ŽELEZARSKI ZBORNIK
IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 9	LJUBLJANA	DECEMBER 1975 4
Modularna grafitna jeklena litina	T^ŽlTcZ
Franc Mlakar
Nodularna grafitna jeklena litina lahko uspešno zamenjuje jekleno ali sivo litino s kroglastim grafitom, predvsem zaradi visoke odpornosti proti obrabi in dobre dušilnosti. V članku je opisan kratek potek izdelave te litine in vpliv termične obdelave na strukturo in mehanske lastnosti.
Obravnavane so tudi preiskave na dilatometru in elektronskem mikroanalizatorju, ki so jih izvršiti na metalurškem inštitutu v Ljubljani.
UVOD
Nodularno grafitno jeklo je jeklo evtektoidne ali nadevtektoidne sestave, ki ima ogljik izločen v obliki nodul. Jeklo z visokim Si in okoli 1,5 % C se v glavnem izdeluje s kovanjem in žarjenjem, medtem ko se grafitno jeklo z več kot 0,8 % C in nižjim silicijem (0,4 % ali več) pridobiva v litem stanju z dodatkom ustrezne kalcijeve zlitine v tekoče jeklo.
SESTAVA NODULARNE GRAFITNE JEKLENE LITINE (NGJL)
Za izdelavo nodularne jeklene litine mora biti ogljikova vsebnost več kot 0,8 % in najmanj 0,4 °/o Si. Pomembno je to, da pri tako nizki vsebnosti silicija lahko dobimo nodularni grafit v litem stanju. Normalno pa se NGJL pridobiva s sestavo, kjer je ogljik 1,1—1,6 % in silicij okoli 1 %. Glede na uporabo se lahko nodularna jeklena litina proizvaja tudi z vsebnostjo silicija do 2 %. NGJL se da variti, če ima 1,3 % C ali manj.
Poleg že omenjene sestave se temu jeklu lahko dodajajo legirni elementi: krom, mangan, vanadij, volfram, molibden, aluminij, baker in nikelj. Pri tem moramo upoštevati dejstvo, da krom, mangan,
Franc Mlakar je diplomirani inženir metalurgije in asistent v livarni valjev Železarne Štore.
vanadij in volfram ovirajo tvorbo nodularnega grafita. Ta tendenca je najmočnejša pri kromu. Dodajanje molibdena do 0,4 % nima skoraj nobenega vpliva na grafitizacijo jekla, večji dodatki pa kažejo tendenco zaviranja grafitizacije. Aluminij, baker in nikelj so vsi normalni grafitizacijski elementi.
Taljenje nodularne grafitne jeklolitine
Grafitno jeklo se normalno tali v elektroobloč-nih ali indukcijskih pečeh. Pri taljenju je važno doseganje visoke stopnje dezoksidacije in odžvep-lanja v kopeli. Zato se dezoksidacijska sredstva dajejo v peč. Dezoksidacijsko sredstvo je aluminij, ki je v tem primeru grafitizacijski element. Količina preostalega žvepla v talini mora biti nižja od 0,02 % in kisika manj od 0,005 %. To je potrebno zaradi večjega učinka preostalega kalcija, uvedenega v talino pri dodajanju specialne kalcijeve zlitine. Ce je količina kisika in žvepla v tekoči talini visoka, se večina uvedenega kalcija takoj veže z njima v okside in sulfide, ki splavajo na površino kopeli. Tako dodan kalcij ni bil ves uveden v talino, ampak se je v obliki spojin vključil v žlindro in je tako eliminiran njegov vpliv.
Specialna kalcijeva zlitina
Zlitina zlahka absorbira vlago, zato ne sme biti izpostavljena zraku. Uporablja se v kosih od 1—10 mm. če so kosi večji, zlitina splava na površje, če pa so manjši, pa zgori in je preostali kalcij v talini nizek.
Potrebna dodana količina zlitine se giblje od
1—1,5	%, za specialno proizvodnjo pa lahko tudi
2—3	%. Specialna kalcijeva zlitina, ki naj bi bila pregreta, se položi na dno ponovce, v katero se izpusti tekoče jeklo, ali pa se doda dvakrat ali trikrat v tekoč curek pri izpustu v ponovco. Sled-
Tabela 1: Vrste specialnih kalcijevih zlitin
Ca	Si	Fe	Mn	Al	C	P	S
Japonska zlitina 20—25	35—50	10—20	5—15	1,5	1,0	0,08	0,05
Nemška zlitina 16—20	55—59		14—18				
nji način dodajanja je boljši in daje boljše rezultate, če je legura embalirana v aluminijasto folijo. Pri reakciji se razvije rdečkasto oranžen plamen (značilen plamen kalcija). Reakcija je mirna in brez nevarnosti. Na ta način obdelano jeklo se mora uliti v čim krajšem možnem času, sicer se talina oksidira, pri čemer se preostali kalcij izloči kot oksid. Zaželeno je ulivanje najpozneje 30 minut po dodajanju legure, oziroma po izpustu. Če je čas čakanja daljši, mora biti dodatek kalcijeve zlitine temu primerno večji.
