jo, i vrži jo od tebe: bole je tebi vu žitek idti csonklavomi, ali planta- vomi, kak dve roki ali dve nogi ima- jocsemi sze vrcsti vu ogen veki- vecsni. I csi oko tvoje szpacsi tčbe, vo je szpehni, i vrži je od tčbe: bole je tebi z-ednim okom idti vu žitek; liki dve oki imajocsemi sze vrcsti vu peklenszki ogen. Pazite, da ne zavržete ednoga z-eti mali. Ar 129 velim vam, ka Angelje njihovi vu Ne- beszaj vszigdar vidijo lice Ocse moje¬ ga, ki je vn Nebeszaj. 28. Oktober. Ih den S3. Simona i Judasa Apostolov. Evangeliom Sz. Jdnosa vu XV. tdli. V onom vremeni: Pravo je JJezus vucsenikom szvojim: To vam zapo- vidavam; naj liibite eden driigoga. Csi szvet vasz odiirjava, znajte, ka je mene prvle kak vasz odiirjavao. Da bi z-szveta bili; szvet bi, ka bi nje¬ govo bilo, lubo; da szte pa ne z- szveta, zato vasz odiirjava szvet. Szpo- mente sze zmoje rejcsi, stero szam vam pravo; ne je szluga veksi od goszpoda szvojega. Csi szo mene preganjali, i vasz bodo preganjali: csi szo recs mojo obdržavali, i vašo bodo zdržavali. Ali eta vsza bodo csinili vam za volo imčna mojega: &r neznajo onoga, ki je mene poszlao. Da ne bi prisao, i ne bi njim gucsao, greha ne bi meli: zdaj pa szprevicsan- 9 130 ja nemajo od greha szvojega. Ki mene odiirjava, i Ocso mojega odtir- java. Da bi del ne csinio: greha ne bi meli: Zdaj pa vidili szo, i oduri- li szo mene i Ocso mojega. Ali naj sze szpuni recs, stera je vu pravdi njihovoj piszana: ka szo mene brezi zroka odurjavali. I. November. Ha den Vs3eh Ssetcov. Evangeliom Sz. Mdtaja vu V. tdli. Vu onom vremeni: Videvsi Jezus vnožino, gori je so na breg; i gda bi doli szeo, prisztopili szo k-njemi vucsenicje njegovi, i odpro je viiszta szvoja, i vcsio je nje govorecsi: Bla¬ ženi szo sziromacje vdiihi; ar je nji¬ hovo Kralesztvo Nebeszko. Blaženi szo ti krotki; ar bodo oni zemlo la- dali. Blaženi, ki sze žalosztijo; ar sze oni obveszelijo. Blazseni, ki gla- diijejo, i žejajo pravico; ar sze oni naszitijo. Blaženi ti milosztivni; ar oni miloscso dobijo. Blaženi szo csi- sztoga szrca; ar bodo oni Boga vi¬ dili. Blazseni ti mirovni; ar bodo sze 131 Boži szinovje zvali. Blaženi, ki pre¬ ganjanje trpije za volo pravice; ar je njihovo Kralesztvo Nebeszko Bla¬ ženi szte, gda vasz preklinjali, i pre¬ ganjali bodo, i gucsali do vsze hiido proti vam lažecsi za mojo volo; ra- diijte sze, ino sze veszelte; ar je vas najem obilen vu Nebeszaj. 2. November. Ha dušni Den. Evangeliom Sz. Jdnosa vu V. tdli. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus vnožini zsidovszkoj: Zaisztino, zaszti- no velim vam, ka pride vora, i zdaj je, gda mrtvi bodo csuli glasz Szina Božega; r i ki bodo ga csuli, živeli bodo. Ar kak Ocsa ma žitek vu sza- mom szebi; tak i oblaszt je dao nje- mi szodbo csiniti; ar je szin cslovecsi. Ne csiidite sze torni; ar pride vora, vu steroj vszi, ki szo v-grobaj, csuli bo¬ do glasz Szina Božega, i napre pri- do, steri szo dobra csinili, na gori szta- nenje Žitka: ki szo pa huda csinili, na gori sztanenje szodbe. 9 * 132 5. November. I2a den S 3 . Imre Ke^ega. Sztoji on Evangeliom, steri jje szpi- szani na den sz. Ant6na. II. November. 12a den S 3 . Martina Puspefta. Evangeliom Sz. Lukd.csa vu XI. t^li. Vu onom vremeni: Pravo je Jezus vucsenikom szvojim: Niscse ne vus- ge szvecso, ka bi jo vu szkrivno meszto posztavo, niti pod drevenko: nego na poszvecsnjek, naj ki notri ido, szvetloszt vidijo. Szvecsa tela tvojega je oko tvoje. Csi de oko tvo¬ je proszto, celo tvoje telo szvetlo bode: csi bode pa jalno, i tvoje telo tmicsno bode. Pazi zato, naj szvet¬ loszt, stera je vu tebi, tmica nebode. Csi de zato telo tvoje celo szvetlo, nemajocse kaksegatalatmicsnoga, bo¬ de vszega vecs szvetlo; i kakti szve¬ csa szvetloszti preszvejti tebe. 133 19. November. I2a Den S 3 . EIfeabefe. Sze ste Evangeliom szpiszani na den sz. Margete. 25. November. I2a den S 3 . Katarine Divice i ffi. Evangeliom Sz. Mdtaja vu XXV. tžLli. Vu onom vremeni; Pravo je .Jezus vucsenikom szvojim priliko eto: Szpo- dobno bode Kralesztvo Nebeszko k- deszetim divicam, stere vzemsi lam- pase szvoje vo szo sle proti zaro- csniki, i zarocsnici. Pet ji je pa med njimi bilo neszpametni, i pet csedni; ali ti pet neszpametni vzemivsi lam- pase, ne szo vzele olija szebom. Cse- dne szo pa vzele oli vu szvoji poszo- daj z-lampasmi navkiipe. Gda bi sze pa mudio zarocsnik, zadremale szo vsze, ino szo zaszpale. O ponocsi je pa krics vcsinjen: ovo zarocsnik ide, idite vo pred njega. Teda szo gori sztanole vsze one divice, i osz- najžile szo lampase szvoje. Neszpa- 134 metne szo pa pravile tim csednim: dajte nam z-vasega olija; ar lampa- sje naši vgasiijejo. Odgovorile szo te csedne govorecse: morebiti ne bo¬ de zadoszta nam, i vam; idte bole k- odavcom, i kiipte szi ga. Gda bi pa odisle kiipiivat, prisao je zarocsnik, i stere szo bile pripravlene, notri szo sle ž-njim na szvatbo; i zaprte sze dveri. Naszlednje szo pa prišle i te druge divice govorecse: Goszpodne, Goszpodne, odpri nam. On je pa od- govorecsi pravo: zaisztino velim vam, neznam vasz. Verosztujte zato; ar neznate dneva, niti vore. III. Tao. Molitev pred Predgov. Vekivecsni, i vszamogocsi Goszpod¬ ne Bože! steri szi ne szamo našega tela hrano telovni kriih, nego i diis naši hrano predrago jesztvino dušev¬ no pripravo: proszimo te ponižno, odpri nam naša gluha viiha vu tvoje szvete recsih hasznovito poszlusanje; ar szo blaženi, ki njo verno posz- 135 liisajo, in obdržijo. Daj milosztivni Bože! naj mi sziromacje, nevolni pot- nicje no etom szveti želejmo to ne- beszko manno, recs tvojo szveto; i ne daj nam nje nigdar zavrzsti. Do- piiszti nam milosztivno Ocsa nas dra¬ gi Nebeszki: naj nepresztanoma ži- jamo ono tvojo sz. roszo, i naj recs tvojo szveto, kakti naj dragsi kincs vu naša szrca pokopamo. Pomagaj nam vszamogocsi Bože! naj ono, stero na viiha csujemo, vu szrci verjemo, zje- zikom vadlujemo, i zdelom doprnesze- mo. Vcsini Goszpodne! naj duhovne navuke, ne liki recs cslovecso, nego kakti tvojo sz. recs poszliisamo, i ob¬ držimo. Piiszti nam milosztivni Bože vlago tvoje sz. miloscse; po steroj to drago nebeszko szemen tak mocsno korenje szpuszti vu naši szrcaj, da niti szvecke szkrbi, niti satan z-szvo- jom jakosztjom i jalnosztjom korenja toga ne bode mogo genoti, niti vo vtrgnoti. Amen. ffiolifve po Predgi. Prva. V szamogocsi, i vekivecsni Gosz¬ podne Bože! obrni na nasz ocsi tvoje 136 miloscse, za stere je Szin tvoj jedini, nas lubleni Odkiipiteo Goszpon Krisz- tus Jezus, na ete szvet priso, i szvojo plemenito krv za nasz milosztivno vo prelejao: nezgovorno tvojo do¬ broto i miloscso ponižno proszimo, tvoje sztrasne szrditoszti bics, steroga szmo za volo naši vnogi i preveliki grehov vredni, od nasz odvrni; i od kuge, pomora, bojne, glada, i vszake pogibeli, i neszrecse nasz milosz¬ tivno oszlobodi. Preszveti Goszpodne Bože duhovne i szvecke nase pogla- vare; naj nasz na tvojo diko, i naši diis zvelicsanje ravnajo: i zszvojov szkrbjov szveto Mater Cerkev povek- savajo. Zasgi vu nasz oh Bože ne- beszki ogen tvoje sz. liibesznoszti; naj žejamo tvojo pravico, i na etom szveti tebi verno szliižimo, na drii- gom pa szveti dike tvojo kralesztvo zadobimo. Proszimo, i ponižno mo¬ limo miloscso tvojo Ocsa nas dragi nebeszki za nevernike, od prave vere odpadnjene, za vsze grešnike, za robe i betežne, za zdrave i mera- jocse, za žalosztne szirote i dovice, za dobrocsinitele nase žive i mrtve; za nase, i vsze verne dušice, i vszake fele potrebcsine. Pomagaj nam, vari, 137 i ravnaj nasz Goszpodne za tvoje szvčto ime; da te na etoj zemli vu jedinoszti vere, po szmrti pa v-veki- vecsnom blažensztvi hvalimo, i"dicsi- mo na vsze veke. Amen. D r ii g a. Oh Goszpon Jezus Krisztus'!| hvalo tebi dajem za predrago tvojo duševno hrano, zsterov szi den denesnji mojo lacsno dušo nahrano. Hvalo ti dajem zo ono szvetlocso, zsterov szi mojo temno pamet preszveto, da bi szpoz- nao tvojo szveto volo, i duše moje dužnoszt. Oh kak je lepa, ino draga recs tvoja szveta Goszpodne Bože! szlajsa je od meda, i od vszake fele szlatkocse telovne; dragsa je od dragoga kamenja, i vszakojacskoga kincsa; szvetlesa je od szunca, szil- nejsa od ognja. Oh Goszpon Jezus Krisztus! potrdi vu meni vsze tvoje sz. dari, i toga, steroga szam zdaj po tvojoj sz. recsi od tebe vzeo. Zagradi okoli vu dušo mojo posze- jano tvoje sz. szemen: ravnaj Angela varuvacsa na njega obrambo, naj ga nepriateo vrag doli ne poklacsi, niti naj ga z-szvojim kokolom vkup ne zmejsa. Ne dopiiszti Goszpodne, 138 ka bi recs tvoja vu mojem szrci tak bila, kak vu gledali obraz, steri li tecsasz trpi, dokecs vgledalo gledamo; nego vcsini, naj vu mojem, i vu vszeh tvojih vernih szrcaj sztalna bode, i naj szad blažensztva veki- vecsnoga rodi tvoja sz. recs. Zato te proszim, i molim sze tebi ponižno predragi moj Odkiipitel za one ple¬ menite rane tvoje, steri szi za nasz nevolne grešnike pretrpo; iz steri ran je vo tekla ona predraga krv tvoja szveta, sterom szmo obilno od- kiipleni od pekla, i od vraga: nahrani ti grešno mojo dušo sztvojov sz. miloscsov; naj morem praviti zliibe- znosztjov tvojov szam tak nahra¬ njeni Goszpodne, da nikaj ne vidim, niti neznam na etom szveti, ka bi želela duša moja zvuna tebe oh Bog moj, i vsze dobro moje! ki žives, i kraliijes na vsze veke. Amen. Tretja. Milosztivni nas Ocsa Nebeszki, i vszamogocsi Bože! hvala, i dika bodi tebi na veke, ka szi nam milosztivno den denesnji dopuszto poszliisati recs tvojo szveto; sterom szi duše nase potrostao, i tmicsni nas razum szi 139 preszveto na szpoznanje tvoje sz. vole, i nase dužnoszti; proszimo te Goszpodne, po našem variivacsi sz. Angeli vari vu naši szrcaj tvoje sz. szemen; naj med vnogim szveckim szkusavanjem celo osztane, vu te- lovni, i diisevni potrebcsinaj naj nasz pokrepi, i vu naši diisaj naj rodi on szad Žitka vekivecsnoga, po vred- noszti tvojega liiblenoga Szina, na¬ šega pa Zvelicsitela Krisztusa Jezusa, ki sztebom, i Sz. Duhom žive, i goszpoduje na vsze veke. Amen. Strta. Oh blaženi Jezus! oh milosztiven Jezus! oh szlatek Jezus! Deve Marie szveti Szin, steri szi pun miloscse, i dobrote. O moj szlatek Jezus! poleg tvoje velike miloscse szmiluj sze meni. Oh milosztiven Jezus! proszim te za ono drago tvojo sz. Krv, stero szi za grešnike vo prelejao, operi vszo mojo necsisztocso; i bodi mi- losztiv meni nevolnomi grešniki, ki tvoje sz. ime na pomocs zezavam. Oh Jezus, lepo ime! Oh Jezus, szlatko ime! Oh Jezus, drago ime! Ka je Jezus, nego Zvelicsiteo? Zato oh Jezus! Za tvoje sz. ime bodi milosztiv 140 meni, ino me zvelicsaj. Ne dopiiszti, ka bi sze szkvaro, steroga szi ti z-nicsesza sztvoro. Oh dober Jezus! naj me ne szkvari hudoba moja, koga je sztvorila vszamogocsa dobrota tvoja. Oh szlatek Jezus! szpoznaj vu meni, ka je tvoje, i poteri doli, ka je ne tvoje. Oh milosztiven Jezus! szmi- luj sze nad menom, dokecs je vre¬ men miloscse; naj sze pred tvojim szodbenim sztocom ne szkvarim. Ka ti bode haszka Goszpodne Bože, csi sze jasz na vekivecsno szkvarjenje vržem? Ar ti mrtvi ne dicsijo tebe, niti oni, ki sze na pekeo vržejo. Oh liiblen Jezus! Oh želni Jezus! Oh krotek Jezus! Oh Jezus! Jezus! Jezus; dopiiszti naj jasz med odebrane tvoje zracsunan bodem. Oh Jezus, v-tebi vervajocsih zvelicsanje! Oh Jezus v-tebi viipajocsih obeszeliteo! Oh Jezus vszeh grehov odpiisztiteo! Oh Jezus Deve Marie szveti Szin! vlej vu me tvojega sz. Duha modroszt, liibez- noszt, i csisztocso Žitka; da bi mogo tebe zadoszta liibiti, tebe dicsiti, i vu szamom tebi sze veszeliti; tebi szlužiti, tebe hvaliti vszemi onimi navkiipe, ki tvoje sz. ime Jezus na pomocs zezavajo. Amen. 141 ¥era, viipanje, Iube3en, po^saliivanje grehov, mocsna obltiba i [prepora- csanje. (Moli sze navadno po predgi, ali hasznovi- to je tlidi vecsdr, ali po precsiscsdvanji, ali pri drugih prilikaj moliti.) Jasz verjem vu Tebi*oh Bog“moj! kak vu mojem pravom i zsivom Bogi, ki vsze dobro placsas, hiido pa kasti- gas. Verjem, ka szi troji vu Personah i eden vu Bozsansztvi. Verjem v Bogi Ocsi ki me je sztvoro, v Bogi Szini, ki me je odkiipo, i v Bogi Szvetom Duhi, ki me je z szvo- jov szvčtov miloscsov poszveto. Jasz verjem i vadliijem ono szveto vero, stero je vcsio Jezus Krisztus, stero szo szvčti Apostolje glaszili, i stero drzsi szveta krscsanszka katholi- csanszka Mati Cerkev, i vu etoj szve- toj veri, zviina stere niscse nemore zvelicsanja zadobiti, zselem zsiveti ino mrejti; zato, ar szi Ti szam Bog, ki szi pravica vekivecsna, i nikoga nemres vkaniti, to nazvejszto. Jasz sze viipam vu tvojoj nesz- koncsanoj miloscsi oh Bog moj! Ti 142 jedini i najmocsnejsi pomocsnik vsze moje duševne i telovne potrebcsine. Viipam sze vu vrednoszti nepre- cenjene krvi mojega Zvelicsitela Jezusa Krisztusa, ka mi odpiisztis v celom zsivlejnji vcsinjene vsze moje grehe, i das meni miloscso zsitek vekivecsni zadobiti. Stero sze zato viipam, ar szi Ti tak obecsao, ki szi najmocsnejsi i najpravicsnejsi vu tvojem obecsanji. Vu etom viipanji scsem zsiveti ino mrejti, potrdi me v njem oh Bog moj! Zdaj i vu vori moje szmrti. Liibim Te oh Bog moj! ar szi Ti najveksa i neszkoncsana dobrota moja. Liibim Te z celoga szrca, z cele duše, z cele p&meti i ze vsze mocsi moje. Liibim Te oh Bog! vise vsze sztvor- jene sztvari za volo tvoje neizrecsene dobrote, lepote ino liibezni; ar szi Ti vreden, ki szi zacsetek i globocsina vsze dobrote, gorecse i vszamogocse liibeznoszti. Oh! da bi Te tak mogao liibiti, kak Tebe liibijo i na veke Te liibili bodo vszi odebrani i Angelje vu nebeszah, k steroj mojo malo i mrzlo liibezen prilozsim ino prikapcsim. 