42
Malih ptičic zakaj jih ni?
v
Odperto pismice na gosp. F. 8 m i d o v o vprašanje.
Ena naših milih sestric iz Ljubljane, ki je srečno iz kletke pobegnila in k naši družbici nazaj prišla, nam je pravila, da na vprašanje Vaše: zakaj se to zimo tako malo ptičkov in sploh pevalic vidi, ki druge leta vendar v teh krajih prezimujejo, so se culi mnogoteri odgovori.
Ker pa pravega vzroka si ljudje ne bodo eden drugemu povedali zato, ker jih je morebiti sram, da bi resnico odkrili, nam ne zamerite, da se prederznemo svoj kljunček vtikati v to reč in Vam na Vaše vprašanje pravi odgovor dati.
Veste pač, častiti gospod, da nam je krilatim stvari-cam prostost naj dražji dar in da si na vso moč prizadevamo, da bi si jo ohranile; al prekanjena dvonožna stvar, ktera se „človek" imenuje — ne zamerite nam tega izreka, da jo tako po svojem zarobimo — ve našo slabost in radovednost v svoj dobiček obračati, in tako se godi, da brez števila naših sestric v njegove zanke pade in prostost zgubi. Al človek ni zadovoljen, da nam le prostost vzame; on je nam celo vojsko na smert in življenje v vaših krajih napovedal.
Znano je, da veliko tisuč in tisuč naših sestric, ki so poleti v bolj severnih deželah varno zavetje in hrano imele, se proti zimi v bolj južne kraje podaja, da bi tam ložej prezimile. Po dolgem potovanji trudne in gladne, v ljubljansko okolico pridši, jih planjava in močvirje h kosilcu vabi — al to je za-nje huda. Tisuč in tisuč naših sestric se polovi in podavi, da še na mizi marsikterega berača se pečene truplica naših sestric ne pogrešajo. — Le nekterim se toliko prizanaša, da jih človek hipoma ne podavi ampak jih žive prodaja. Pojte v jeseni pod Trančo v Ljubljani in prepričali se boste, da že fantalini, ki komaj hlače nosijo, teržujejo z 20 in še več šopki mertvih in z velikim številom živih v kletkah zapertih sirotic.
v
Se huje se je pa to zimo prav blizo Ljubljane godilo. Tu si je trinožtvo vaših bratov nekaj izmislilo, kar zasluži očitno v černe bukve zapisano biti. Nekdo, ki je za mali denar si pravico prilastil, da nas uboge stvarice loviti in daviti sme, je v družbi enakomislečega tovarša pervi krajec letošnje hude zime v svojo lakomnost obernil in mrež na kupe nastavil, tam pa tam zernja potresel, nas uboge ži-valice, ki nas je zima in huda lakota terla, zavratno vabil in tako naših sestric, ne le modroslovcov vrabcov, temuč brez razločka pevalic, po več sto na danv polovil in zadavil — le iz zgol kervoločnega veselja! Cmu so postave, ako se sme tako ravnati?
Kaj mislite, da nas je modri stvarnik le zato vstva-ril, da bi ljudem pečenke bile? Lahko prerajtate, da ni mogoče, da bi se mogle pri takošnem vsakoletnem trinožtvu tako množiti, da bi nas v vaših krajih vseskozi mergolelo. Kar nas uide vaši sili, nas podavi Lah. Na milijone gre naših sestric vsako leto na tako vižo pod zlo in zato je nas od leta do leta manj.
Ali morebiti mislite, da vse tiče, ktere ob zimi potujejo drugam, se potem v bolj gorkih krajih zopet družijo in množijo? Kdo je nek porok za to? Kteri naravoslovec je to že zapazil? Resnično vam povemo, da naj veči del odletavnic in sploh pevalic, ktere bivajo čez poletje v vaših in   bolj   severnih   krajih,   se   le v teh krajih družijo in
množijo, in če tudi do vroče Indije odletavajo , tam ne več. — Odkod hočete potem nadomestenja?
Kaj pa, ko bi se kadaj našemu rodu ta terdoserč-nost tako priskutila, da bi zapustil take kraje na veke? Saj nas tako nič kaj prav ne mika pri vas še biti. Vaši gojzdje so od leta do leta redkejši — puste goličave pa niso vabilne za prebivališče takih živalic, kakor smo me. Kervo-ločnost silna nas sili, si drugod varnega zavetja za se in svoje mlajše iskati, sadne drevesa gosencam, polje pa mer-česom prepušati. — Naj bodo potem le krokarji in vrane vaše pevalice, in ako vas bo še kakošna zgubljena kadaj obiska vala, bote jo za spomin imeli, da v teh krajih je nekdaj za nas prijetno bilo in nas je mergolelo vse polno.
Ne zamerite nam, častiti gospod, da smo se prederz-nile tako odkritoserčno govoriti. Prosimo Vas pa, ker vemo, da ste milega serca, da nam pomagate; ako kaj za nas storiti zamorete, rešiti nas presilnega preganjanja. Hvaležne vam bomo potem na Vašem vertu gosence trebile in Vam veselo juternico popevale.
Milosti Vaši se priporoča
odbor preganjanih ptičkov
v bukovji blizo Bokavce.