Temperatura, pri kateri se dodaja legura, je temperatura izpusta. Ta je odvisna od sestave ter količine taline in je od 1500—1600° C. Temperatura ulivanja pa je od 1430—1500° C.
Če je talina dezoksidirana in če je žvepla manj kot 0,02 %, je količina preostalega kalcija v talini proporcionalna količini dodane legure. Pri dodatku legure od 0,5—2,0 % je preostali kalcij od 0,007—0,04 % pri različnih ogljikovih jeklih. Običajno je dodatek 1,0—1,5 % zlitine zadosten za izdelavo nodularne grafitne jeklolitine.
Struktura nodularne grafitne jeklolitine
V	osnovi sestoji lita struktura NGJL, proizvedena po tem postopku, iz nodularnega grafita in perlita, brez prostega cementita ali z zelo malo prostega cementita. S povečanjem dodatka zlitine narašča delež izločenega nodularnega grafita in gostota razporejenosti, grafitne nodule pa so manjše. Pri večjem dodatku zlitine se okrog grafita lahko pojavi ferit, če jeklo vsebuje preko 1,5 % C. če je vsebnost silicija pri takem jeklu okrog 2 %, se po termični obdelavi dobi feritno jeklo z nodularnim grafitom.
TERMIČNA OBDELAVA NODULARNE
JEKLENE LITINE, IZDELANE
V	2ELEZARNI ŠTORE
Struktura in mehanske lastnosti NGJL
po ulivanju
Tabela 2 — Sestava NGJL
C	Si	Mn	P	S	Cr	Ni	Mo
1,51	1,67	0,94	0,048	0,015	0,43	0,22	0,39
Slika 1
Struktura NGJL po ulivanju (nital, 250 x)
Fig. 1
Structure of SGCS after casting (nital, 250 x)
Tabela 3 — Mehanske lastnosti v litem stanju:
Natezna trdnost:	69,2 kp/mm2
	69,6 kp/mm2
Raztezek:	1,6 %
	1,6 °/o
Upogibna trdnost:	100,5 kp/mm2
Upogibek:	3,0 mm
Žilavost:	0,9 kpm/mm2
Trdota HB:	345 kp/mm2
Po ulivanju litine s to sestavo smo dobili grobo-zrnati perlit z nodularnim grafitom in nekaj prostega cementita (si. 1).
Določitev pogojev termične obdelave
J. Žvokelj nam je izmeril premenske točke litine, ugotovil strukturne spremembe, ki nastanejo pri različnih načinih žarjenja in izdelal TTT diagram pri kontinuirnem ohlajanju.
Premenske točke NGJL so bile določene pri ogrevanju s hitrostjo ogrevanja 300° C/h s Che-venardovim dilatometrom po diferencialni metodi (si. 2).
Avstenizacija se začne pri 785° C (točka Ac,) in se izvrši v zelo ozkem intervalu, kar potrjuje, da ima litina perlitno osnovo. Zanimivo je, da pri ogrevanju pred začetkom premene ne pride do grafitizacije perlitne strukture, ki se redno opaža pri ogrevanju nodularne litine s perlitno osnovo pri temperaturah nad 600° C do začetka premene. Močno naraščanje volumna v avstenitnem področju nastane zaradi raztapljanja grafita v avstenitu.
Slika 2
Dllatometrska krivulja pri ogrevanju NGJL
Fig. 2
Dllatometric curve for heating SGCS
Strukturne spremembe je 2vokelj zasledoval pri različnih temperaturah avstenitizaeije in pri različnih hitrostih ohlajanja. Slika 3 kaže ogrevanje do 875° C, zadrževanje 30 minut na tej temperaturi in ohlajanje s hitrostjo 300° C/h, slika 4 pa žarjenje pri 930° C ter ohlajanje s hitrostjo 300° C/h in 60° C/h.
V vseh teh primerih nastane pri ohlajanju perlitna premena pri praktično isti temperaturi 760° C. Vsa zadrževanja pri ohlajanju pod to temperaturo ne vplivajo na spremembo strukture.
Kontinuirni TTT diagram (si. 5) nam prikazuje, da je nodularna grafitna jeklolitina kaljiva. Pri velikih hitrostih ohlajanja dobimo martenzitno strukturo. Zaradi nizke temperature začetka mar-tenzitne premene (okrog 120° C) je možno, da bo
Slika 4
Dilatometrska krivulja ohlajanja z 930° C s hitrostjo ohlajanja 300° C/h in 60« C/h
Fig. 4
Dllatometric curve of cooling from 930" C at the rates 300° C/h and 60« C/h
po hitrem ohlajanju v strukturi tudi nekaj zaostalega avstenita. Pri nekoliko manjših hitrostih ohlajanja nastane bainit. Bainitna struktura ni zanesljivo določljiva, zato je na diagramu narisana
Litina Štore-NGJL
Dllatometric curve for heating to 875" C and cooling at the rate 300» C/h
930° 20 min
Slika 3
Dilatometrska krivulja ogrevanja do 875" C in ohlajanja s hitrostjo ohlajanja 300« C/h
Minute.