143 Z ete gorecse liibezni zsao mi je z celoga i z vuzsganoga szrca mojega za vsze moje grehe, oh Bog moj! sz sterimi szam Tebe jasz vu celom mojem zsitki zbantiivao, ino szam Tebe Boga mojega i Goszpoda, mojega Sztvoritela i najbogsega Ocso i najdragso dobroto razdreszelo. Oh! da bi mogo vcsiniti, ka Te nig- dar ne bi zbantiivao. Ali potomtoga nescsem nigdar vecs pregrehsiti; scsem sze vszeh grehsnih prilik ogibati, mojim protivni- kom z szrca odpusztiti i blizsnjega mojega lttbiti; i raj csem mreti, kak Tebe preliiblenoga Ocso mojega ne- beszkoga sz ednim szamim grehom, najmre pa sz szmrtnim razrsaliti. Zviin toga vu ocsinszko prigledbo tvoje szv. vole priporacsam dnesz i vszigdar telo moje, dušo mojo, zsitek moj i vsze moje. Naj bode, Goszpodne, vu vszem i vu vszakojacs- kih mojih zgodbaj, vu mojem sziro- mastvi ali zvišanji, vu mojem kvari ali szrecsi i vu osztalom mojem telov- nom i diisevnom szrecsnom ali ne- szrecsnom sztalisi — tvoja szv. vola! Poszebno pa priporacsam Tebi mojo szmrtno voro, stera csi dnesz 144 ali gdastecs pride, ovo eta szv. mis- lenja zdaj zato pobiidim, naj szlednja Szvesztva vredno moreni prijeti, kak je tildi zselem prijeti; i daj, Goszpodne, naj je vu isztini gorivzemem po za- szliizsbaj za nasz na krizsi vmorjenoga Jezusa Krisztusa. Amen. Ocsa nas. Zdrava bojdi Maria. Szmiluj sze nam, vszamogocsi Gosz¬ podne Bozse, odpiiszti nam grehe nase i pripelaj nasz vu zsitek vekivecsni. Odpuscsanje i odvezanje naših gre¬ hov daruj nam vszamogocsi i milo- sztivni Goszpodne Bozse. Blagoszlov i szvetloszt i hv&loda- vanje, postenje, mocs i zmozsnoszt Bogi našemi na vsze veke! Szvet, szvet, szvčt vszeh seregov Bog nebeszki! Puna je neba i zemla dike njegove! Dika bojdi Bogi Ocsi i Szini i Szvetomi Duhi; kak je bilo vu zacsetki, tak i zdaj i na vsze veke. Jezus, Jezus, Jezus szmiluj sze nam! Maria, Maria, mati Bozsa, moli sze za nasz grehsnike zdaj i vu vori mszrti nase! Amen. 145 Molitev 3a betepe. Goszpodne Bože, nas milosztiven Ocsa Nebeszki! Cslovecsanszke szla- boszti naj veksa pomocs, szkaži tvoje Božanszke mocsi jakoszt nad tvojim betežnim szlugom (nad tvojov betežnov szliižbenicov) i povrni njemi zdravje. Poszluhni milosztivno oh Bog! nase zdihavanje i ponižne molitve, stere za betežnoga tvojega szlugo tebi da¬ rujemo, tvoje neszkoncsane miloscse pomocs proszecsi; naj z-betega gor- stane, i vu zdravji tebi verno szlužecsi naj hvalo daje tvojoj zmožnoszti vu Sz. Materi Cerkvi po našem Gosz- podni Jezusi Krisztusi. Amen. Molitev p deš. Vszamogocsi Goszpodne Bože! vu kom sze giblemo, živemo i prebi¬ vamo; komi je v rokaj vlaga i szii- hocsa, glad ino hrana, proszimo te ponižno, szmiluj sze nad nami vu zdasnjoj potrebcsini, ino nam ptiszti tiho roszo na nase ponižno zdiha¬ vanje, kak szi nigda piiszto na mo¬ litev Eliasa proroka; da nam ne preide 10 146 letošnja hrana, ino oprava, brezi stere niti živeti nemoremo, ni tebi dosztojno szlužiti, ki žives i goszpodiijes gori na Nebi, i eti na zemli, po vszem si- rokom szveti na vsze veke. Amen. ffiolitev 3a obdrganje 3etneIs3koga S 3 ada. Oh vekivecsni i vszamogocsi Ocsa nas dragi Nebeszki! proszimo te po¬ nižno, szkaži k-nam tvojo sz.miloscso; i pogledni na vszakdenesnje nase po- trebcsine, ino nam daj obilnoszt i blagoszlov za nase živlenje. Dopiiszti Goszpodne, naj zemla ino szadoveno drevje, kak je pokazalo, i szada pri- nesze. Vzemi vkraj od nasz tvojo szrditoszt, milosztiven Bože, i vszo pogibelnoszt, to je: szilno vetrovje, nebszko zburkanje, povodni, mraz tocso, i vszako hudobo, stera bi po¬ lam, goricam i szadovenomi drevji škoditi mogla, od nasz milosztivno odvrni. Obari nam višnji Goszpodin Bog vsze nase pridelanje; i daj nam z-nasega truda obilnoszt k-nasim ro¬ kam pripraviti, naj premoremo z-na- sega pravicsnoga truda sziromake 147 hraniti, nevolne pomagati, i tebe hva¬ liti po predragom tvojem Szini, našem pa Zvelicsiteli Goszpodni Krisztusi Je¬ zusi. Amen. ffiolifev proti I2ebes3komi 3burkanji. Oh predragi Jezus, visnjega Boga j edini Szin! ki vszikdar ocsinszko pri- gledbo, ino veliko skrb noszis na tvoje verne hlapce, steri tvoje Kra- lesztvo i njega pravico szkrblivo is- cseo: ki tvojo zmožnoszt na nebi, i eti na zemli szkažiijes, gda z-sztras- nim glaszom z-oblakov grmiš i tresz- kas, z-naglimi votri sumis, zemlo tro- szis, velike gore gibles, i sztejm tvo¬ jim csudnim csinenjem grešnike sztra- sis i na pokoro zoves; ki nebeszke ftice brezi njihove szkrbi hraniš, pol- szke liliome szprelepov opravov ode¬ vaš: proszimo te ponižno i mi tvoji nevredni szlugi, skaži i k-nam tvojo nezgovorno miloscso i ocsinszko pri- gledbo; obdrži i blagoszlovi naša pola, gorice i szadoveno drevje, i nedopuszti doli potreti nase letine, stero szi nam pokazao sztvoje nesz- koncsane dobrote. Vari i oszlobodi 10* 148 nasz oh milosztiven Jezus, ponižno te proszimo, od tocse, nagloga deža, treszkanja, mraza, ognja i vszako- jacske pogibelnoszti: i nasz grešnike navkupe, nase hiže, zsivino, i vsze pohištvo nase zdrži pod tvojov obram- bov. Ddj nam Ocsa nas dragi ne- beszki obilno vszega; naj mamo od tebe obecsano hrano, in opravo, poleg stere bomo zveszelejsim szrcom, i veksim hotenjem tvoje Nebeszko Kra- lesztvo iszkali, tebe dicsili, ino hva¬ lili na etom i na driigom szvejti. Ocsa Bog Nebeszki, obari nasz od huda! Jezus Nazarenszki, szmiluj sze nam grešnikom! Sz. Duh Bog, odszlobodi nasz vsze blodnoszti! Sz. Trojstvo eden Bog, vari nasz i vsze nase krajine od vszega kvara i pogibel¬ noszti. Amen. Molitev 3a mir. Daj mir Goszpodne vu našem vre¬ meni: ar nega drugoga, ki bi sze za nasz vojuvao, nego li ti Goszpod i Bog nas! Goszpodne Bože! od koga szhajajo sz. želenja, dobri tanacsi i pravicsna 149 dela; daj taksi mir tvojim szlugom, kaksega te szvejt nemre dati, naj zdržavajocsi tvoje sz. zapovidi od sztrahote protivnika sze oszlobodimo, i pod szencov tvoje obrambe vu miri živemo. Po našem Goszpodni Jezusi Krisztusi. Amen. fliolifev pred 0Ifars3kim S3ves3tvoffl. Goszpodne Bože, ki szi nam pod csiidnovitim Szvesztom trplenja tvo¬ jega szpominanje osztavo: daj nam, proszimo te, preszveto szkrivnoszt Tela in Krvi tvoje tak postiivati, naj szad tvojega odkiiplenja vu nami sztalno osztane. Ki žives, i kraliijes z-Ocsom i Szvetim Duhom na vsze veke. Amen. 3 a vs3e potrebcsine. Goszpod Bog! ponižno te proszimo po tvojoj miloszti razveži naših gre¬ hov verige, zdrži nasz po prošnjah tvoje zvolene matere prelublene de¬ vice Marie i vszeh tvojih szvecov, tvoje szlužbenike, nase dobrotnike, i 150 nase pohištvo vu szvetosztijt udi ocsi- szti vszo našo rodbino i nase prijatele hudobe i grehov, napuni je z-lepimi kreposztmi; podeli nam mir i zdravje, odverni od nasz vidne i nevidne ne- prijatele i odženi vsze hude žele, daj nam zdravo vremen i dobro letino, szkaži miloszt našim prijatelom i ne- prijatelom i obvari to faro z-vszemi, ki njej prebivajo, kuge, lakote, voj- szke, ognja, potresza, povodnji, i po¬ deli milosztivno vszem vernim krs- csenikom živim i mrtvim vnebeszkom kralesztvi vecsno živlenje, mir i pokoj. Obvari našega Papa N., našega Piis- peka, našega szvetloga krala ino vsze nase duhovne i deželszke ravna- tele, i vszo krscsanszko lusztvo vszeh nevol i vszega hiidoga. I tvoj blago- szlov naj pride znebesz doli na nasz i naj osztane vszigdar med nami. Po goszpodi našem Jezusi Krisztusi Szi- ni tvojem, ki sztebom žive i kraluje vjedinoszti szvetoga Duha Bog od veka. Amen. V. Boža pomocs osztani vszigdar pri nasz. O. Amen. Ocsa nas. Zdrava Maria. - 151 — # \?u vremeni ssiise. Bog! vkom živemo, sze giblemo ino szmo, podeli nam potreben dež, da vu vremenitnih recsih potrebno po- mocs zadobimo i sztem veksim zavii- panjom nebeszka proszimo. Podeli nam proszimo Goszpod! da ki vu szvoji nevolaj vtvojo miloszt zavupamo, nasz tvoja pomocs vszig- dar vszeh nevol obvarje. Daj nam proszimo Goszpod tiihi dezs i zemle sziiho oblicsje znebesz- kimi potoki milosztivno namocsi Po Goszpodi našemi i. t. d. Ocsa nas. Zdrava Maria etc. 3a lepo vreme. Bog! koga greh razžali, pokora pa potolaži, poglej milosztivno na proš¬ nje ktebi kricsecsega liisztva, i šibe tvoje szrditoszti, stere za szvoje grehe zaszliižimo, od nasz odvrni. Ktebi Goszpod! kricsecse poszliih- ni i podeli nam proszimo te lepo vre¬ men, da ka za szvoje grehe po pra¬ vici trpimo, szpomocsjov tvoje mi- loszti tvojo dobroto obcsutimo. Proszimo, vszamogocsi Bog! tvojo dobroto, da nalive dežja sztavis ino nam szvoje jaszno oblicsje pokažeš. Po Goszpodi našem i. t. d. Ocsa nas. Zdrava Maria i. t. d. Pri kaksoj 3ahvalnos3ti. Bog! steroga szmilenje nema racsu- na i steroga dobrote bogasztvo je neszkoncsano, zahvalimo tvojemi ve- licsansztvi za podeljene dare i proszi¬ mo vszigdar tvojo miloszt, da ki pros- nikom podeliš, ka želejo, je ne za- piisztis, nego je pripelas kprisesztnoj placsi. Bog! ki szi szrca vernih z-razszvet- lenjom Szvetoga Duha vcsio, daj nam ravno ztisztim duhom pravico szpoz- nati i njegovo veszelje vszigdar vživati. Bog! ki niednoga, ki sze vtebi vu- pa,nepusztisprevecssztiszkavati,nego oprosen dobrotivno na pomocs prideš, za prošnje i za szpunjene žele ti hvalo dajemo ino te ponižno proszimo, da bomo vszigdar vszeh nevol ob- varjeni. Po Goszpodi našem i. t. d. Ocsa nas. Zdrava Maria. 153 Ra vecser staroga leta. Zahvalnoszt. Litanie od szlatkoga imena Jezus. ffiolimo. O szlatek Jezus! pod podobov kru¬ ha szkriti Bog i cslovik! ovo pred tebom klecsecs pravimo: hvala i dika tebi naj bo našemi Zvelicsiteli; za vsze tvoje mnoge dobrote. Vszemo- gocsnoga Boga Ocse ino Szina ino sz. Duha blagoszlov naj pride na nasz i osztane pri nasz. Amen. Vszamogocsi vecsni Bog! i Sztvo- riteo nas! po nekih megnjah pali bo¬ de konec ednoga leta. Minolo je zvsze- mi nevolami, sterih szmo sze bojali, i miszlili, da nebomo mogli podneszti; zevszim veszeljom je minolo, misz- lecsi i stimavsi, da vszigdar bo sztal- no osztalo. Zdaj szmileni Bog! racsun ti scsem dati, nakoj szam to leto pre- minocse obrno, steroga konec jezero jezer ltidih sze je nej vcsakalo. Sztrah me obide pred tem racsunom, szpoz- nam, da szam znova gresio, odpii- 154 scsenje naj prvo proszim ino molim. O! da je malo taksih dnevov bilo, k! bodo mi na szmrtnoj poszteli szlatki szpomenek na miszeo prineszli. Ali o! koliko dnevov bode me tožilo, o moj Bog! da szveti alduvavsi szam je zgubo, tvoje zapovedi prelomivsi tebe i bližnjega szam zbantuvao. Vel¬ ki Bog! csi szi zmiszlim na hudobo, stero szam csinio, i na dobre dela, stere szam zamiido, szram me je, i morem vadliivati, da szam bole ne¬ vreden bio dobra eto leto od tebe vzeta prijeti od vnogih onih, ki szo eto leto v-hladen grob položeni. O pa je doszta veksa tvoja potrplivoszt, kak moja nezahvalnoszt. Dopiiszto szi mi živeti csi gli szam ne bio vre¬ den. Miloszt szi mi podelo, csi gli szam ne bio prijeten. Bog moj! ka bom csinio jasz drevo brez szada, ki szi me milosztivno trpo vtvojem ogradi ? Nemrem zracsu- nati vsze tvoje dobrote eto leto meni podeljene, ali zdaj vendar vidim one mnoge duhovne i telovne nevarnoszti, stere szi od mene odvrno. O! jasz ne¬ vreden szluga! O jasz nezahvalno dete. Szmileni Zvelicsiteo! mnogokrat szi pozdigno roke pred nebeszkim tvojim Ocsom szredbenik, naj me za volo grehov nekastiga. Za odpiiscsenje je kricsala tvoja krv, ino szam vecskrat dobo odvezanje od szlugo tvojega szpovednika, da szam obliibo, ka moj žitek pobolsam i vecs nepregresim, ali to obltibo o jasz grešna sztvarl dosztakrat szam pozabo, osztano szam kak szam bio sztari grešnik, hujši blodnik. O Goszpod! nepelaj mena szodbo, da csi bodeš gledao na našo hudobo, Goszpodne, Goszpodne, sto more ob- sztati? Zbrisi doli moje mnoge grehe zkrvjom nedužnoga agneca, stera je na križnom oltari za vesz narod cslo- vecsi prelejana. Moj Bog! szmiluj sze meni, želejm sze sztebom pomiriti, vnovom leti pobožno živeti. Ali moj Bog! ka pa ti dam za ono mnogo do¬ broto, stero szi mi to zahajajocse leto milosztivno prikazao? O da bi prehodila dušo mojo velikocsa tvoje iiibavi. Zdaj pred tebom tu klecsim, naj bi moje szrce puno bilo zahval- nosztjo. Da pa i to zahvalnoszt ztvojih ocsin- szkih rok morem csakati, ovo eszi szam sze popascso k-szvetomi oltari, 156 gde szi pod podobom kruha nazocsi, ete szlednje vore sztaroga leta, da naj moje szrce, dušo i vsze, ka mam, na tvoj oltar položim. Tebi, kak do- brotivnomi Ocsi, mojemi Goszpodi i Bogi, eden szrcsen zahvalen dar, kle- csecs tebe szpeszmami zahvalnimi zvisavam, molim zdaj i na veke vsze. Amen. Te Deum Saudamus. ffiolitev na novo leto. O liibleni Jezus! ztebom ino vtvo- jem imeni zdaj zacsnemo pa novo leto. Daj nam miloscso, naj to leto na duhoven i teloven haszek szi obr¬ nemo. Bodi Jezus! nam vszem po- mocs, szirotam Ocsa, vu szlednjoj vori Zvelicsiteo. Zdaj ponovimo ob- lubo za vsze, ka je tebi drago, Tebi scsemo živeti, tebi mrejti. Tvoji scse- mo biti zdaj i vekomaj. Amen. Kazalo I. Tao. Nedelni Evangeliomi. sztran 1. Nedela v. Adventi. 3 2. Nedela v. Adventi. 4 3. Nedela v. Adventi. 5 4. Nedela v. Adventi. 6 Na Szv. N6cs (pri polnocsnici). 7 Na Szv. Den (pri zornici) . . . ■. 8 Na Szv. Den (pri veli. mesi).9 Na Den Szv. Stefana p. m.10 Na Dčn Szv. Janosa Apost.11 Na Den neduzsne Dece.12 Na Nedelo pred Novim Letom-.13 Na Novo Leto •.14 Na Nedelo po Novom Leti.15 Na Den Szv. Treh Kralov.15 1. Nedela po Tr6h Krali.17 2 • x n x «x .^ ® 3. x x n n • • ^ n » » » . 5- x n n n .^ 6. „ „ „ „ 23 N*edela Szedemdeszetnica.23 „ Sesztdeszetnica.25 Petdeszetnica.26 158 Na pepeonico .... Nedela v. Poszti 1. 2 . . 3 . 4. . 5. . 6 . Na Veliki Csetrtek . . Na Veliki Petek . . . Na Veliko Szoboto . . Na Viizemszk. Nedelo „ „ Pondelek „ „ Tork . Nedela po Vlizmi 1. . 75 5 ) 77 77 7 ? 77 77 77 75 77 77 77 Na Križni Pondelek .... Na Den v Nebo-idenja Kriszt Nedela po Vlizmi 6 . . . . Na Riszalszk. Nedelo . . . . „ „ Pondelek . . . „ Tork. Na Nedelo Szv. Trojice . . . Na Telovo. Na Nedelo po Riszalaj 2. . . 77 75 57 77 /7 7 ) 77 77 57 77 55 55 7 ? 77 77 77 7 ? 77 ’7 77 77 77 77 7 ? 3. 4. 5- 6 . 7. 8 . 9. 10 . 2 . 3. 4. 5. sztran . 27 . 28 . 29 . 30 . 32 . 34 . 35 . 36 . 38 . 47 . 48 . 48 . 51 . 52 . 54 . 54. . 55 . 56 . 