GozdVestn 82 (2024) 6226
Uvodnik
20 let intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji
V Sloveniji spremljamo stanje gozdov v okviru različnih javnih služb in programov, inventur, 
monitoringa gozdov. Mednarodni okvir ocenjevanja in spremljanje vplivov onesnaženja zraka 
na gozdove je bil vzpostavljen v okviru programa ICP Forests, ki je bil ustanovljen leta 1985 
pod okriljem Konvencije o čezmejnem onesnaževanju zraka na dolge razdalje (CLRTAP, 
1979). V Sloveniji poteka v skladu s Pravilnikom o varstvu gozdov kot del JGS Gozdarskega 
inštituta Slovenije.
Na I. ravni spremljanje gozdov temelji na sistematični 16 x 16 km mreži opazovalnih ploskev. 
Tako želimo pridobiti vpogled v prostorske in časovne spremembe stanja gozdov v Evropi in 
Sloveniji vse od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Na drugi raveni,  t. i.  intenzivnem 
spremljanju gozdnih ekosistemov (IM), ki v Sloveniji poteka od l. 2004 v EU pa od l. 1994 
dalje, pa je cilj razjasniti vzročno-posledične odnose med različnimi stresnimi dejavniki. 
Intenzivno spremljanje gozdnih ekosistemov je osredotočeno na: 
•	 razumevanje vzročno-posledičnih razmerij: pomaga razjasniti razmerja med različnimi 
stresnimi dejavniki (onesnaževanje zraka, podnebne spremembe, idr.) in stanjem gozdnih 
ekosistemov, 
•	 ocenjevanje dolgoročnih trendov: prepoznavanje trendov v zdravju, rasti in biotski raznovr-
stnosti gozdov; podatki so del izhodišč za napovedovanje prihodnjih sprememb v gozdnih 
ekosistemih, 
•	 oceno kritičnih obremenitev gozdov z onesnaženim zrakom (npr. kriten vnos dušika v 
gozdove) in odkrivanje okoljskih sprememb v gozdovih, 
•	 na skrbno in nadzorovano zbiranje kakovostnih, standardiziranih podatkov ter njihovo 
mednarodno primerljivost in
•	 sodelovanje strokovnjakov iz različnih držav, prenos novih znanj, izobraževanje na goz-
darskih institucijah v Evropi, idr.
•	 V zadnjem obdobju so na osnovi monitoringa gozdov programa ICP Forests tako v Evropi 
kot Sloveniji nastali članki, prispevki,  knjige in poročila, ki opisujejo rezultate spremljanja 
gozdov ter procesov v gozdnih ekosistemih (petnajst različnih aktivnosti, področij moni-
toringa ) v povezavi z vnosom onesnažil v gozdove in posledicami podnebnih sprememb. 
•	 Zavedamo se, da mora biti proces spremljanja stanja gozdov ves čas temeljiti na preverjanju, 
da smiselno vključujemo nove tehnologije, metode, da spremljamo aktualne pokazatelje 
stanja gozdov, da o rezultatih obveščamo znanstveno, strokovno in drugo javnost.  Le tako 
bomo lahko nadaljevali s spremljanjem stanja gozdov v prihodnje in zagotavljali ustrezne 
podatke ter zagotavljali poslanstvo programa.
Doc. dr. Primož SIMONČIČ