57 . 58 . 59 . 60 . 61 . 62 . 63 . 64 . 64 . 65 . 67 . 68 . 69 . 70 . 71 . 72 . 73 159 Opaszka. Csi je po Riszalaj vecs kak 24 nedelj, teda sze po 23. nedeli jemlejo nedelni evangeliomi tisztih nedelj, steri szo ono leto po treh krali ozstali. II. Tao. Szvetesni Evangeliomi. 30. November. Szv. Andras Apost.92 6. December. Szv. Miklos Ptisp. 93 8. „ Brezi greha Poprijetje B. D. M. (kak 25. Martiusa). 95 21. „ Szv. Tom&s Apost.95 31. Decemb. Szilveszter (kak na den szv. Antona) 109 DrUga Nedela po treh krali Ime Jezusovo (kak na novo leto) . . 14 17. Januar. Szv. Anton piisztnik.109 20. „ Szv. Fabjan i Sebjan (kak Kozma i Damjan).126 160 sztran 23. Januar. Zarocsenje B. D. M. (kak na Jožefovo).100 25. „ Povrnenje sz. Pavla ap. • . . . 96 2. Februar. Darovanje B. D. M. (ali Szvecsnica.) 97 3. „ Sz. Balaž piispek. 98 24. ali 25. Februar. Matj asovo. 99 19. Martius. Jožefovo.100 21. „ Sz. Benedek Ap&t.100 25. „ V-Cslovecsenje Kriszt. ali Popri- jetje Kriszt.101 23. April. Sz. Adalbert.103 24. „ Gjiirjevo.104 25. „ Markovo.104 1. Majus. Sz. Filip i Jakob.105 3. „ Križavo Najdenje.106 4. „ Sz. Florijan.108 16. „ Sz, Ivan Nepomuk (kak II. Nedela v-Adventi). 4 13. Junius. Sz. Anton Pad.109 15. „ Sz. Vida M.110 24. „ Sz. Ivan Krsztitel.111 27. „ Sz. Ladiszlav Kr&l.112 29. „ Sz. Peter i Pavel Ap. . . • . . 113 2. Julius. Den Pohodjenja ali Obiszkavanje B. D. M. 114 13. „ Sz. Margeta Dev.115 15. „ Apostolszko Razlocs.116 22. „ Sz. Maria Magd.117 25. „ Sz. Jakob Apostol.119 26. „ Sz.AnaMati(kaknaDenSz.Margete) 120 10. August Sz. Lovrenc M.120 15. „ Velika Mesa.121 20. „ Sz. Stefan Kral.122 24. August. Sz. Bertalan Ap.123 161 sztran Sept. Prva Nedela Angelska (kak na Mibaljevo).127 8. „ Na Den Narodjenja B. D. M. . 124 Prva Nedela po Maloj Mesi, Ime Marie (kak na Cepleno Marijo 125 14. ,, Zvisenje Sz Križa.125 21. „ Sz. Mataj A. Evang.126 27. „ Sz. Kozina i Damjan.126 29. „ Sz. Mikalj Arkangel.127 15. Oktober. Sz. Teresia (kak J. Katarine) . . 133 18. ,-, Sz. Lukacs (kak na Markovo) . . 104 28. „ Sz. Simon i Judas A.129 1. Nov. Vszeh Szvecov.130 2. „ Dlisni D6n .131 5. „ Sz. Imre Herceg (Sz. Anton) . . 132 6. „ Sz. Leonard (Szilveszter) .... 109 11. „ Sz. Martin Piispek.132 15. „ Sz. Leopold (Sz. Stefan) . . . 122 19. „ Sz. Elizabeta (Margeta) .... 133 25. „ Sz. Katarina Div.133 III. Tao. Molitve. Pred Predgov.• ... 134 Po Predgi 1., 2., 3., 4.,.135 Vera, vtipanje, llibav.141 Za betežne.145 Za dež.145 Za zdržavanje szada.146 Proti nebe zburkanji.147 Za Mir .....' .148 Pred Oltarszkim Szveszt.149 Za vsze potrebcsine.149 Hvalodavanje na sztaro leto.153 Na novo leto.156 ll KRATKA SUMMA VELIKOGA Z-SZPITA VANJEM I ODGOVARJANJEM MLADOSZTL NA N A Y U K. IZDAO S E M Is I CS FEREHC V - A t) 6 O N 1906. VPELAVANJE. P. Kaj je Katekizmus? O. Katekizmus je krsztsdnszkoga Katoli- csdnszkoga zndnja Ndvuk: tak sze zovd zobcsinszki tdlom i knisicza vu steroj sze ete ndvuk zapera. P. Vu keliko glavni tali sze naprej dava krsztsanszko, Katolitsanszko znanje v-etom Katekizmusi ? O. Krsztdnszko, Katolitsanszko zndnje v- etom Katekizmusi vu peteri gldvni tdli i vu ednom Pridaveki sze naprej ddva. P. Steri szo oni peteri glavni tali? 0. Oni petdri glavni tali szo naszledu- vajocsi: 1. Vera. 2. Viipanje. 3. Liibav. 6 4. Szvčti Sakramentomi, to je ; Szvesztva. 5. Krsztsdnska Pravicza. I Pridavek od csetveri szlednji Del. I. Glavni Cao. Od Vere. I. Razlocsek. Ka je Katolicsanszka Vera. P. Ka je po krsztsanszkom, Katoli- csanszkom vervati? O. Po krsztanszkom, katolitsanszkom ver¬ vati je, vsza za isztino drsati, ka je Bog nazvjszto, i szveta Mati Czerkev, ka bi ver- vali, pred nasz dava, ali je piszano ali ne. P. Jeli je zadoszta na zvelicsanje, csi Katolitsanszki Krsztsenik szamo vu szrczi verje ono, ka je Bog nazveszto? 0. Nej je zadoszta na zvelicsanje, csi Katolitsanszki krsztsenik szamo vu szrczi verje ono, ka je Bog nazveszto; nego je zviin toga potrebno, naj: 1. Vero szvojo po delaj vo szkaže. 2. Ka vu szrczi vevje, csi je potrebno, ono naj i zvusztami ocsiveszno vadluje. 7 P. Zakaj moremo vervati ono, ka je Bog nazveszto? O. Vervati meremo ono, ka je Bog naz¬ veszto, žito ■ ir je Bog vekivecsna pravicza, i necskoncsana modroszt, stera niti nikoga vkaniti, niti sze od nikoga prekaniti nemore. P. Jeli je potrebna vera vszakomi csloveki, ki sze scse zvelicsati? 0. Potrebna je vera vszdkomi csloveki, ki sze scsd zvelicsati; ir je brezi vere ne- mogocse prijdtnomi biti pri Bogi. P. Ka je potrebno vsz&komi csloveki, da k-pameti pride znati i vervati, naj sze zvelicsa? O. Vszdkomi csloveki, gda k-pameti pride; naj sze zvelicsa, potrebno je znati i vervati: 1. Ka Bog je. 2. Ka je Bog pravicsen Szodecz, steri Iona to dodro, ino kastiga to hudo. 3. Ka szo tri Bosanszke Persone vn ed- nom bojstvi, naturi: Ocsa, Szin i Szvdti Duh. 4. Ka je ta druga Bosanszka Persona z- cslovekom posztdnola, naj bi ndsz po szvo- joj szmrti na krisnom drevi odkupila, i na veke zvelicsala. 5. Ka je duša csloveka nemrtelna. 6. Ka je Bosa miloscsa na zvelicsanje potrebna, i ka Cslovik brezi miloscse nika, 8 ka bi sitka vekivecsnoga vredno bilo, nemre csiniti. P. Ka sze zapovidava vszakomi ka- tolitsanszkomi krsztseniki znati? 0. Vszdkomi katolitsanszkomi krsztseniki sze zapoviddva znati: 1. Apostolszke vere vadliivdnje. 2. Goszpodnovo molitev. 3. Deszdtere zpovidi, i Sz. Materd Czerk- vi petdre zapovidi. 4. Szedem szvesztv. 5. Krsztsdnszko praviczo. P. Gde sze zdrsavajo ona naj bole, stera Katolitsanszki krsztsenik ver- vati more? O. Ona, stera Katolitsdnszki krsztsenik more vervati, zdrsavajo sze ndj bole vu Apostolszke vere vadliivdnji. P. Kakda je Apostolszke vere vadlu- vanje? O. Apostolszke vere vadliivanje je etak: Verjem v-ednom Bogi, Ocsi vszamogo- csem, sztvoriteli Ndbe i zdmle. I vu Jezusi Krisztusi jedinom njegovom Szini, Goszpodi našem. Ki sze jo poprijao od Duha szvd- toga, porodo sze je od Devicze Marie. Mo¬ ko je trpo pod Pontzius Pildtusom. Raszpdt 9 je, mro je, i pokopan je. Sztopo je doli na pekle, na tretji ddn je od mrtvi gori sztano. Sztopo je v-Nebdsza, szedi na deszniczi Bo¬ gei Ocse vszamogcsega. Ondot pride, szo- dit zsive i mrtve. Verjem vu szvdtom Dii- hi. Szvdto krsztsdnsko Katolitsdnszko Mater Czdrkev. Szvdczov obcsinsztvo. Grehov odpiisčanje. Telja gori sztanejnje, i esitek vekivecsni. Amen. P. Keliko talov, ali stiikov ma Apos- tolszke vere vadluvanje? O. Apostolszke Vere vadluvdnje ma 12 tdlov, ali stiikov. II. Razlocsek. Od Apostolszke vere vadliivdnje 12 td- lov, ali stiikov. § 1. Od Apostolszke Vere vadlii- vanja prvoga stiika. Verjem v-ednom Bogi, Ocsi vsza- mogocsem sztvoriteli Nebe, i zemle. a) Od Boga. P. Jeli je vecs od ednoga Boga? O. Szdm eden je Bog. P. Ka je Bog? O. Bog je szdm obszebi naj popolnejše Bojstvo. 10 P. Jeli je vecs Bosanszki Person? O. Tri szo Bosdnzke Persone. P. Kak sze imenujejo tri Bosanszke Persone? O. Prva Bosdnszka Persona sze imenuje Ocsa; druga Szin; tretja Szvdti Duh. P. Kak sze imenujejo vsze vkup tri Bosanszke Persone? O. Tri Bosdnszke Persone vsze vkup sze imenujejo Szvdto Trojsztvo. P. Po kom vadluje Katolitsanszki kr- sztsenik Sz. Trojsztvo? O. Katolitsdnszki krsztsenik vadluje Sz. Trojsztve po znamenji Sz. Krisa: gda vu krisanji vszdko med tejmi Bosdnszkimi Per- sonami imenuje. P. Ka vadluje escse Katolitsanszki^kr- sztsenik po znamenji Sz. Krisa,? O. Katolitsdnszki krsztsenik po znamdnji Sz. Krisa, i to vadluje, ka je Krisztus Je¬ zus, gda je na Krišnom drejvi mro, nasz po szvojoj szmrti odkupo. P. Kakda sze cslovik prekrisi? O. Cslovik sze etak prekrisi; pravo roko na cselo polosivsi pravi, vu Imeni Ocsd f, 11 zatejm na prszi, i Szina f, i z-lejvoga plecsa na prdvo, i Diihd Szvdtoga f. Amen. b) Od Sztvorj enja. P. Sto je vsza sztvoro? O. Bog je sztvoro Ndbo, i zemlo, i vsze- ka jeszte. P. Ka vcsini eta rejcs sztvoriti? O. Eta rejcs sztvoriti vcsini teliko, kak z-nicsesza kaj vo prineszti. P. Stere sztvorjene sztvari Bose szo naj bole szpominanja vredne? O. Ndj bole szpomindnja szo vredne sztvor¬ jene sztvdri Bose: Angelje i cslovik. P. Ka szo Angelje. O. Angelje szo csiszti diihovje, steri rd- zum, i volo mdjo, ali tela nemajo. P. Zakaj je sztvoro Angele Bog? O. Bog je sztvoro Angele, naj njega pos- tujejo, liibijo, ino molijo, njemi szlusijo, i csloveka csuvajo. P. Kakda je sztvoro Bog Angele? O. Bog je sztvoro Angele vu szvojoj miloscsi, i z-vnogimi popolnosztmi. 12 P. Jeli szo osztanoli vszi Angelje vu Bosoj miloscsi? O. Vnogo Angelov je Boso miloscso po grehi gizdoszti zgubilo. P. Kakda je kastigao Bog gizdave Angele? O. Bog je gizddve Angele, steri sze vraž¬ je zovdje, na veke odvargo, i na pekeo sziino. P. Stera sztvorjena sztvar Bosa je naj bole szpominanja vredna za Angelmi ? O. Cslovik jc ndj bole szpominanja vredna sztvorjena sztvdr Bosa za Angelmi. P. Szkoj ztoji cslovik? O. Cslovik ztoji ztejla, i znemertelne duše, stera je na Bosi kejp sztvorjena. P. Zakaj je sztvoro Bog csloveka? O. Bogjesztvoro csloveka, naj njegaszpozna, postiije, ltibi, moli, i njemi szltisi, pokoren bode, i naj sze zvelicsa. P. Jeli szo pokorni osztanoli liidje Bogi? O. Taki prvi cslovik Addm z-Evov šenov szvojov je bio nepokoren Bogi. 13 P. Kakda je posztano prvi cslovik nepokoren ? O. Prvi cslovik je od Bogd v-Paradisomi prepovedanoga dreva z-szdda jo, i po t6m je pregreso. P. Jeli je te greh li szamomi prvomi csloveki škodo? O. Tč greh je ne li szamomi prvomi csloveki škodo, nego ndm, ki sze od njega nardjamo; tč je zrok nase vremenitne, i vekivecsne szmrti; kak i vnogi drugi naši telovni, i diisevni nevol. P. Jeli szo na veke i ludje odvrseni od Boga, liki gizdavi Angelje? O. Liidjč szo ne na veke odvrseni od Bogd liki gizddvi Angelje. P. Ka je obecsao Bog za volo greha odvrsenomi csloveki na njega oszlo- bodjenje? O. Za volo greha odvrsenomi csloveki na njega oszlopodenjč je obecsao Bog, ka Odklipitela posle, ki sze Messids zovč. § 2. Od Apostolszke Vere vadlu- vdnja driigoga stiika. I vu Jezusi Kriszusi, jedinom njego- vom Szini, Goszpodi našem. 14 P. Ka je Krisztus Jezus? 0. Krisztus Jezus je: 1. Ocsd Bogi jedino-rodjeni Szin. 2. Bog, i Cslovik navkiipe. 3. Nas Goszpod, Prdvde ddvesz, i Vucsiteo. P. Ka vcsini eta recs Jezus? O. Etd recs Jezus teliko vcsini, kak Zve- licsiteo. P. Zakaj sze imenuje Jezus za Zveli- csitela ? O. Jezus sze imenuje za Zvelicsitela; dr je po njem vcsinjeno nase zvelicsanje, gda ndsz je od greha, i od greha kastige, i veki- vecsne szmrti oszlobodo. P. Kakda sze imenuje escse Jezus? Jezus sze imenuje tildi za Krisztusa, to je: Namdzanoga. P. Zakaj sze imenuje Krizstus Jezus Boga jedino-rodjeni Szin? O. Krisztus Jezus sze imenuje Bogd jedi¬ no-rodjeni Szin; dr je on szam tiszti, ki sze je od nebeszkoga Ocsd od veke narodo. P. Kakda je Krisztus Jezus Bog i Cslo¬ vik navkiipe? O. Krizstus Jezus je Bog, i Cslovik nav- kiipe; dr je Bog od vekivekoma, ki je vu dokoncsanom vrejmeni z-Cslovekom posztao. 15 P. Zakaj sze imenuje Krisztus Jezus za našega Goszpoda? O. Krisztus Jezus sze imenuje za našega Goszpoda; dr je Bog, i Odkiipiteo nas. P. Zakaj je posztao z-Czlovekom Szin Bosi? O. Szin Bosi je z-Cslovekom posztao; ka bi nasz po szvojoj szmrti na krisnom drevi odkiipo, i zvelicsao. § 3. Od Apostolszke Vere vadlii- vanja tretjega stuka: Ki sze je poprijao od Duha Sz. po- rodo sze je od Devicze Marie. P. Jeli Jezus ma Ocso? O. Jezus kak Bog md Nebeszkoga Ocso kak Cslovik nema. P. Jeli le nej bio Josef Marie zarocs- nik Krisztusa Jezusa Ocsa? O. Josef je Krisztusa Jezusa szamo hra- niteo, i stimani Ocsa bio. P. Jeli je meo Jezus Mater? O. Jezus kak Bog je nikakse Materd nej meo, kakti Csloveka je Mati bila Bldsena Divicza Maria. P. Zakaj sze imenuje Maria Mati Bosa? O. Maria sze imenuje Mati Bosa; drjeKrisz- tusajezusaporodilakijenavkupeBogi Cslovik. 16 P. Od koga je poprijela vu utrobi Maria Jezusa? O. Maria je poprijela vu utrobi Jezusa od Diihd szvčtoga. P. Gde je porodila Maria Jezusa? O. Maria je porodila Jezusa v-Betlehemi vu ednoj stali. § 4. Od Apostolszke Vere vadlu- vanja strtoga stiika. Moko je trpo pod Pontzius Pilatu- som. Raszpet je, mro je i pokopan je. P. Jeli je mogao trpeti Jezus? O. Jezus je mogao trpeti kak Cslovik, kak Bog nej. P. Jeli je za isztino trpo Jezus? O. Jezus je za isztino trpo i v-dtisi, i v-teli. P. Ka je trpo Jezus v-diisi? O. Jezus je trpo v-diisi veliko sztiszkd- vanje, i saloszt. P. Ka je trpo Jezus v-teli ? O. Jezus je trpo v-teli vnoge nevole, i mantre, vnoge vddrcze, i rane, zbicsiivani je i ztrnjom je koroniivani. P. Ka je trpo i escse Jezus? O. Jezus je trpo i vnoga ospotdvanja, odiirjdvanja, bldznoszti, ogrizdvanja, i vnoge driige grozne moke. 17 P. Gde je raszpeti, i gde je mro Jezus? O. Krisztus Jezus je raszpeti na Kdlvd- ridnszksom bregi, bluzi pri Jerusdlemszkom Vdrasi, i mro je na Krišnom drevi. § 5. Od Apostolszke Vere vadlii- vanja petoga stiika. Sztopo je doli na pekle, na tretji den je od mrtvi gori sztano. P. Jeli je Krisztus Jezus zdtisov, i sztejlom doli sztopo na pekle? O. Szamo je Krisztusa Jezusa duša doli sztopila na pekle. P. Ka sze razmi po Pekli? O. Po Pdkli sze razmijo ona szkrita mesz- ta, vu steri sze tih mrtvih duše zadrsdva- jo, ki szo escse Nebeszkoga bldsensztva ne zadobili. P. Jeli je vecs taksi szkriti meszt, stera sze pekeo imenujejo? 0. Je vecs tdksi szkriti meszt, stera sze pekeo imenujejo: etak sze imenuje i z-lasz- tivnim tdlom. 1. Ono meszto, vu sterom sze szkvdrjeni na veke mantrdjo. 2. Ono meszto, vu sterom duše do vrej- mena kastige trpijo za tiszte grehe szvoje za stere szo vu sitki zadoszta ne vcsinile. To meszto sze imenuje Purgatorium. 2 18 3. Obszlejdnim ono meszto, vu sterom tih pobosno-mrtvih duše szo sze zadrsdvale, gde pod blasenim vupanjom odktipljenja mirovno, i brezi boleznoszti szo csakale, do kecs je Jezus k-njim doli sztopo. Eto me¬ szto sze Pekla trndcz, ali Limbuš imenuje. P. Gda je sztano gori Krisztus Jezus od mrtvi O. Krisztus Jezus je od mrtvi gori szta¬ no tretji ddn, szvoje mocsi, nemrtelen, i pun dike, kakti oblddavecz szmrti, i vrdga. P. Zakaj je sztano gori od mrtvi Krisz¬ tus Jezus? 0. Krisztus Jezus je gori sztano od mrtvi: 1. Naj bi piszmo, i szvoja proroklivanja dopuno. 2. Naj bi szvojega vesenja praviczo, i Bosdnszko szvoje poszelsztvo oesiveszno torni szvejti pokdzao. 3. Ka bi ndsz vu viipanji potrdo, i od prisesztnoga našega gori sztanenja ndsz gviisne vcsino. § 6. Od Apostolszke Vere vadlii- vanja sesztoga stiika. Sztopo je v-Nebesza, szedi na desz- niczi Boga Ocse vszamogocsega. P. Gda je so Krisztus v-Nebesza? O. Jezus je so v-Nebčsza po szvojem gori sztanenji na stirideszčti dčn. 19 P. Ka vcsini to: Jezus szedi na desz- niczi? O. Jezus szedi na deszniczi, teliko vcsini, ka je Jezus vu ndj visesnje zmosnoszti, i dike sztdlnom lddanji ober vszega v-Ndbi, i na zemli. § 7. Od Apostolszke Vere vadlii- vanja szedmoga stiika. Odnet pride szodit sive i mertve. P. Jeli nazaj pride pa Jezus? O. Jezus pd nazdj pride z-Nebdsz na szkrddnji ddn. P. Zakaj pride nazaj Jezus na szkrad- nji den? O. Jezus pride nazdj na szkradnji ddn, naj vsze liidi z-obcsinszkim tdlom oszodi, sive ino mrtve. P. Kakda de szodo Jezus liidi na szkradnji den? O. Jezus de szodo liidi na szkrddnji ddn, kak szo ali dobro, ali hudo csinili; te pra- vicsne v-Ndbi zvekivecsnim sitkom lonao lagoje pa na veke v-pdkli kastigoa bode. § 8. Od Apostolszke Vere vaditi^ vanja oszmoga stiika. Verjem vu szvetom Diihi. 2 * 20 P. Stera Boszanska Persona je Diih szveti ? O. Tretja Bosdnska Persona je Diih szveti; pravi Bog. P. Gde nasz poszveti Diih szveti? 0. Szveti Diih ndsz poszveti: 1. Vu szvdtom Krszti. 2. Vu Pokore szvesztvi. 3. I kelikokrdt z-sterim szvesztvom vrcjd- no sivdmo. P. Kakda nasz poszveti Diih szveti? O. Diih Sz. nasz poszveti, gda ali po vle- janji poszvecsenjd miloscse vu ndsz vcsini ndsz Szini Bose; ali geto poszvecsenjd mi- loscso vu nami povdksdva. P. Ka vcsini escse vu nami Diih Szveti po szvojoj sz. miloscsi? O. Diih Szvdti preszvejti nas rdzum, on vesi, i podbdda ndsz. naj po Bosoj voli vsza esinimo; on poddva ndm szvoje Sz. Ddri. P. Steri so szv. Duha Dari? 0. Sz. Diihd Ddri szo naszlediivajocsi: 1. Modroszt. 2. Rdzum. 3. Tanacs. 4. Kreposzt. 5. Znanoszt. 6. Pobosnoszt, i 7. Bojaznoszt Goszpodna. § 9. Od Apostolszke Vere vadlii- vanja devetoga stiika. Sz. krsztsanszko Katolitsanszko Ma¬ ter Czerkev: Szveczov obcsinsztvo. 21 a) Od Szvete Matere Czerkvi. P. Ka je obcsinszka krsztsanszka Sz. Mati Czerkev? O. Obcsinszka krsztsdnszka Sz. Mati Cz 6 r- kev je vszeh pravicsno vorvajocsi krsztse- nikov vidocse szprdviscse pod ednov vido- csov, gldvov Rimszkim Pdpom, steri on eden Ndvuk verjejo, i zonimi edinimi szvesztvmi sivdjo. P. Jeli ma Sz. Mati Czerkev i nevi- docso glavo? O. Md Sz. Mati Czdrkev i nevidocso gldvo: i td je szdm Krisztus Jezus. P. Jeli je vecs pravi Mater Czerkev? O. Szamo je edna prdva Sz. Mati Czdr- kev, zvtina stere sze niscse zvelicsanja ne- more viipati. P. Stera szo prave Sz. Matere Czer¬ kvi znamenja? 0. Sz. M. Czdrkvi znamdnja szo naszle- diivajocsi csetvera: 1. Ka je Edna. 2. Ka je Szvdta. 3. Ka je Obcsinszka, ali Katolitsdnszka; i 4. Ka je Apostolszka. P. Kakda sze imenuje escse prava Sz. Mati Czerkev? O. Prdva Sz. Mati Czdrkev sze i za Rim- szko imenuje; dr Sz. Mati Czdrkev v-Rimi 22 je vszejh drugih Mater Czdrkev gldva, i ob- csinsztva szrejdnja piknjicza. b) Od Obicsinsztva Szveczov. P. Kakso Obcsino majo med szebom pravi Krsztsanje? O. Prdvi Krsztsanje tdkso med szebom mdjo Obcsino, kdkso mdjokotrige vu kdk- vom tejli. P. Vu kom sztoji Szveczov Obcsina? O. Szvdczov Obcsina v-tom stoji, ka Sz. Materd Czdrkvi vsze Kotrige vu duhovni dobrotaj tdo majo. P. Stere szo tiszte Kotrige, med ste- rimi je Obcsinsztvo? 0. Kotrige, med sterimi je Obcsinsztvo: 1. Szo na etoj zemli zsivocsi verni. 2. Szveczi vu Nebeszkom Krdlesztvi, i 3. Purgatoriumszke Duše. P. Kakso med szebom Obcsinsztvo majo ti verni. O. Verni med szebom obcsinsztvo mdjo ; is vu eden drugega prošnjah, i vu dobri dejl vrejdnosztah zobcsinszkim tdlom tdo mdjo. § 10. Od Apostolszke Vere vadlti- vanja deszetoga stiika. Grehov odpuscsanje. 23 P. Na koj nasz vesi ete tao? O. Ete tdo ndsz na to vesi, ka je Krisz- tus szvojoj Sz. Materi Czdrkvi mocs ddo nase grehe odpiiscsdvati. P. Sto ma vu pravoj Sz. Materi Czer- kvi mocs grehe odpiisesavati ? O. Vu prdvoj Sz. Materi Czdrkvi Piispe- czke, i gori poszvecseni Popevje majo mocs grehe odpiiscsdvati. P. Gde sze odpiisesavajo grehi? O. Grehi sze vu Szveszti Krszta, ino Po¬ kore Szvesztvi odpiiscsdvajo. § 11. Od Apostolszke Vere vadlii- vanja edenajszetoga stiika. Tela gori sztanenje. P. Ka sze razmi po Tela gori sztanenji? O. Po Tela gori sztanenji sze razmi, ka Bog na szledni ddn mrtve gori zbudi, ka liidjd szvojimi telami, to je: z onimi telami, vu steri szo siveli, gori sztdnejo. § 12. Od Apostolszke Vere vadlii- vanja dvanajszetoga stiika. I zsitek vekivecsni. P. Ka verjetno, i vadliijemo po reesaj dvanajszetoga stiika vere Apstolszke? O. Po reesdj dvanajszetoga stiika Vere Apostolszke verjemo, i vadliijemo, edno na veke, i vszigddr trpdcse bldsensztvo, stero szveczov, i odebrdnih selenje czilo dopuni. 24 P. Ka szvedocsimo po Ameni na konczi vadliivanja Vere Apostloszke? O. Po Ameni na konczi vadliivdnja Apo- stolszke Vere szvedocsimo, da nad Summov Apostolszke Vere vadluvdnja ne dvojimo; nego vsze za pravicsno vadliijemo, stera sze v-njeh zdrsdva. II. Glavni Cao. Od Viipdnja. I. Razlocsek. Ka je Krsztsdnszko Vlipanje 1 P. Ka sze je po Krsztsanszkom vupati. O. Po Krsztsdnszkom vupati sze je: Szpu- nim trostom ono csakati od Bogd, ka nam je on obecsao. P. Ka sze viipamo od Boga? O. Viipamo sze od Bogd vekivecsni sitek to je: vekivecsno blasensztvo, i na toga zadoblenje potrebno skdr. P. Zakaj sze viipamo? O. Viipamo sze : dr je Bog vszamogocsi, ino veren vu dopunjdvanji szvojega obecsa- nja, neszkoncsano je dober, i milosztiven naszleduvajocsim tdlom more szpuniti, i ka je obecsao, scse i szpuniti. 25 P. Po kom sze poveksava krsztsansz- ko Viipanje? O. Krsztsdnszko Viipanje sze povbksdva ndj bole po molitvi. II. Razlocsek. Od Molitve. § 1. Od Molitve po prejk. P. Vu kom sztoji Molitev? O. Molitev vu nase pdmeti k-Bogi gori podigdvanji sztoji. P. Zakaj molimo? O. Molimo, naj Bogd kakti ndj visesnjega Goszpoda poleg dusnoszti postujemo; naj za prijdte ddri njemi hvdlo ddmo; naj ono ka ndm je potrebno, od njega proszimo. P. Zakaj escse molimo? O. Molimo escse za odpiiscsavanje grehov i naj vu obcsinszki, i poszebni, kak i vu naši lasztivni, i blisnjega našega potrebcsi- naj pomocs dobimo od Bogd. P. Jeli szmo dušni moliti? O. Dušni szmo moliti; dr med naj ple¬ menitejšimi dusnosztmi vere nase edna je Molitev. P. Gde sze zdrsava vsze tiszto, za stero moremo moliti? O. Za stero moremo moliti, zdrsdva sze vsze vu Ocsa naši to je: vu Goszpodno- voj Molitvi. § 2. Od Goszpdnove Molitve po imeni. P. Sto nasz je vcsio moliti? O. Goszpon Krisztus ndsz je vcsio mo¬ liti. P. Po kom nasz je vcsio Goszpon Krisztus moliti? O. Goszpon Krisztus ndsz je vcsio moliti po Ocsa naši, stera Molitev sze zove i Go- szpodnova Molitev. P. Kakda je Ocsa nas? O. Ocsa nas je etak: Ocsa nas, ki szi vu Nebeszaj. Sz^ti sze Imč tvoje. Pridi Kralesztvo tvoje. Bojdi vola tvoja; kak na N6bi, tak i na zemli. Kruha našega vszagdenčsnjega ddj ndm ga dnesz. I odpliszti ndm dugč nase: kako i mi od- piiscsamo dusnikom našim. I ne vpelaj ndsz vu szkiisdvanje. Nego oszlobodi ndsz od hiidoga. Amen. P. Szkoj sztoji Goszpodnova Molitev ? O. Goszpodnova Molitev sztoji z-ednoga krdtkoga predgovora, i szvedem prošenj. 27 a) Od Predgovora. P. Stero je Predgovor? O. Predgovor je eto: Ocsa nas, ki szi vu Nebdszaj. P. K-komi gucsimo zrecsmi Predgo¬ vora? O. Zrecsmi Predgovora gucsimo k-Bogi, kakti k-nasemi Ocsi, P. Zakaj imenujemo Boga za Ocso? O. Bogd za Ocso imenujemo: dr je on na szvoj kejp sztvoro csloveka. na kogd i Ocsinszko szkrb noszi. P. Zakaj imenujemo Boga za našega Ocso? O. Za našega Ocso imenujemo Boga; dr je on vsze ndsz po Szvdtom Duhi vu Sz. Kriszti za Szini, i orocsnike szvoje, za Krsztus Jezusa vekivecsne tivdrise, med na¬ mi ndsz je pa za brdtjo posztavo. P. Zakaj velimo: Ki szi vu Nebeszaj? O. Ki szi vu Nebdszaj velimo zdto; csi gli je Bog povszdd nazocsi, izda zndj jak- sim tdlom v-Nebi prebiva, gde ga od licza do licza glddajo, i liibijo njegovi odebrani. b) Od Molitve Goszpodnove treh prvi prosdnj. P. Kak je prva Prošnja? O. Prva prošnja je etak: Szvdti sze Imd tvoje. 28 P. Zakaj preczi naprej proszimo Bo¬ ga, naj sze njegovo Ime szveti? O. Proszimo preczi naprej Bogi, naj sze njegovo Im6 szveti, dr vszigddr, i pred vszej- mi drugimi ono moremo prosziti, stero sze Bose dike dosztdja; ino tak te za tejm, ka je ali ndm, ali našemi blisnjemi potrebno. P. Ka proszimo vu Ocsa naša prvoj Prošnji ? 0. Vu Ocsa naša prvoj Prošnji proszimo Bogd: 1. Naj sze on od vszej liidi na zemli szpoz- na, i njegovo preszvdto Imd zednov prdvov Verov sze poszvddi imenuje, ino hvdli. 2. Naj sze grejsniczke k-Bogi povrnejo, i na pokoro poblidijo. 3. Naj sze njegovo preszvdto Imd niti po nevernoszti, ali krivom vadluvanj, niti po blaznoszti, ali nepobosnom sitki nigddr ne oszkruni. P. Kakda je druga Prošnja? O. Ta druga Prošnja je etak: Pridi Krd- lesztvo tvoje. P. Ka proszimo vu driigoj Prošnji? 0. Vu .driigoj prošnji Bogd proszimo: 1. Naj szvojo Sz. Mater Czčrkev, i milo- scse szvoje Krdlesztvo vo razširi, i potrdi, vragd, i grejha Krdlesztvo pa naj doli potere. 29 2. Naj Vero, Vlipanje, i Liibav vu ndsz vlije, i ete jdkoszti naj vu nami povdksdva. 3. Naj ndm po etom sitki vu Nebčsza dd pridti. P. Kakda je tretja Prošnja? O. Trdtja Prošnja je etak: Bojdi vola tvoja, kak na Ndbi, tak i na zemli. P. Ka proszimo vu tretjoj Prošnji? 0. Vu trdtjoj Prošnji proszimo Bogd: 1. Naj ndm szvojo sz. miloscso dd, ka bi njegovo Bosdnszko volo na etoj zemli vu vszej prilikaj tak szkrblivo, i dobro volno szpunili, kakkoli Angelje, i szvčczi vu Ne- bčszkom Krdlesztvi njo szpunjdvajo. 2. Naj vsze ono milosztivno od ndsz odvr- nd; kajkoli bi dopunjdvanje njegove vole zadrsdvati moglo. c) Od Goszpodnove Molitve stiraj szlednji Prošenj. P. Kakda je sterta Prošnja? O. Sterta Prošnja je etak: Kruha našega vszakdendsnjega ddj ndm. ga dnesz. P. Ka proszimo vu strtoj Prošnji. 0. Vu strtoj Prošnji proszimo Bogd: 1. Naj ona dd nam, stera szo na telovno : i duševno sivlenje nase potrebna. 30 2. Naj dragocso, gldd i ndj bole greh, steroga zobcsinszkim talom tdkse kastige naszledujo, milosztivno od ndsz odvrnd. P. Kakda je peta Prošnja. O. Pdta Prošnja je etak: I odpiiszti mdm dugd nase: kako i mi odpuscsamo dusni- kom našim. P. Ka proszimo vu petoj Prošnji? O. Vu pdtoj Prošnji proszimo Bogd; naj ndm odpiiszti grehe, kak i mi szrczd odptisz- timo onim, ki szo ndsz zbantiivali. |P. Kakda je seszta Prošnja? O. Sdszta Prošnja je etak: I ne vpelaj ndsz vu szkiisdvanje P. Ka proszimo vu sesztoj Prošnji? O. Vu sdsztoj Prošnji proszimo Bogd: naj vu vrejmeni szkiisdvanja szvoje pomocsi ndm ne prekrati, niti naj ne dopiiszti, ka bi sze od szkiisdvanja oblddali. P. Od koga sze szkiisavamo naj bole ? O. Naj bole sze szkiisdvamo od szvejta od našega tejla, to je: hiidoga poselejnja, i od vrdga. P. Jeli sze vcsaszi od Boga szkusavajo ti pobosni, i pravicsni? O. Ti pobosni, i pravicsni sze szkiisdvajo vcsdszi od Bogd, gda najmre pobosnoszt njihovo vardejva. 31 1. Ali po betdgi. 2. Ali po sziromastvi, i po drugi nevolaj. P. Kak je szedma Prošnja? O. Szedma Prošnja je etak: Nego oszlo- bodi ndsz od hiidoga. P. Ka proszimo vu szedmoj Prošnji? 0. Vu szddmoj Prošnji proszimo Bogd: 1. Naj ndsz ndj bole od duševne hudobe stera je grejh, oszlobodi, i od grejha kak vrejmenitne, tak i vekivecsne kastige menttije. 2. Naj ndsz od vszdkoga telovnoga hiidd, od betegov, csi ndm na zvelicsanje ne szlii- sijo, obrdni. 3. Naj ndm miloscso szvojo podd; naj sze nevole, stere na ndsz piiszti, z-mirov- nim podnasanjem, isztdlno pretrpeti moremo. P. Ka vcsini eta rejcs Amen? O. Amen je sidovszka rejcs, i vcsini teli- ko liki: ndj bode; ali bode. § 3. Od Angelszkoga Pozdravlanja? P. Kakso Molitev molijo zobcsinsz- kim talom Katolisanszki Krsztsanje taki za Ocsa nasom? O. Katolitsdnszki Krsztsanje taki za Ocsa nasom zobcsinszkim tdlom molijo Angelszko Pozdravlanje. P. Ka je Angelszko Pozdravlanje? O. Angelszko Pozdrdvlanje je Molitev, z- steroj ndj bole Blaseno Diviczo Mario, Boso 32 Mater, ober vszej Angelov, i Szvdczov po- sttijemo, i na pomocs zezdvamo. P. Kakda je Angelszko Pozdravlanje? O. Angelszko Pozdravlanje je etak: Zdrava bojdi Maria, miloszti puna ; Gosz- pon je sztebom! blagoszlovlena szi ti med zsendmi, i blagoszlovlen je szdd tvojega teld Jezus. Szvčta Maria, Mati Bosa, moli za ndsz grejsnike zdaj i vu vori nase szmr- ti. Amen. P. Zakaj pravimo: Szveta Maria, Mati Bosa? 0. Prdvimo: Sz. Maria, Mati Bosa: 1. Ar je Blasena Divicza Maria porodila Krisztusa Jezusa, ki je isztinszki Bog. 2 . Ar to Imd viipanje, ino trost pobudi vu nami, ka njd prošnjo Bog poszliihne. P. Gda postiije Katolitsanszka Sz. Mati Czerkev Blaseno D. Mario naj bole z-Angelskim Pozdravlanjem? O. Katolisdnszka Szveta Mati Czdrkev postiije Blaseno Diviczo Mario ndj bole z- Angelszkim Pozdrdvlanjem vgojdno, opodn6 ino vecsčr, gda najmre k-molitvi dd zvoniti. P. Od koj szi moremo miszliti pod zvonjenjom? , O. Pod zvonjenjom ponižno, i z-hvdlodd- vanjem szi moremo miszliti od Szind Bose¬ ga Tejla oblecsenjd. 33 III. Glavni Cio. Od Liibčznoszti. I. Razlocsek. Ka je Krsztsdnszka Liibčznoszt. P. Ka vcsini po Krszts£nszkom liibiti? O. Po Krsztsdnszkom liibiti vcsini, Bogd kakti ndj včkso dobroto szamo za szebe; blisnjega pa ze Bogd volo liibiti, za Bogd vsze zradosztjom vcsiniti, ka je zapovedao. P. Jeli moremo escse, i za driigoga nadigavajocsega zroka Bogi liibiti? O. Escse, i zdto liibiti moremo Bogd, ka je k-ndm prevecs dober. P. Kakda moremo liibiti Boga. O. Bogd liibiti moremo ober vszega z-czej loga szrczd, z-czejle diise, z-czejle pdmeti- i zevsze mocsi nase. P. Ka vcsini Boga ober vszega liibiti ? O. Bogd ober vszega liibiti vcsini: Bogd ober vsze sztvorjene sztvdri vise drsati, od vszega onoga, ka bi ndm ljepo, drdgo moglo biti, zd včkse postiivati. P. Koga pravimo blisnjega? O. Blisnjega prdvimo vszdkoga csloveka, ali ndm je pridteo, ali nepridteo. 3 34 P. Ka vcsini blisnjega liibiti? O. Blisnjega liibiti vcsini: K-njemi z-do- brov volov biti, i ono csiniti, ka je njemi drdgo i potrejbno: nikaj pa tdksega nej csiniti, ka bi njemi proti voli, ali na kvdr moglo biti. P. Jeli je potrejbna Krsztanszka liibav? O. Rrsztsdnszka liibav je tak potrejbna, ka niscse, ki szpdmetjom ldda, brezi lubavi nemre vekivecsnoga sitka zadobiti. P. Po koms zkaszemo k-Bogi, i blis- njemi našemi našo liibav? 0. K-Bogi, i blisnjemi našemi szkdszemo liibav našo po zdrsdvanji Deszdtere zapovidi. II. Razlocsek. Od Deszdtere Bose zapovidi po prejk. P. Stere szo deszetere Bose zapovidi? Od Deszetere Bose zapovidi szo ete naszlediivajocse: 1. Jasz szdm Goszpodin Bog tvoj, nemaj tiihi Bogov pred menov. Ne naprdvlaj szi zrejzani kejpov, ka bi njd molo. II. Tvojega Goszpodna Bogd Imčna za- mdn gori ne vzemi. III. Szpomeni sze, da Szvetke poszvetis. IV. Postiij Ocso tvojega, i Mater tvojo; da bos dugo zsiv na zemli, stero Goszpodin Bog tvoj dd tdbi. 35 V. No mori. VI. Ne prazniijb. VII. Ne kradni. VIII. Ne gucsi krivog-a szvedocsdnsztvd proti tvojemi blisnjemi. IX. Ne pozseli zsend blisnjega tvojega. X. Ne pozseli tvojega blisnjega hiše, ni pold, ni szlugo, ni szliisbenicze, ni jiincza, ni szomdra, ni nika, ka je njegovo. Amen. P. Po kom, i komi je dao Bog ete deszetere zapovidi? O. Bog je deszdtere zapovidi na Sinaj- szkom brejgi po Mojsesi dao Izraelszkomi ltisztvi, gda je najmre eto v-piisztimi bilo po szvojem z-Egyptoma vo szpelanji. P. Jeli more cslovik zdrsati deszetere Bose zapovidi? O. Deszdtere Bose zapovidi more cslovik zdrsati; dr Bogvszakomi dd k-tomi miloscso. P. Ka zdrsavajo v-szebi deszetere Bose zapovidi? O. Tri prve zapovidi k-Bogi nase dusno- szti zdrsdvajo v-szebi; te druge szedmdre zapovidi pa k-blisnjemi našemi dusnoszti nase. P. Gde sze najde deszetere zapovidi kratka Summa vkup prikapcsena? O. Deszdtere zapovidi krdtka Summa vkup prikapcsena sze ndjde vu dveh zapovidaj liibdznoszti. 3 * 36 P. Stera je liibčznoszti prva zapovid ? O. Liibčznoszti prva zapovid je eta: Liibi tvojega Goszpodna Bogd z-czejloga szrcza tvojega, z-czejle duše tvoje, zcejle pdmeti, i zevsze mocsi tvoje. P. Stera je liibčznoszti driiga zapovid? O. Liibčznoszti driiga zapovid le eta: Liibi blisnjega tvojega, liki szamoga tebč. P. Kakda jo rasztolmacso Krisztus od liideznoszti blisnjega zapovid? O. Krisztus je od liibčznoszti blisnjega zapovid etak rasztolmacso. Vsza, stera sesate, ka bi vdm esinili liidjč i vi vesinte njim; dr je to, ka Prdvda, i Proroczke vesjo. P. Ka moremo vpamet vzeti pri vszakoj zapovidi ? O. Pri vszdksoj zapovidi moremo vpamet vzčti, ka vszdka nika zapoviddva, i nika prepoviddva. III« R£zlocsek. Od Deszdtere Bose zapovidi poszebi. § 1. Od trej prvi zapovid, vu Steri sze k-Bogi nase dusnosti zdrs&vajo. P.Ka sze zapovidava po prvoj zapovidi ? O. Po prvoj zapovidi sze zapoviddva, ndj v-ednom Bogi verjemo, njega molimo, v- njem sze viipamo, i njega liibimo. 37 P. Ka sze prepovidava po prvoj za- povidi ? O. Po prvoj zapovidi sze prepoviddva, nevernoszt, bolvdnsztvo, i krivoversztvo, krivo prorokiivanje, czomprnija, vujvicsii- vanje; proti Bogi odiirjdvanje, vdvojnoszt szpadnenjč; vczdganje, i vu Bosoj miloscsi szlejpo vUpanje. P. Jeli sze protivi z-prvov zapovidjov, ka Angele, i Szvčcze postujemo, i na pomocs zez&vame? O. Ne protivi sze z-prvov zapovidjov; nego je dobro, hasznovito, ka Angele, i Szvčcze postujemo, i in pomocs zezčvamo. P. Zakaj zezavajo na pomocs Kato- litsanszki Krsztsžnje Angele? O. Katolitsdnszki Krsztsdnje na pomocs zezdvajo Angele ; dr szo Angelje na obrambo liid^m odlocseni; dr liidi lubijo, na zvelicsanje njihovo szkrb noszijo, za nje sze molijo: i da nepresztanoma vidijo Bogd: i pred njega neszdjo lUdih molitve. P. Zakaj zezavajo na pomocs Kato- litsanszki Krsztsanje i Szvecze? O. Katolitsdnszki Krsztsdnje na pomocs zezdvajo i Szvecze; nej ka bi oni szvoje mocsi ndm mogli pomdgati; nego, ar szo Bosi prijatelje, i Bogi sze za liidi molijo. 38 P. Ka sze vu Katolitsanszkoj Sz. Ma¬ teri Czerkvi kejp drzsijo, ino sze pos- tiijejo, jeli sze protivi z-prvov Bosov zapovidjov, stera prepovidava kejpov napravo ? O. Ka sze vu Katolitsanszkoj Sz. Materi Czerkvi kejpi drsijo, i postiijejo nikak sze ne protivi z-prvov Bosov zapovidjov; ar td prepovidava szamo kepov napravo, ka bi nje molili. P. Kakda, i zakaj postiijejo Katoli- tsanszki Krsztsanje kepe? O. Katolitsanszki Krszstanje postiijejo kejpe; ar tej nika taksega kasejo, ka je postiivanje vrejdno, kakti, ali stdro Bosdn- szko Persone, Blaseno Diviczo, ali std- roga Angela, ali Szvecza, Postenjd sze pa ne ravna na szam kejp, nego na to stero, on znamenuje. P. Ka sze prepovedava po driigoj za- povidi ? O. Po driigoj zapovidi sze prepovidava Imčna Bosega ospotanje. P. Kakda sze ospota Ime Bose? O. Imd Bose sze ospota: i Po vszakom grejhi. 2. Ndj bole po psziiji: gda o Bogd, od prdvoga Vadliivanja, i od njegovi Szveczov spotlivo gucsimo. 39 3. Gda brezi potrejbcsine, ali krivo pri- szdgamo. 4. Gda Bogi vcsijene obliibe nase pre¬ lomimo. 5. Gda Imd Bose zviin potrejbcsine, i brezi vszega postenji imenujemo. 6. Gda Boso Recs na krivo obricsamo, ali zsnjov hiido sivdmo. P. Ka sze zapovidava po drugoj za- povidi? O. Po drugoj zapovidi sze zapovidiva, naj sze Bose Imd poszveti, i dosztojnim tilom sze postiije. P. Kak sze poszveti, ino postiije zdosztojnim talom Ime Bose? O. 1. Csi od Bogi bitrivno pred vszejm szvejtom vadliijemo. 2. Csi od Bogi vu duševni, i telovni naši potrejbcsinaj pomocs proszimo. 3. Csi vu privdenoj priszegi Bogi na szvedosztvo zovdmo na potrdjenjd kiksega dugovinja. 4. Csi Bogi vcsinjene nase obliibe zdrsimo. 5. Csi Rejcs Boso szkrblivo, i pobozsno poszliisamo. 6. Csi vsza na Imdna Bosega hvilo, i diko csinimo; ali Bogi gori aldiijemo. 40 P. Ka sze zapovidava po trčtjoj za- povidi ? O. Poj trdtjoj zapovidi sze zapovidiva, naj v-Nedelo, stera je se od Apostolszkoga vrejmena mio na szpominanje Krisztusovoga gori sztanenja nim na Szvdtek dina, od vszikoga dela pocsivamo, i vu pobosni delaj sze gedrnimo. P. Ka sze prepovid&va po trčtjoj zapovidi? 0. Po trdtjoj zapovidi sze prepovidiva: 1. Vsziko szllisbeno nepotrejbno, i brezi privdenoga dopiicsenja delo. 2. Vszikse driige opravicze, stere bi proti szvesztvi etoga dndva mogle biti, ali bi toga pozvecsenje mogle zagatiti. §. 2. Od ti szlejdnji szedem zapovid, stere k-blisnjimi našim nase dusnosti v-szebi zdrsavajo. P. Ka sze zapovidava po strtoj zapovidi ? O. Po strtoj zapovidi sze ndj bole zapo- vidiva, nij decza szvoje roditele liibi postiije, njim szliisi, i vu vszem, ka sze z-Bosimi zapovidami ne protivi, pokorna bode; vu duševni, i telovni potrejbcsinaj naj njim na pomocs bode, i za njč moli. P. Ka sze prepovidava po strtoj zapo¬ vidi? O. Po strtoj zapovidi sze prepovidiva; r-oditele nej bogati, njd odiirjivati, zavrcsti, 41 ospotdvati, psziivati, ali preklinjati, njč vu potrejbcsini osztaviti, ali njim škoditi. P. Ka sze obejcse deczi, stera eto zapovid zdrsi? O. Deczi, stera eto zapovid zdrsi, sze obejcse dugi sitek, i vsze dobro. P. Ka sze mora bojati ona decza, stera te zapovidi ne zdrsi? O. Decza, stera te zapovidi ne zdrsi, more sze bojati vrejmenitni i vekivecsni, trdi kdstig. P. Jeli sze doszt£ja i drugi strta za¬ povid zviin deczč, i roditelov? O. Strta zapovid zviin deczč, i roditelov dosztdja sze vszej oni, steri szo zkakstč tilom vli driigoga lidanji, i tejh vszejh Czerkveni, i szveczki Voditelov, Vlidnikov, i Vucsitelov; escse i oni, steri szo na sztaroszt, ali plemenitoszt gledocs postenji vrejdni. P. Ka szo dušni podlos&nczi szvojim Voditelom, i Vladnikom? O. Podlosinczi szo dušni szvojim Vodi¬ telom, i Vlidnikom sztejm, naj rivno bodo sztiksim szrczom knjim, szkiksim decza k-szvojim roditelom. Na včkse, ka sze deczi zipovidiva, ali prepovidiva na roditele gle¬ docs, i podlosinczem sze zapovidiva, ali prepovidiva na Voditele gledocs. 42 P. Ka sze prepovidava po pčtoj za- povidi ? O. Po pdtoj zapovidi sze prepoviddva, naj niti driigoga, ni ndsz ne morimo, ali vrazimo. P. Ka sze escse prepovidava po petoj zapovidi ? O. Po pdtoj zapovidi sze prepoviddva i szrd, odiirjdvanje, szpdka, i blisnjega na¬ šega kakstd zbantiivanje. P. Ka sze zapovidava po petoj zapovidi? 0. Po pdtoj zapovidi sze zapoviddva: 1. Naj vszejmi mir, i z-losnoszt zdrsimo; i z-onimi tudi, steri szo ndsz zbantuvali. 2. Naj vszejm dobro pdldo ddmo. 3. Naj blisnjemi z-diisevnim, i telovnim dobrim szllizsimo. P. Ka sze prepovidava po sesztoj zapovidi ? O. Po sdsztoj zapovidi sze prepoviddvajo vsza hotliva csinejnja, neszrameslivo nasej- nje, i necsiszta rejcs: vszdksa poleg vole naszlddneszt vu necsiszti mislenjaj, vsza neszndjsna poselejnja, i vsze, ka na hotli- voszt more pobiiditi. P. Ka pobudjava na hotlivoszt? O. Na hotlivoszt pobiidjdva neszramesli- voszt vu gvanti, manjukiivanje, oblosziij- 43 noszt vu jejšztvini, i pitvini: jdko szlobodno tivdristvo z-drtigoga szpola personami; ne- varvanje ocsi; i neszndjsni knig stejnje. P. Ka sze zapovidava po sesztoj za- p o vidi? O. Po sdsztoj zapovidi sze zapoviddva, naj sze vu tejli našem, v-diisi, mislejnji, govorjenji, i csinejnji csiszto, i szrameslivo drsimo, i ka na necsisztocso pobiidjav: 1 , ndj bole lagoje prilike naj sze ogiblemo. P. Ka sze prepovidava po szedmoj zapovidi? O. Po szedmoj zapovidi sze prepoviddva tatija: pri meri, i vdgaj krivicza; liiczkoga bldga, i ndjema zadrsdvanje; usura, i blis- njega našega vszdke fdle kvdr, ali vu bldgi njegovom, ali v-drugom, stero sze njega po praviczi dosztdja. P. Ka sze zapovidava po szedmoj zapovidi? O. Po szedmoj zapovidi sze zapoviddva, naj vszdkomi csloveki njegovo nihdmo; ka szmo dušni, pldcsamo; i na stero szmo za¬ vezani, vcsinimo; naj vzdto bldgo nezdj po¬ vrnemo, i vcsinjeni kvdr na meszto posztdvimo. P. Ka sze prepovidava po oszmoj za¬ povidi? O. Po oszmoj zapovidi sze prepoviddva krivo szvedosztvo, i krivicsna tosba, vszdka 44 lds vsz&ko ospotdpanje, ogrizdvanja, jdlna mencsa, szlejpa szodba, i prisept* vanje. P. Ka sze zapovidava p° oszmoj zapovidi? O. Po oszmoj zapovidi sze zapoviddva pravicza, i zrejloszt vu gucsi, i csinejnji; našega blisnjega dobro ga imčna zagovar¬ janje, ogrizdvanja i razlacsdnja nazdj po- tčgnenjč. P. Ka prepoviddvata dvej szlejdnji zapovidi? O. Dvej szlednji zapovidi prepoviddvata onih poselejnje, stera szo liiczka. P. Ka sze zapovid&va po dvej szlejdnji zapovidaj ? O. Po dvej szlejdnji zapovidaj sze zapo- viddva szrczd csisztocsa, hiidi ndklonoszt mdrjanje, ndj bole da, ka je liiczko, ono ne poselejmo. P. Zakaj je vrgao Bog naša mislejnja, i poselejnja pod pršvdo? 0. Bog je pod prdvdo vrgao naša mis- lejnja i poselejnja, ka bi pokdzao: 1. Ka je Goszpod naši szrcz. 2. Ka pred njim nikaj nega szkritoga, escse niti tiszto, ka vu naši szrcz szkrivno- szti jeszte. 3. Ka je njegova prdvda plemenitejša od vsze cslovecse pr-dvde, stera szamo vinejsnja csinejnja, nej pa i notresnje niklonoszti rav¬ nati more. 4. Ka je greh potrejbno, vu zacsčtki nje- govom steri je nej drugo, nego hudo na- digivanje, zadaviti. P. Ka sze vcsimo z-dveh szlejdnji zapovid? O. Z-dveh szlejdnji zapovid sze to vcsimo, naj Krsztsinszke nase dusnoszti nej szamo zviinejsnjim tilom dopunimo, nego i zno- trejsnjim tilom, to je: naj mimo volo vsza z-dobroga szrcza ali csiniti ka sze zapovidiva; ali osztaviti, ka sze prepo- vidiva. P. Ka je obecsao Bog onim, ki nje¬ gove zapovidi zdrsijo? O. Bog je onim, ki njegove zapovidi zdrsijo, vekivecsni zsitek, i na etom szvejti rizlocsne diri obecsao. IV. R£zlocsek. Od Szvčte Materč Czčrkvi zapovid po preik: P. Jeli szmo dušni Szvčte Materč Czčrkvi zapovidi zdrsati? 0. Dušni szmo Szvčte Materi Czčrkvi zapovidi zdrsati. 1. Ar strta Bosa zapovid zavezsuje nisz na to, naj tak Czčrkvenim, kak szveczkim Poglavirom pokorni bomo. 46 2 . Ar Krisztus, nas Bosdnszki Prdvdenik vu Evangeliomi je ocsiveszno zapovedao, naj szvdto Mater Czdrkev poszlusamo. P. Keliko zapovid ma Sz. Mati Czerkev, stere naj bole zdrsati moremo? 0. P6t zapovid md Sz. Mati Czdrkev, stere ndj bole znati, i zdrsati moremo, ndjmre: 1. Od Szvdte Matere Czdrkvi nasztdvlene, i zapovej dane Szvdtke poszvdti. II. Vszaki SzvdtekSz. Meso pobosno poszlusaj III. Zapovejdane posztne dndve obdrsdvaj, ino sze od nike jejsztvine zdrsavaj. IV. Grejhe tvoje vszako leto poleg Szvdte Matere Czdrkvi prdvde tvojemi lasztivnomi szpovedniki vadliij, i ndj menje ednok okoli viizma Oltdrszki Szvesztvo k tebi primi. V. Prepavejdane dnigosztiivanjane szliisi. V. Razlocsek. OdSz.Matere Czerkvi zapovid poszebi. § 1. Od Szvete Matere Czerkvi dveh prvi zapovid. A. Szvete Matere Czerkvi prva zapovid: Od Szvete Matere Czerkvi nasztav- lene, i zapovejdane szvetke poszveti. P. Ka zapovidava Szveta Mati Czer¬ kev po prvoj zapovidi? O. Po prvoj zapovidi zapoviddva Szvdta Mati Czerkev, naj nej szamo Nedelne, nego 47 i druge nasztdvlene Szvetesnje Dnčve zdr¬ simo, i poszvetimo; naszlediivdjocsim td- lomi po szvbtkaj delo nihdmo, ne delamo; nego sze vu pobosni delaj trdimo. P. Ka prepovidava Szveta Mati Czer- kev po prvoj zapovidi? 0. Szveta Mati Czerkev po prvoj zapo¬ vidi prepoviddva po Szvetkaj vsze ono, ka je po Nedelaj prepovejdano, ndjmre: 1. Szliisecsko nepotrejbno, i brezi prdv- denoga dopiiscsenjd delo: stero delo kak po Nedelaj, tak i po szvdtkaj ne czejli dčn je prepovejdano. 2. Tdkse opravicze, ali pomiidejnja stera szo proti szvesztvi etoga dneva, ali toga poszvecsenje gdtijo. B. Szvete Matere Czerkvi druga zapovid: Vszaki Szvetek Szveto Meso pobosno poszliisaj. P. Ka sze zapovidava vu driigoj za¬ povidi szvete Matere Czerkvi? O. Vu szvbte Materi Czerkvi driigoj za¬ povidi sze zapoviddva, naj po Nedelaj, i Szvetkaj szveto Meso z-czejla, i pobosno poszliisamo. P. Ka moremo escse csiniti, naj Ne- dele, i Szvetke poleg nakanenja szvete Matere Czerkvi szveto zdrsimo? 48 O. Naj Nedele, i Szvdtke poleg nakži- nenja Szvčte Materi Czčrkvi szvdto zdrsimo, zviin Szvčte Mese i Predgo z-merkanjem moremo poszliisati; vcsiszi szpovedati sze, i precsisztiti. Pobosne knige šteti, k-vecse, rdsnjoj Bosoj szliisbi pridti, i v-driigb dobri delaj on ddn szprevdjati. P. Ka sze prepovidava vu driigoj za- povidi Szvčte Materč Czčrkvi? 0. Vu driigoj zapovidi Szvčte Materi Czčrkvi sze prepoviddva ndj bole vu Nedel- noj, i Szvčtesnjoj Bosoj szliisbi vtriglivoszt, kakti: 1. Csi Mese z-czela, ali pobosno ne posz- liisamo, ali csi k-Predgi rejtko pridemo. 2. Csi na Boso szliisbo zapovedano vrej- men szprevdlamo z-jejsztvinov, pitvinov, zmejnov, z-driigim pomiidenjem, stera szpo- trejbnim tdlom od Bose szliisbe csloveka zadrsdvajo. I. Od S3vete Bese. a) Ka je Szvčta Mesa, i od onoga, ka sze v-njej szkoncsava. P. Ka je Szvčta Mesa? O. Szvčta Mesa je Novoga Testamentoma brezi krvnoga preldjdnja Aldov, nepresztdno szpominanja znamenje onoga krvnoga Al- 49 — dova, steroga je Krisztus Jezus na krisnom drevji zvrso. P. Sto je nasztavo Sz vete Mese Aldov? O. Szvčte Mese Aldov je nasztavo Krisztus Jezus na szkridnjoj Vecsčrji. P. Kakda je nasztavo Krisztus Jezus Szvete Mese Aldov? O. i. Krisztus Jezus je vzeo Krtih, i Pe- hdr z-Vinom. 2. Blagoszlove je oboje; i ober Kruha je pravo: Eto je moje Tejlo; ober Pehdra pa: Ete Pehdr je Novi Testamentom vu mojoj Krvi. 3. Ddo je oboje nazocsi bodocsim Apos¬ tolom, naj vzemejo 4. I zapovedao je: Ete csinte na moje szpomindnje. P. Sto szkasuje notri vu Katolicsansz- koj Materi Czerkvi Szvete Mese Aldov? O. Vu Szvčtoj Mesi znevidocsim tdlom notri szkasuje szamoga szebč Krisztus Jezus za ndsz szvojemi Nebčszkomi Ocsi; zvido- csim tdlom pa ete Aldov aldiije mesnik. P. Zakaj aldiije mesnik szvete Mese Aldov? 0. Szvete Mese Aldov dldiije mesnik: 1. Naj sze po njem Bose ober vszej vi- sesnje Goszposztvo, ino zmosnoszt vo szkdse. 4 50 2. Naj sze Bogi za vsze dobra csinejnja hvila dije. 3. Naj sze zgrejhi zbantiivani Bog vtisa. 4. Naj sze od Bogi vsze one miloscse, stere szo nim potrejbne, zadobijo. P. Komi sze notri szkasiije Szvete Mese Aldov? O. Szvdte Mese Aldov sze notri szkasiije Bogi, i szamo li njemi sze more prikizati. P. Za koga sze notri szkasiije Szvete Mese Aldov? O. Szvdte Mese Aldov sze notri szkasiije za zsive, i za mrtve b) Kak sze more Szveta Mese poszlti- sati? P. Kakda more Szveto Mese poszlii- sati cszlovik? 0. Szvdto Meso czejlo more cslovik po- szliisati, nje niksega glivnoga tila szam hotdcs ne zamuditi; ne je zadozszta li nazocsi biti, gda sze szliisi nego: 1. Z-merkanjem. 2. Pošteno ino 3. po- bosno more njo poszliisati. P. Steri szo Szvete Mese Glavni Tali? O. Szvdte Mese Glivni Tili szo: Evan- geliom. Aldiivanje, Podigivanje Goszpodna, i Precsiscsivanje. P. Ka moremo csiniti pod Evange- lioma stejnjom? 51 O. Pod stejnjom Evangelioma moremo sze szpomenoti, ka je naša dusnoszt Evan- geliomszko praviczo, i Navuk szpoznati, i znati; pred vszejm szvetom vadliivati, njč » brdniti, i poleg njih siveti. P. Ka moremo pod Alduvanjom csiniti ? O. Pod Alduvanjom vkup moremo prikap- csiti nase nakdnjenje z, mesnika namend- vanjom, ndsz Bogi gori dldiivati. P. Ka moremo pod Goszpodna podi- gavanjom csiniti? O. Pod podigdvanjom Goszpodna Krisz- tusa Jezusa, pod Krušnim, i Vinszkim kejpov moremo moliti, gda sze vprszi bijemo, mo¬ remo vadliivati, ka szo naši grejhi zrok Krisz- tusove szmrti, moremo grejhe nase posaliivati, na Vero, Viipanje, i Liibčznoszt sze pobiiditi P. Ka moremo pod Precsiscsavanjom csiniti ? O. Pod Precsiscsdvanjam, csi sze zaisztino ne precsiscsdvamo, ono z-diihovnim tdlom moremo csiniti, to je: na gordcse zselejnje moremo sze pobiiditi, da bi mogli vu etom Oltdrszkom Szvesztvi tdlniczke biti. II. Od Prejdg. P. Ka szlisi escse k-Bosoj szliisbi? O. Predga, i Rejcsi Bose poszliisanje tudi szlisi k-Bosoj szliisbi. ♦4 52 P. Zakaj je potrejbno poszlusati predge? 0. Predge je poszlusati potrejbno: 1. Ar vu predgaj Bosa Rejcs sze pred ndsz ddva, i tolmacsi. 2. Ar kroto malo llidi Vere Ndvuke dobro, i popolnoma znd; dr vnogi vu mladoszti, niti jdko dugo, niti sz-potrejbnim merkanjem ne poszltisajo Ndvuka, v-sterom Vere, i Ja- koszt Vcsenjd obilnej sze pred ndsz ddvajo. P. Ka more on csiniti, ki z-Prejdg haszek scse vzeti? 0. Ki z-Prejdg haszek scsb vzbti: 1. Brezi szmotsenjd pbmeti, i z-merkanjem naj poszliisa. 2. Ono, ka sze prdvi, naj na szb vzeme i na druge naj ne obrdcsa 3 Naszlejdnje zmocsnov volov, i name- njdvanjom naj bode, ka de Predgara Ndviik naszleduvao. § 2. Od Szvete Matere Czerkvi trej szlejdnji zapovid. C) Szvete Matere Czerkvi tretja zapovid: Zapovejdane posztne Dneve obdrsvaj, ino sze od nike jejsztvine zadrsdvaj. P. Ka zapo videva SzveteMatereCzerkvi tretja zapovid? O. Szvdte Materb Czbrkvi trbtja zapovid zapoviddva, naj sze od meszd jejsztvine v- I 53 Petek, i druga nasztdvlene posztne dndve zadrsdvamo. P. Jeli sze czilo szpuni Sz. Matere Czerkvi tretja zapovid, csi li szamo od te prepovejdane jejsztvine sze zadrsavamo? O. Naj czilo szpunimo Sz. Materd Czdrkvi trdtjo zapovid, zepovedane posztne dni i od driigoga sze moremo zadrsdvati, ndjmre driigoga da szitoszti jela. D) Szvete Matere Czerkvi strta zapovid: Grehe tvoje vszako leto poleg szvdte Matere Czdrkvi prdvde tvojemi lasztivnomi szpovednike vadliij, i ndj menje ednok okoli Viizma Oltdrsko Szvesztvo k-tebi primi. P. Ka zapovidava Sz. Metere Czerkvi strta zapovid? O. Szvdte Materd Czdrkvi strta zapovid zapoviddva, naj vszako leto ndj menje ednok z-grejhov naši sze szpovejmo, i okoli Viizma Oltdrszko Szvesztvo k-ndm primemo. E) Szvete Matere Czerkvi peta zapovid: Prepovejdane dni gosztiivanja ne szliisi. P. Ka sze prepovidava vu Szvete Ma¬ tere Czerkvi petoj zapovidi? O. Vu Sz. Materd Czdrkvi pdtoj zapovidi sze prepoviddva gosztuvanje od Advenszke 54 prve Nedele doTrdj Kredov, i od Pepeonicze do prve Nedele po Vuzmi. IV. Glavni Cao. Od Szveti Szakramentomov, to je Szvesztv. I. Razlocsek. Od Szvesztv po prejk. P. Ka je Szvesztvo ? O. Szvesztvo je vidoese zndmenje nevi- docse milosese, stero je od Goszpodna Kri- sztusa na nase pozvecsenjd nasztdvleno. P. Kakda sze poszvetimo po Szvesztvaj? O. Po Szvesztvdj sze poszvetimo, gda nika med njim po prejk ndm pripravijo poszvecsenjd miloseso, i szpraviesanje ; druga pa eto miloseso vu nami pondvlajo. P. Po steri Szvesztvaj vzememo po prejk pozvecsenja miloseso, i szpra¬ viesanje? O. Pozvecsenjd miloseso, i szpraviesanje vzememo po prejk po Sz. Krszti, i Pokori. P. Od koga szo vzela Szvesztva szvo- jega csiidnoga dela mocs? O. Szvesztva svojega csiidnoga dela mocs szo vzeld od Krisztusa Jezusa szvojega Nasz- tavitela. P. Keliko je szvesztv, i kak sze ime¬ nujejo? 0. Szvesztv je szedem, i etaksze imenujejo: 1. Krszt. II. Potrdjenjd. III. Oltdrszko Szvesztvo. IV. Pokora. V. Szlednje Md- zanje. VI. Czdrkveni Rbd. VII. Hišni zakon. II. Razlocsek. Od Szvesztv poszebi. § 1. Od Krszta. P. Ka je Krszt? O. Krszt je prvo, i ndj potrejbnejse Szve¬ sztvo, vu sterom sze cslovik po vodi, i Bosoj Rejcsi od poprijdtjd grejha, i od drugi djdnjd grejhov, osi je v-nike pred Krsztom szpadno, zcsiszti, i vu Krisztusi, kakti edno novo sztvorjenje sze na sitek vekivecsni znovics porodi, ino sze poszveti. P.Zakaj sze zove Krszt prvo Szvesztvo? O. Krszt sze zovd prvo Szvesztvo; dr sze je prvle potrejbno ndm okrsztiti, liki drugo Szvesztvo gori moremo vzbti. P. Zakaj sze zove Krszt naj potrejb¬ nejse Szvesztvo? O. Krszt sze ndj potrejbnejse szvesztvo zovd; dr sze brezi Krszta niscse nemre zve- licsati, escse niti mdla decza. 56 P. Kakso mocs ma Krszt? 0. Krszt eto mocs mi : 1. Ka poprijčtnoga grejha, j vszejh dru¬ gih pred Krsztom vcsinjenih grejhov, i vszejh vremenitnih, i vekivecsnih kastig odpiiscse- njč priprdvi. 2. Ka sze duša naša vu Krszti z-poszve- csenjd miloscsov napuni, po steroj sze szpra- vicsamo, za Bose szini sze, i za orocsnike vekivecsnoga zsitka posztdvimo. 3. Ka oni, ki sze okrsztijo, notri sztopijo vu szvčto Mater Czdrkev, njd kotrige posz- tdnejo. 4. Ka doli nezbriszano znamdnje vu okr- sztsenoga dušo pritiszne, za volo steroga niscse nemre vecskrdt od ednok zaisztino, i brezi szrmtnoga grejha krszta gori vzčti. P. Sto szlobodno krsztsava? O. Vu potrejbcsini vszdki cslovik szlo¬ bodno krsztsdva; zviin t£ pa szamo Piispe- czke, i Duhovni Pasztdrje morejo krsztsdvati, z-sterih dopiiscsenjom, i driigi poszvecseni Popevje, ali i Diakonuske lejhko krsztsdvajo. P. Ka more on csiniti, ki krszti ? 0. Ki krszti : 1. Naj mi nakdnenje, ka poleg nasztd- vlenjd Krisztusa Jezusa scse krsztiti. 2. Toga krszti prinesenoga naj polijd z- naturdlszkov vodov. 57 3. Vu lejvanji navkiipe naj prdvi: Jasz te Krsztim vu Imdni Ocsd, i Szind i Szvdtoga Duha. Amen. P. Kaksa dusnoszt je krsztnoga Ocse i Matere? O. Krsztnoga Ocsč, i Materi dusnoszt je one, stere szo na krszti drsali, csi rodi¬ telje ali merjčjo, ali szo manji, na Krsztsdn- szko Vero vcsiti; z-driige sztrdni sze pa pre- poviddva krsztnomi Ocsi, i Materi, z-tisztimi, stere szo na Krszti drsali, ali zsnjihovimi ro- ditelmi vu hišni zdkon sztopiti; dr za volo diihovnoga pridtelsztva poleg nasztdvlenjd Szvdte Materd Cz^rkvi med povejdanimi perszonami hišni zdkon nemre sztdti. § 2. Od Potrdjenja. P. Ka je potrdjenje. O. Potrdjenjd je Szvesztvo, vu sterom okrsztseni cslovik po poszvecsenom Olii, i Bosoj rejcsi od Sz. Diihd vu szvdti miloscsaj sze potrdi, naj Vero sztalno vadliije, i po¬ leg njd zsivd. P. Kakso mocs ma Potrdjenje? O. Potrdjenjd ndm szpravi poszvecsenjd miloscse pondvlanje, i navkiipe szvojo lasz- tivno miloscso, ndj okrsztseni cslovik sztdlno szvojo Vero vadliije, i poleg njd zsivč : i doli nezbriszamo znamdnje tiidi pritiszne v-cslo- 58 veka dušo, za volo steroga od ednok vecs- krdt niscse nemore sze potrditi. P. Kakda sze more on pripraviti, ki potrdjenje zvrejdnim talom scse gori prijeti? O. Ki Potrdjenjd scsd z-vrejdnim tdlom gori prijdti, naj bole ti odrascseni, vu Veri. i vu onom, ka k-tomi szvesztvi szlisi, dobro zevcseni, i vu Bosoj miloscsi naj bodo ; nav- kiipe i po molitvaj, i dobri dejl pondvlanji naj sze k-njemi priprdvlajo. P. Jeli sze odeberajo tiidi k-Potrdja- vanji Botri, i Botre? O. K-Potrdjdvanji sze tiidi odebdrajo Bo¬ tri, i Botre. Med etimi, i med tim potrdje- nim; kakti i med toga roditelmi, za volo diihovnoga pridtelsztva niksi hišni zdkon nemre sztdti § 8. Od Oltarszkoga Szvesztva. P. Ka je Oltarszko Szvesztvo? O. Oltdrszko Szvesztvo je ndj plemeni¬ tejše Szvesztvo, Krisztusa Jezusa, našega Goszpodna isztinszko Tejlo, i Krv, pod Kruš¬ nim, i Vinszkim kejpom. P. Kakda je nazocsi Krisztusa Jezusa Tejlo i Krv vn Oltarszkom szvesztvi? O. i. Pod Krušnim kejpom Krisztusa Je¬ zusa sivo Tejlo, naszlediivajocsim tdlom Krv njegova, i Duša je tiidi nazocsi. 59 2 Pod Vinszkim kejpom je nej szamo Krisztusa Jezusa Krv, nego i Teljo nazocsi pod obojim Kejpom, i pod ndj mensim ti¬ lom obojega kejpa ie takdj kak Bog, i Cslo- vik z-czejla nazocsi. P. Ka sz-toga szhaja? O. i. Ka Krisztusa Jezusa zu Oltdrszkom Szvesztvi moremo moliti. 2. Ka bn, ki Oltarszko Szvesztvo szamo pod ednim kejpom, ali szamo vu dnom tdli Ostije k-szebi vzeme, Krisztusa Jezusa czej- loga, to je: Tejlo, i Krv njegovo k-szebi prime. O. Ka Krisztus Jezus pod obojim kejpom tecsdsz osztdne nazocsi, dokecs tejva ne minbta. P. Gda, ali zakaj je nasztavo Krisz¬ tus Jezus Oltarszko Szvesztvo? 0. Krisztus Jezus je Oltarszko Szvesztvo na¬ sztavo na szkradnjoj vecsbrji, gda je szvojimi Vucsenikmi Vtizemszkoga Agnjecza jo. 1. Na szvojega trplenja; i szmrti szpo- minanje. 2. Naj tih vernih njih DUse na sitek veki- vecsni hrdni. P. Jeli szmo duzsni Oltarszko Szvesztvo k-nam vzeti? O. Duzsni szmo Oltdrszko Szvesztvo k-ndm vzbti; dr je to Krisztus Jezus ocsiveszno za- 60 povedao, i zdto nasztavo, ka bi ndsz na si- tek vekivecsni hrdno. P. Gda szmo dušni Oltarszko Szvesz- tvo k-nam vzeti? O. Poleg Szvdte Materd Czdrkvi nasztav- lenja duzsni szmo pod szmrtnim grejhom vszako leto edenkrdt, i to okoli Viizma Ol- tdrszko Szvetszvo k-ndm vzdti. P. Jeli szmo dušni i driigocs vu etom Szvesztvi tao meti? O. Duzsni szmo vu etom Szvesztvi tao meti i vu szmrtnoj pogibelnoszti; dr je potni sztrosek na vekivecsno zvelicsanje, Szvdta Materi Czdrkev pa jdko selej, naj verni cseszto cseresz leta k-etomi Szvesztvi prilid- jajo; dr je duhovna jejsztvina, i duše hrdna. Od Pripravlanja pred Precsiscsa- vanjom. P. Ka moremo csiniti, csi vu Oltarsz- kom Szvesztvi vrejdno scsemo tao meti? O. Csi vu Oltdrszkom Szvesztvi scsdmo vrejdno tdo meti, potrejbno je, naj sze k- njemi dobro, i dosztojno priprdvimo. P. Keliko fele pripravlanje je potrejbno, naj vu Oltarszkom Szvesztvi vrejdno tdo primemo? O. Potrejbno priprdvlanje ndj vu Oltdrsz¬ kom Szvdsztvi vrejdno tdo primemo, je dvoje fdle prvo sze dosztdja duše, to drugo tejla. 61 P. Vukom sztoji ono pripravlanje, stero sze duše dosztaja? O. Priprd.vlan.je, stero sze duše dosztdja, vu csisztocsi dušne vejszti, i vu pobosno- szti szrczd sztoji. P. Ka vcsini csiszto dušno vejszt meti? O. Csiszto dušno vejszt meti teliko vcsini, kak k-ndj mensemi brezi vszega szmrtnoga grejha, to je: vu Bosoj miloscsi biti. P. Vu kom sztoji pobosnoszt szrcza? 0. Szrczd pobosnoszt sztoji: 1. Vu Veri, Viipanji, i Liibdznoszti. 2. Vu molbi Oltdrszkoga Szvesztva. 3. Vu hvdlo-ddvanom szpominanji od Krisztusa Jezusa szmrti. 4. Vu Poniznoszti, i vu drugih dobrih dejl pondvlanji; ndj bole pa vu liibeznoszti blisnjega sztoji. P. Szkaksov pripravov moremo biti na tejlo nase gladocs, naj vrejdno k-Oltarszkomi Szvesztvi prisztopimo? 0. Ndj vrejdno k-Oltdrszkomi Szvesztvi prisztopimo, zviin pogibelni betegov po- trejbno je: 1. Naj naprej one nocse od dvandjszete viire na tescse bodemo. 2. Naj vu szndjsnom gvanti, i vu dosztoj- noj opravi prisztopimo k-Goszpodna sztoli. 62 b) Od Zadrsavanja pod Precsiscsa- vanjom. P. Ka moremo csiniti, gda sze pred Precsiscsavanjom Obcsinszka Szpovid pravi? O. Gda sze pred Precsiscsclvanjom Ob¬ csinszka Szpovid prdvi, znovics moremo od naši grejhov posaliivanje vu nami pobiiditi. P. Kakda sze moremo teda drsati, gda Mesnik Szveto Ostijo liisztvi kazse? O. Gda Mdsnik Szvdto Ostijo liisztvi kdzse ono ponižno moremo moliti, vprszi sze biti, i praviti: Goszpodne, nej szem vrejden, ka bi pod streho mojo sztopo: nego szamo edno recs povej, i zvrdcsi sze duša moja. P. Kakda sze moremo drsati pod jemanjom Szvete Ostije? O. Pod jemdnjom Szvete Ostije odpremo viiszta, jezik edno malo v o vtdgnemo, na szpodnjo lampo ga posztdvivsi; primeno bejlo brszacso, csi jeszte, ono k-prszam drsimo; i vzememo Szvdto Ostijo, stere ne grizdmo, niti dugo vu viisztdj ne drsimo, nego taki pozsremo. c) Od zdrsavanja po Precsiscsavanji? P. Ka moremo csiniti po Precsiscsa¬ vanji ? 63 0. Po Precsiscsdvanji: 1. Hvdlo moremo dati Krisztusi Jezusi za neszkoncsano miloscso, ka sze je k-ndm pridti dosztojo. 2. Njega z-poniznosztjom moliti. 3. Ndsz njemi gori aldiivati. 4. Njega prosziti, naj szvojov Szvetov miloscsov sztdlno pri ndsz osztdne. 5. Na Vero, Viipanje, Liibesznoszt sze mo¬ remo nadignoti, i vsze vcsinjene dobre obliibe ponoviti. 6. Vsze telovne, i duševne potrejbcsine, i nevole nase pred njega polozsiti. § 4. Od Pokore. Od Onoga, ka naprej od toga Szvesztva moremo znati. P. Ka je Pokora? O. Pokora je Szvesztvo, v-sterom poleg Szvdte Materd Czerkvi prdvde Czdrkveni cslovik meszto Bogd grejsnika od grej hov, stere je po krszti vcsino, odvdse, csi szpotrtim szrczom, i czilo nje vsze vadluje ; i csi mocsno obliibo md, ka sze pobogsa, i prdvo pokoro bode csinio. P. Jeli je potrejbno vszakomi cslo- veki Pokoro Szvesztvo? O. Pokore Szvesztvo je vszdkomi csloveki potrejbno, ki je po Krszti vu szmrtni grejh szpadno. 64 P. Ka dobimo po Pokoro Szvesztvi? 0. Po Pokore Szvetsztvi dobimo: 1. Grejhov odpiiscsanje. 2. Vekivecsni kastig engediivanje. 3. Boso miloscso. 4. Dušne veszti pokoj. P. Ka vcsini pravo Pokoro drsati? O. Prdvo Pokoro drsati vcsini, k-Bogi sze povrnoti, od koga szmo sze po grejhi vkraj obernoli: szvoje grejhe odtiriti, pra- vicsno pozsaliivati, njč vadliivati, i za njd za doszta vcsiniti. P. Keliko Talov ma Pokore Szvesztvo ? 0. Pokore Szvesztvo pčt Talov ma: 1. Diisne Vejszti zgriintdvanje. 2. Pozsa- liivanje. 3. Mocsna obliiba. 4. Szpovid. 5. Zadoszta csinejnje. a) Od zgriintavanja Dušne Vejszti? P. Ka vcsini Dušno vejszt zgriintavati ? O. Dušno vejszt vgriintavati vcsini: pre- mislavati szi, ka je pregrejso od szledne szpovidi; ali od onoga vrejmena mdo, vste- rom je grejh zdcsao szpoznati cslovik. P. Ka moremo csiniti vu zgriintavanji Diisne vejszti? O. Vu zgriintdvanji Diisne vejszti pred vszejm Sz Duha moremo na pomocs zvati, naj ndsz preszvejti, i szpoznati dopiiszti, ka, 65 i v-kom szmo pregrejsili: potom moremo szi premiszliti po prejk : Jeli szmo pregrejsili z- mislejnjem,pozselejnjem, govorjejnjem, ali i z- csinejnjem : poleg toga moremo zgriintati, i ra- csun velikih grejhov; kakti i grejh okoli szto- j£cse tdle, po steri sze grejh premini, ali po- včksa znamenitnim tdlom ? Po imtmi: 1. Jeli szmo pregrejsili proti Deszetim Bo¬ sim, ali Petim Szv^te Matere Czčrkvi za- povidam ? 2. Jeli szmo ednoga, ali vecs grejhov vcsinili: jeli szmo bili tdlniczke vu liiczki grej hi, ali nej ; 3. Jeli szmo pregrejsili proti liibeznoszti blisnjega, zamiidivsi stero telovno, ali duševno milosztivnoszt, ali kaj drugo dobro z-blisnjim našim vcsiniti, stero szmo dušni bili ? 4. Jeli szmo zadoszta vcsinili poleg cs£- szti nasoj dusnoszti, ali nej ? P. Na kaj moremo paziti vu zgriinta- vanji hudih mislejnj, i poselejnj? O. Vu zgruntdvanji hudih mislejnj moremo paziti, jeli szmo sze dobrovolno vnjih vesze- lili; i vu zgruntdvanji poselejnj, jeli szmo njim meszto ddli, csi gli szmo z-csinejnjem nej doprneszli. P. Kakda sze moremo szpametuvati vu zgriintavanji dušne vejszti z-ra- csuna szmrtnih naših grejhov? 5 66 O. Vu dušne vejszti zgruntavanji sze mo¬ remo szpametuvati z-racsuna naših szmrtnih grejhov, csi szi premiszlimo, jeli sze je pri peto grejh vszaki ddn, vszaki tjeden, vszak- mejszecz; i kelikokrdt v-dnbvi, v tj e dni, v- mejszeczi? b) Od Posaliivanja. P. Ka je Posaluvanje? O, Posaliivanje je odiirjavanje grejhov ober vsze druge hudobe, i nad zbantiiva- njem Bogd szrcsno saltivanje z-mocsnov ob- liibov, Bogd vecskrat nej zbantiivati. P. Kakse more biti posaluvanje? 0. Posaluvanje more biti: 1. Notrejsnje. 2. Ober nature. 4. Ober vszega, i 4. Obcsinszko. P. Kakda je notrejsnje posaluvanje? O. Posaluvanje je notrejsnje, csi je nej szamo vu viisztaj naši, nego i vu szrczi, to je; csi grejsnik nej szamo zrecsjov prdvi, ka grejhe szvoje sallije: nego i z-notrejsnjim tdlom vu szrczi posallije. P. Kakda je ober nature posaluvanje? O. Ober nature posaliivanje je, csi sze grejsnik po miloscsi Diihd Szvbtoga, i z-na- digdvajocsi ober nature zrokov na posalu¬ vanje pobudi. 67 P. Gda je li szamo poleg nature po- saluvanje? O. Posaliivanje li szamo poleg - nature je, gda grejsnik li szamo za volo podigdvajo- csega poleg nature zroka odiirjdva, i salii- je szvoje grejhe ? za volo pdlde ; ka ga je neszrecsa szveczka doszdgnola; ka sze njemi je kvdr ali spot pripeto. P. Jeli je zadoszta pred Bogom li szmo naturalszko posaliivanje na zadob- lenje grejhov odpiiscsanje? O. Nej je zadoszta pred Bogom li szamo naturdlszko posaliivanje na zadoblenjd gra¬ hov odpiiscsanja. P. Gda je ober szega posaliivanje? O. Posaliivanje je ober szega, gda grejs¬ nik bole saliije, kajeBogd zbantiivao, nego da bi vsza szvoja na etom szvejti zgiibo. P. Kakda je obcsinszko posaliivanje? O. Obcsinszko posaliivanje je, csi je od vszej grejhov, ni ednoga nej vo vzdvsi. P. Keliko fele je ober nature posalii- vanje? O. Ober nature posaliivanje je dvoje fdle ; popolno, stero sze trtjd szrczd zov^; i nej popolno. P. Kaje popolno posaliivanje, ali trtje szrcza? O. Popolno posaliivanje, ali trtjd szrczd je ober nature szrcna bolezen, i grejha odiir- 5 * 68 javanje, ka szmo Bogi, ndj Visesnjo dobroto, stero ober vszega liibimo, zbantuvali, zmocs- nov obliibov, ka Boga vecskrdt no zbantujemo P. Kakda moremo pobudti vu nami popolno posaliivanje? O. Popolno posaliivanje etak moremo vu nami pobliditi: Bog moj! za vsze moje vcsi- njene grejhe iz szrczd mojega sao mi je, ka szem tebd vsze liibeznoszti vrejdnoga, ndj visesnjega, i neszkoncsane dobrote Bogd, koga z-czejloga szrczd mojega ober vszega liibim, zs-njimi zbantiivao. Mocsno obliibim, ka sztvojov miloscsov pobogsam sitek moj; gotov szem vsza trpeti, i rdj scsdm mrejti, nego tebd, ndj visesnje dobrote Bogd mojega zkdksim grejhom vecskrdt zbantiivati; pro- szim te Goszpodne po tvojega Szvdtoga Szind, našega Goszpodne Jezusa Krisztusa neszkoncsanoj vrejdnoszti, ddj mi tvojo mi- loscso, naj obliibo mojo morem szpuniti. P. Ka nam je csiniti, naj popolno po- saluvanje pobudimo vu nami? 0. Naj popolno posaliivanje pobiidiino vu nami: 1. Moremo Bogd prosziti, naj ndm k-onomi potrejbno szvdto miloscso dd. 2. Moremo szi premiszliti, sto je on, koga szmo zbantuvali. 3. Gosztokrdt na popolno posaliivanje moremo pobiiditi nase szrczd. 69 P. Gda je duzsen cslovik popolno po- saliivanje vu szebi pobiiditi? 0. Duzsen je cslovik popolno posaliivanje vu szebi pobuditi: 1. Gda stero Szvesztvo je potrejbno njemi prijati, szeb6 pa vu szmrtnorn grejhi szpo- zndva biti, i nikse prilike nema na szpovid. 2. Kelikokrdt sze vu szmrtnoj pogibelno- szti vrti P Jeli moremo i v-driigom vrejmeni popolno posaliivanje pobuditi? O. Kroto je hasznovito popolno posalii- vanje pobuditi vszaki ddn, ndj bole vecsčr pred doli leganjem. P.Kaksomocsma popolno posaliivanje? O. Popolno posaliivanje to mocs mi, ka vszejh szvojih grejhov odpiiscsenjd po njem zadobi cslovik, steri prilike toti nema ali prdvo volo mi, da kak ndj prvle de mogo- cse, szvoji grejhov sze szpovej. P. Ka je nepopolno posaliivanje? O. To ne popolno saluvanje je ober na¬ ture bolezen, i odiirjdvanje grejha, ali zdto, ka je grejh vu szebi oduren, ali ka ga zgii- blenje Nebeszkoga Krdlesztva, i Pekl^nszka vekivecsna kastiga naszlediije. poleg toga i mocsno obliibo more meti, ka Bogd vecskrdt cslovik ne zbantuje. 70 P. Ka more nadale csiniti grešnik, steri nema toga popolnoga posaluvanja? O. Grejsnik, steri nema toga popolnoga posaluvanja, to more csiniti, naj sze szvo- jih grehov odpiiscsenje po vrejdnoszti Kri- sztusa Jezusa trosta, i Bogd kakti szpravi- tela vsze pravicze, i szvojega szpravicsanja liibiti zacsne. P. Kakda more cslovik pobuditi vu szebi nepopolno posaluvanje? O. Nepopolno posaluvanje cslovik more vu szebi etak pobuditi: Bog, moj! z-czej- loga szrczd mojega zsao mi je, ka szem tebd zbantiivao. Odiirjdvam za isztino, i szrczd odiirjdvam vsze moje grehe; dr szo odurni, dr po njih szam Nebeszko Krdlesztvo zgubo, pekeo szam pa zaszliiso; i kak jdko odlir- jdvam greh, tak rdvno jdko od eti mdo lti- bim praviczo, i tebd moj Bog! Ki szi vsze pravicze vretina, i szpraviteo, Viipam sze od tvoje neszkoncsane szmilenoszti po Krisztusa Jezusa, mojega zvelicsitela vrejdnoszti od- piiscsenjd vszejh mojih grehov, i sz-tvojov miloscsov obecsam mocsno, ka tebd nigddr vecs ne zbantiijem, c) Od mocsne^Obliibe. P. Ka je mocsna Obluba? O.MocsnaObliibajenapnjenaprdvavolacslo- veka, ka zsitek pobogsa, i vecskrdtne pregreši. 71 P. Na kaj more gotov biti, ki pravo volo ma, ka sze pobogsa? 0. On, ki prdvo volo md, ka sze pobogsa, more gotov biti: 1. Ka sze vszdksega greha, ni greh na- peldvajocse prilike, i pogibelnoszti bode ogibao. 2. Ka vszemi pobiidjavanji, stera na greh nagibleo, proti sztane, i k-szaksoj skeri szdgne, stera je na Bose szvete miloscse zdrs Anj e potrejbna. 3. Ka liiczko blago nazaj povrni: ka szpAko, stero je po grehi dao, i kvžir, ste- roga je vu blisnjega postenjej; pojstvi, ali v-kom driigom vcsino, na meszto posztAvi. 4. Ka protivnikom z-szrcza odpiiszti. 5. Ka szvoje csAszti dusnoszti doprneszd. d) Od Szpovidi. P. Ka je Szpovid? O. Szpovid je salosztno vadluvanje, po sterom grejsnik pred odlocseniin poleg pravde na szpovidavanje Czerkvenim Cslo- vekom od vszejh grehov sze tozsi, naj sze od njih odvčzse. P. Kaksa more biti szpovid? O. Szpovid more biti czela. P. Kakda je czela szpovid? O. Szpovid je czela, csi sze grejsnik od vszeh szvoji grehov, steri je escse ne vad- 72 Iiivao pred Redovnikom, popunoma, pra- vicsno, i brezi skazslivoszti tozsi, tak rdvno, kak sze po szkrblivom dušne vejszti zgrunthvanji za grejsnika najde. P. Jeli je dobra szpovid, csi grešnik ali z-bojaznoszti, ali szrameslivoszti steri szmrtni greh v-njeh zakrije? O. Csi grejsnik steri szmrtni greh ali z-bojaznoszti, ali szrameslivoszti zakrije vu szpovidi, nej szamo je nej dobra njegova szpovid; nego znovics veliki szmrtni greh vcsini, po sterom oszkruni Pokore Szve- sztvo. P. Ka more grešnik csiniti, steri je vu szpovidi steri szmrtni greh, szam hotecs, ali z grejsne, vtragloszti za¬ mucsao? 0. Grejsnik, steri je vu szpovidi stdri greh szmrtni szslm hotdcs, ali z-grejsne vtrd- gloszti zamucsao, nej szamo sze sz-toga za- mucsanoga greha more szpovedati; nego i od toga sze tozsiti: 1. Vu keliko szpovidaj je on ete szvoj greh zamucsao. 2. Nej szamo vsze szvoje szpovidi, stere je vcsino po tom zamucsanom grehi, 'i vu steri sze je od szmrtni grehov tozso; nego i ono szvojo szpovid, vu steroj je szvoj greh zamucsao, more ponoviti, csi je najmre vu etoj i druge szmrtne grehe meo. 3. More sze szpovedati, csi je vu tom sztdlisi tdlnik bio OMrszkoga Szvesztva, ke- likrokdt? jeli je okoli Viizma vu tom sztdlisi prisztopo k-Oltdrszkomi Szvesztvi, ali v-drii- gom vrejmeni. 4. More povedati, jeli je v-tom sztdlisi prijo i druga szvesztva, ali nej ? P. Jeli sze mamo zrok szramesliivati, ali bojati vu szpovidi? O Vu szpovidi sze niksegazroka ne mamo szramesliivati, ali bojati: 1. Ar szmo sze nej szramesuvali grešiti pred Bogom, ki vsza vidi; i nej szmo sze bojah, ka bi ndsz nigda na veke szkvdro. 2. Ar je bole grehe szvoje szkrivoma Szpovedniki vadluvati, nego vu njih nemi- rovno zsiveti, neszrecsno mrejti; i za volo oni na pitanom dnevi pred czelim szvejtom sze szramotiti. 3. Ar Szpovednik zrok mi miliivati grej- snika, dobro znajocsi szvoji szlaboszti. 4. Ar Szpovednik pod szmrtnim grehom i kak pod szveczkimi, tak i vekivecsnimi kastigami dušen je mucsati. P. Kakda more grejsnik szvoje grehe vadluvati vu szpovidi? 0. Grešnik: 1. Vu szpovidi vszigdar ocsiveszno, i na 74 keliko je mogocse sznajsimi recsmi naj ve- dliije szvoje grehe. 2. Naj tak gucsi, ka szamo Szpovednik, ne pa tudi drugi okoli sztojecsi morejo csiiti. P. Jeli szmo dušni vadliivati, i mense grehe vu szpovidi? O. Nej szmo dušni vadliivati mensi gre¬ hov vu szpovidi, ali je donok jako haszno- vito, i tandcsno. P. Ka more csiniti cslovik prvle, liki sze zacsne szpovidavati? O. Prvle, liki sze cslovik zacsne szpovi- ddvati, doli poklekne, prekrizsi sze, i etak prdvi diihovnomi Ocsi: Proszimvdsz duhovni Ocsa, naj mi ddjo szveti blagoszlov, da vsze moje grehe prav, i popunoma morem vadliivati. P. Ka more csiniti cslovik, gda je se vzeo szveti blagoszlov od duhovnoga Ocse? O. Gda je zse cslovik szveti blagoszlov vzeo od diihovnoga Ocse, csi vrejmen, i prilika dopliszti, naj moli obcsinszko szpo- vid etak: Szpoviddvam sze Bogi vszamo- gocsemi, Bldsenoj Diviczi Marii, vszejm szv^czom, i tebi mojemi diihovnomi Ocsi meszto Bogd, ka szam od moje szlednje szpo¬ vidi mdo, stero szam (eti sze vrejmen povej) doprneszao, vnogokrat, i doszta szam pre- 75 grejso z-mojim mislenjem, z-gucsom, i z-csi- nenjem; ndj bole pa za grešnika me vadlujem, ka szam etc. Gti zacane calovtb poleg zgoraj povejdanoga modusa, t hak sze pred Bogom za greantha biti mtszlt, naprej racaunatt azvoje grebe. P. Kakda szklene cslovik szvojo spo vid ? O. Cslovik etak szklene szvojo szpovid : Za vsze ete, i druge vesinjene moje grejhe stere szem ali szdm vesino, ali ka bi je driigi vesinili, szam zrok bio, z-ezeloga szrezd. mo- jegasaomi je, ka szam neszkoncsano dobroto Bogdmojegazbantuvao. Obliibim mocsno, ka nebom vecs gresio, i na grejh napeldvdjocsi pri¬ lik bodem sze ogibao. Proszim dlihovnoga Ocso, naj ddjo meni pokoro, i odvdzanje moji grejhov. e) Od Zadoszta esinenja. P. Ka sze razmi po Zadosztacsinenji, stero je k Szvesztvi Pokore potrebno ? O. Po Zadosztacsinenji, stero je k-Szvesz- tvi Pokore potrebno, razmijo sze ona esi¬ nenja, stera Szpovednik nalozsi grešniki na Pokoro za te szpovedane grehe. P. Zakaj je dušen grešnik zadostavesi niti Bogi, da je Krisztus zadoszta- vesino zse za grehe? O. Dušen je grešnik, esi gli je Krisztus zadosztavesino zse za grehe, esese zadoszto- esiniti Bogi: 76 1. Ar oni, steri vu Krisztusovom zadoszta- csinenji scsčjo tdlniczke biti, navkiipe mo¬ rejo delati, i teliko, keliko je mogocse, oši¬ niti, naj Bogi za grehe zadosztavcsinijo. 2. Ar Bog grešnike, sterim szdm grejh, i vekivecsno kastigo odpiiszti, cseszto escse i szveczkimi kastigami kastiga. P. Jeli je zadosztacsinenje potreben tao Szvesztva Pokore? O. Zadosztacsinenje je tak potreben tdo Szvesztva Pokore, kaje brezi njega zviin ne- mogocsnoszti Szvesztvo Pokore nezczejlo. P. Kaksa dela sze nalozsijo vu Szvesz- tvi Pokore? O. Molitev, Poszt, Almostvo, i druga k- velikocsi, racsuni, grehd primerjena pokore dela sze za pokoro nalozsijo grešniki. P. Kakda more nolozseno pokoro szpuniti cslovik? 0. Nalozseno pokoro more szpuniti cslovik: 1. Szponiznim szrczom. 2. Pravicsno tak, kak je nalozsena. 3. Brezi odlašanja, kakjendj prvle mogocse. P- Jeli more i nacsi cslovik zadoszta vcsiniti za kastige do csasza trpecse? O. Po odpiisztki tiidi more cslovik zado¬ szta vcsiniti za kastige do csasza trpdcse. Pridavek od Odpusztka. 77 P. Ka je Odpiisztek? O. Odpiisztek je engedtivanje do csasza trpdcsi kastig, stere bi po odpiiscsanji gre¬ hov, ali vu etom zsitki, ali po szmrti nasoj mogli trpeti. P. Ka moro vervati Katolicsanszki Krsztsanje od odpiisztkov? 0. Katolicsdnszki krsztsanje od Odpiiszt- kov more vervati. 1. Ka prdva szvdta Mati Czdrkev od Krisz- tusa Jezusa obldszt md na davanje Odpiisztkov. 2. Ka nam je na jako veliki haszek, csi od szvdte Matere Czdrkvi ddni steri Od- piisztek zadobimo. P. Jeli je vecs fele Odpiisztkov ? O. Jeszo popolni Odpiisztki, i jeszo ne popolni tudi. P. Ka je popolen Odpiisztek? O. Popolen Odpiisztek je vszeh vreme- nitik kastig, stere je grešnik zaszliiso, od- piiscsenjd. P. Ka je nej popolen Odpiisztek? O. Nei popolen Odpiisztek je on, po ste- rom nej vsze vremenitne kastige nego onih niki tdo sze engediije. Tdksi szo 40. dnevov Odpiisztki, na edno, ali vecs lejt dani Od¬ piisztki. P. Jeli nasz oszlobodi szveta Mati Czerkev po odpiisztki od dusnoszti zadoszta csinenja za volo greha? 78 0. Szvdta Mati Czdrkev ndsz czilo ne oszlobodi po Odpiisztki od dusnoszti za- ■doszta csinenja za volo greha; nego to scsd; 1. Naj Pokore Duh vu nami pobudi, i daruje, pobosnoszt, z-sterom pokore dela szpunimo. 2. Naj szlaboszt našo pomore, stera ndm je csdszi na zddavo, ka Bogi zadoszta ne vcsi- nimo tak, kak bi potrejbno bilo. P. Ka je potrebno nadale na zadob- lenje Odpiisztkov? 0. Na Odpiisztkov zadoblenje je potrebno: 1. Naj vu Bosoj miloscsi bomo. 2. Naj nalosena dobra dela tak, kak szo nalosena szpunimo. P. Jeli sze morejo Odpiiszki Purga- toriumszkim dusiczam pripisiivati ? O. Odpiiszki sze morejo, csi szo na td czio ddni, Purgatoriumszkim dusiczam pod szpoddbov prosnjd pripisiivati; tdksega hipa pa dobra dela, stera szo od szvdte Materd Czdrkvi na zadoblenjd Odpiisztkov nalosena, za preminocse diisicze Bogi sze morejo g^ori aldiivati. § 5. Od szlednjega Mazanja. P. Ka je Szlednje Mazanje? O. Szlednje Mdzanje je Szvdsztvo, vu ste- rom betesnik po Mdzanji z-Szvdtim Olijom, 79 i po Popa na to valon molitvi Boso szvdto miloscso na duše zvelicsanje, i csdszi jo tlidi zadobi na polescsdnje telovno. P. Zakaj sze zove to Szvesztvo szlednje Mazanje? O. Eto Szvesztvo sze zovd szlednje Md- zanje, dr sze med vszčm szvdtim Mdzanjem, stera je nas Zvelicsiteo szvojoj szvčtoj Ma¬ teri Czdrkvi nihdo, ndj szleai ddva. P. Ka szpravi szlednje Mazanje? 0. Szlednje Mdzanje szprdvi: 1. Boszvecsenjd miloscse povčksdvanje. 2. Mdlih grehov, i drugih, ali nej z-gresne pozdblivoszti, ali nemogocsnoszti nej szpo- vejdanih szmrtnih grehov odpiiscsenjč. 3. Od hiidoga naszlediivanje grehov i od njihovih osztdnkov oszlobodnjd. 4. Pomocs proti vrajsemi zaszidjdvanji. 5. Bdtrivnoszt za volo priblisdvanja szmrti, i naszlediivajocse szodbe proti prevecs ve- likoj bojaznosztii. 6. Gosztokrdt, csi je k-dusnomi zvelicsanji, escse i tejla zdrdvje. P. Kakda sze more pripraviti betesnik k-etomi Szvesztvi? O. Betesnik sze more k-etomi Szvesztvi pripraviti z zsivov Verov; z-mocsnim tro- stom vu Bogi; czilo na Boso volo z-nasz- ldnjanjem; pred vszemi pa po szvdtoj Szpo- 80 vidi naj sze vo zcsiszti z-szvoji grehov; ali csi sze nemore szpovedati, prdvo posalii- vanje naj pobudi vu szebi. P. Jeli je potrebno szlednje Mazanje na zvelikcsanje? O. Szlejdnje Mdzanje je nej povszem- szega potrejbno na zvelicsanje; ali donok ga naj betesnik ne zamidi gori vzeti za volo miloscs, stere po njem zadobi. § 6. Od Czerkvenoga Reda. P. Kaje Czerkveni Red po prek? O. Czerkveni Red po prek je Szvesztvo, po sterom sze onim, ki sze na Cz^rkveno • szliisbo poddjo, duhovna Obldszt, i poszebna sz. miloscsa podili, naj gviisne Cz^rkvene szvoje Csčszti na diko Boso, i dus zvelicsa¬ nje prav, i szčto szpunjdvati morejo. P. Ka je Czerkveni Red po imeni? O. Czerkveni Red po imdni je Szvesztvo po sterom sze onim, ki sze na Popovsztvo poszvetijo, tak nad isztimszkim Krisztusa Je¬ zusa, kak nad duhovnim Telom, stero z-vorni sztoji, obldszt ddje. P. V-kom sztoji Czerkvenoga, ali Po- povszkoga Rčda oblaszt? 0. Czerkvenoga, ali Popovszkoga Reda obldszt v-tom sztoji, 1. Ka gori poszvecseni Popevje, krtih, ino Vino na Krisztusa Jezusa Telo, i Krv mo- 81 rejo obrnoti, i ono Nebeszkomi Ocsi notri szkdzati. 2. Ka vornim morejo grehe odpiisztiti. § 7. Od Hisnoga Zakona. P. Ka je Hisnoga Zakona Szvesztvo? O. Hisnoga Zdkona Szvesztvo je nerazlo- cseno vkup szklenjeno Tovarištvo, po sterom dvej szlobodni Krsztsdnszki Personi, mos, i sena, poleg r£da sze vkup vzemeta, na stero gledocs njima Bog po etom szvesztvi dd szveto mioseso; naj vu hisnom zdkoni do szmrti pobosno sivbta, i szvojo deczo po- bosno gori hrdnita. P. Kakda zove eto Szvesztvo Szveti Paveo Apostol? O Szvbti Paveo Apostol zove eto Szve- stvo za veliko szkrovno Szveszto vu Kri- sztusi, i Szvbtoj Materi Czčrkvi; dr Krisztu- sovo z-Szvbtov Mater Czdrkevjov duhovno vjedindnje znamentije. P. Za kak zroka volo je nasztavleni hišni Zakon? 0. Hišni Zdkon je nasztdvleni; 1. Za volo nardjanja cslovecsdnszkoga nd- roda. 2. Za volo obcsinszke pomocsi hišnikov. 3. Zavolotelovninecsisztocs grehovhdbanja. P. Jeli je potreben hišni Zakon? O. Hišni Zdkon je na nardjanje cslove¬ csdnszkoga ndroda potreben po prejk, ali nej 6 82 poszebi vszdkomi csloveki; dr je ledicsen szta- lis na szlobodne persone gledocs popolnejši. P. Ka szpravi hisnoga Zakona Szve- sztvo ? O. Hisnoga Zdkona Szvesztvo poleg po- ndvlanja poszvecsenjd miloscsb szprdvi hiš¬ nikom naszlediivajocse poszebne miloscse: jgg i. Naj oniva med szebom do szmrti po- bosno sivbta. jj*2. Naj szvojo deczo vo Bogi bojaznoszti gori hrdnita. P. Ka selej od oniva Sz. Mati Czerkev, steriva sze scseta vkiip vzeti? O. Sz. Mati Czbrkev od oniva, steriva sze scsbta vkiip vzdti, to selej: ■■Si. Naj nikakse zadave med njima ne bode. 2. Naj vszamo za oni zrokov volo, n a stere gledocs je hišni Zdkon nasztdvleni, sze vkiip vszemeta. 3. Naj z-Bogd bojaznosztjov, z-csisztov diisnov vejsztjov k-etomi Szvesztvi prihdjata; za volo togd naj sze prvle szpovejta, ino sze naj precsisztita. P. Ka moreta oniva csiniti, steriva vu hišni Zakon sztopita? O. Steriva vu hišni Zdkon sztopita, oniva po trbtjem vo ozdvanji pred szvojim Du¬ hovnim Pasztdrom, i dvoma szvedokoma na- zocsi bodocsima hisnoga Zdkona vornoszt 83 eden driigomi moreta obecsatj, na to sze blagoszloviti. P. Kakse dusnoszti mata hišnika med szebom? 0. Hišnika med szebom ete dusnoszti mata: 1. Naj mirovno, i pobosno vkup zsivdtn. 2. Naj mos szvojo seno kakti lasztivno szvoje tejlo llibi. hrdni ino brdni; zsena pa szvojemi mosi vu vszej dosztojni dugovd- njaj pokorna bode. 3. Naj eden driigoga v-nikaksoj nevoli ne osztdvi, nego do szmrti vorno vkiip osztdneta P. Kakso duzsnoszt mata hišnika na szvojo deczo gledocs? O. Hišnika mdta to duzsnoszt na szvojo deczo gledors; naj njo pobosno gori brd- nita, i kak na szveczki, tak i na vekivecsni haszek njihov naj szkrb noszita. V. Glavni Do. Od Krsztsanszke Pravicze. P. Ka je Krsztsanszka Pravicza ? O. Krsztsdnszka Pravicza je, naj sze hii- doga ogiblemo, i dokro csinimo. Krsztsanszke Pravicze prvi Tao: Ogibli sze Hiidoga. P. Steri je Krsztsanszke Pravicze prvi Tao? O. Krsztsdnszke Pravicze prvi Tdoje ete: Ogibli sze Hiidoga. 6 * 84 P. Ka je hudo? O. Isztinszko, i szamo edno Hudo je greh. P. Ka je greh po prejk? O. Greh je po prejk dobro volno presz- toplenjd Bose Prdvde. P. Keliko fele je greh? O. Greh je dvoje fdle: i. Je Poprijdtja. 2. Je djdnja grejh. P. Ka je Poprijetja greh? O. Poprijdtjd greh je on greh, steroga je Adam v-Paradisomi, i mi szmoga vu Adami vcsinili, steri je i od njega kakti orocsina na ndsz szeo. P. Ka je djanja greh? O. Djdnja greh je Bose zapovidi pre- sztoplenjd, steroga szdm grejsnik szlobodne szvoje vole vcsim. P. Kakda sze vcsini djanja greh? O. Djdnja greh sze vcsini zmislejnjem, gucsom, i csinenjem, ali csi ono, stero je sto je dušen vcsiniti, ta nihd P. Kakda sze locsijo djanja grehi? O. Djdnja grehi sze etak locsijo: ka szo niki veliki, i szmrtni grehi, drugi szo pa mdli grehi. P. Ka je szmrtni greh? O. Szmrtni greh je Bose Prdvde vu veli- kom dugovdnji prelomlenjd. 85 P. Ka za kvara vcsini szmrtni greh? O. Po szmrtnom grehi sze duša z-diihov- noga sitka, to je: z-Eose poszvecsenjd mi- loscse szlecse; Bosi protivnik posztane cslo- vik, i vreden vekivecsne szmrti. P. Ka imenujemo za mali greh ? O. Za mdli greh imenujemo Bose Prdvde vu mdlom dugovdnji drelomlenj^. P. Steri szo djanja grehi? O. Djdnja grehi szo eti: r. Szedm^ri gldvni grehi. 2. Proti Szvčtomi Dlihi sesztčri grehi. 3. Vu Ndbo kricsčcsi csetvdri grehi 4. Deveteri liiczki grehi. P. Steri szo szedmeri glavni grehi? 0. Szedmdri gldvni grehi szo eti: 1. Gizdoszt II. Szkoposzt. III. Hotlivoszt. IV. Nevoscsenoszt. V. Lakota. VI. Szrdi- toszt. VII. Vtrdgloszt na dobro delo. P. Steri szo proti Sz. Duhi seszteri grehi P 0. Proti Sz. Dtihi seszteri grehi szo eti: 1. Vu Bosoj miiosztivnoszti, szlejpo viipanje. 2. Vu Bosoj miloscsi zdvojenjG 3. Szpoznanoj praviczi proti borenjd. 4. Proti bratinszkoj liibavi nevoscsenoszt. 5. Proti dobromi opominanji vu grehi od- trdjenje. 86 6. Szkrddnja nepokornoszt. Eti grehi, kak na etom, tak na driigom szvejti, ali sze ni- kak, ali tesko odptisztijo. P. Steri szo vu Nebo kricsecsi cset- veri grehi? 0. Vu Ndbo kriczdcsi csetvdri grehi szo eti: 1. Zvolov vcsinjeno liidomorsztvo. 2. Proti naturi telovni greh, steroga za Sodomijo zovdmo. 3. Sziromdkov, Sziroticz, i Dovicz prejsanje. 4. Szlugov, i Delavczov ndjima zadrsdvanje. P. Steri szo deveteri luczki grehi ? 0. Devdteri luczki grehi szo eti: 1. Na grehe rdtati. 2. Prepovijdane delo zapovedati. 2. Vu grehi driigomi privoliti. 4. Driigoga na greh nagibati. 5. Dru¬ go ga grešno csinenje hvdliti. 6. Na driigoga greh mucsati. 7. Driigomi greh engediivati. 8. Vu njih ali po pomdganji, ali po enge- diivanji tednika sze vesiniti. 9. Driigih grehe zagovarjati. Krsztanszke Pravicze driigi Tao: Csini Dobro. P. Ka je to Dobro ? O, To Dobro je ono, stero sze z-Bosov pravdov gliha. P. Ka sze gliha z-Bozov pravdov ? O. Z-Bosov prdvdov sze glihajo Jakoszti, i Dobra Dela. 87 P. Jeli je vecs fele Jakoszt vu steri sze more Krsztsanszki cslovik ponavlati? O. Jeszte vecs fdle Jdkoszt, vu steri sze more Krsztsdnszki cslovik pondvlati; jeszo Bosanszke Jdkoszti. P. Ka szo Bosanszke Jakoszti ? O. Bosdnszke Jakoszti szo one, sterih je brezi skdri nadigdvajocsi zrok szdm Bog. P. Stere szo Bosanszke Jakoszti? O. Ete tri szo Bosdnszke Jakoszti: Vera, Vtipanje, i Liibdzen. P. Jeli sze je dušen cslovik ponavlati vu eti trej Bosanszki Jakosztaj? O. Dušen sze je cslovik pondvlati vu eti trej Boscinszkih Jdkosztaj. P. Gda sze je dušen cslovik naj bole po¬ navlati vu et trej Bosanszki Jakosztaj? 0. Pod szmrtnim grehom sze je dušen cslovik ndj bole pondvlati vu eti trej Bosdn- szki Jdkosztaj : 1. Kak k-pdmeti pride. 2. Csesztokrdt vu vrejmenizsitka. 3. Vuvrejmenizsmetnogaszkii- sdvanja proti etim jakosztjam. 4. Vu szmrt- noj pogibelnoszti, i na szmrtnoj poszteli. P. Kakda pobudi sto vu szebi Vero? O. Vero etak pob udi sto vu szebi. Verjem vu tebi Szv^to Trojsztvo, eden Bog; Ocsa, Szin, i Duh szvdti: Verjem i vadliijem vsze ono, stero szi ti nazvejsto, ka je Jezus Krisztus vcsio, ka szo Apostolje 88 predgali; ka Rirrnzka Katolicsdnszka Szvdta Mati Czerkev, ka bi vervali pred nd