A - področje avstenita	Ure
F - področje nastajanja istila P-področje nastajanja perlita B—področje nastajanja bainita M- področje nastajanja martenzlta O - ''dota po Vickersu HV (kp/mrrf)
Slika 5
TTT diagram pri kontinuirnem ohlajanju NGJL
Fig. 5
TTT diagram in continuous cooling of SGCS
črtkano. Pri počasnih ohlajanjih dobimo samo perlitno premeno.
Pri aplikaciji TTT diagrama za kontinuirna ohlajanja na praktične razmere pri termični obdelavi je treba upoštevati predvsem dimenzije predmetov. Z naraščajočo debelino ulitka, ki ga termično obdelamo v enakem sredstvu ohlajanja, se bo intenzivnost ohlajanja manjšala, prav tako pa je treba računati na razlike v hitrostih ohlajanja med sredino in površino debelejših ulitkov.
Enostopenjsko žarjenje NGJL
Žarili smo ulitke z debelino stene 25 mm. Ulitke smo žarili pri različnih temperaturah avstenitiza-cije 875, 900 in 930° C, in to pet ur. Nato smo jih ohlajali v zaprti peči.
Tabela 4 — Mehanske lastnosti po enostopenjskem žarj enju:
temperatura austenitizacije	875° C	900° C	930° C
natezna trdnost (kp/mm2)	88,3	85,0	83,5
	94,6	81,6	85,6
raztezek (%)	1,8	2,0	1,5
	1,6	2,0	1,9
upogibna trdnost (kp/mm2)	101,2	97,5	114,5
upogibek (mm)	10	9	12
žilavost (kpm/mm2)	1,4	2,0	2,5
trdota HB (kp/mm2)	292	298	313
Po enostopenjskem žarjenju dobimo zelo visoke upogibke in visoko žilavost, ki narašča s temperaturo žarjenja. Trdota je nižja od trdote v ulitem stanju in narašča s temperaturo žarjenja.
Upogibna trdnost je pri 875 in 900° C približno enaka trdnosti v ulitem stanju, po žarjenju na 930° C pa naraste. Natezna trdnost in raztezek sta višja, nista pa odvisna od temperature žarjenja.
Po žarjenju dobimo drobnozrnati perlit z no-dularnim grafitom. Opazno je naraščanje zrna z višjo temperaturo avstenitizacije.
Dvostopenjsko žarjenje NGJL
žarili smo po treh temperaturnih postopkih:
I.	Ulitke smo žarili dve uri pri 900° C, nato ohlajali na zraku do 450° C, jih ogreli na 550° C in žarili pri tej temperaturi pet ur, nato pa ohlajali v zaprti peči.
II.	Ulitke smo žarili dve uri pri 900° C, ohlajali na zraku do 450° C, jih ogreli na 600° C in žarili pri tej temperaturi pet ur, nato pa ohlajali v zaprti peči.
III.	Ulitke smo žarili dve uri pri 900° C, jih ohlajali na zraku do 500° C in jih nato kontrolirano ohlajali s hitrostjo 20° C/h do 300° C, potem pa v zaprti peči.
Tabela 5 — Mehanske lastnosti po dvostopenjskem žarjenju:
temperaturni režim	I	II	III
natezna trdnost (kp/mm2)	105,2 100,0	65,7 78,2	94,2
raztezek (%)	1,6 1,7	1,5 1,7	1,0
upogibna trdnost (kp/mm2)	121,3	105,0	133,7
upogibek (mm)	4,00	3,0	9,0
žilavost (kpm/mm2)	1,9	2,1	2,3
trdota HB (kp/mm2	393	363	404
Slika 6
Struktura NGJL po enostopenjskem žarenju pri 875° C (nital, 250 x)
Fig. 6
Structure of SGCS after single step annealing at 875" C (nital, 250 x)
Slika 7
Struktura NGJL po dvostopenjskem žarenju pri 900° C in 550° C (nital, 250 x)
Fig. 7
Structure of SGCS after double-step annealing at 900° C
Slika 8
Struktura NGJL po dvostopenjskem žarenju pri 900° C in kontinuiraem ohlajanju od 500 do 300» C (nital, 250 x)
Fig. 8
Strueture of SGCS after double-step annealing at 900° C and continouous cooling from 500 to 300° C (nital, 250 x) and 550° C (nital, 250 x)
Po dvostopenjskem žarjenju sta trdota in upo-gibna trdnost višja kot pri enostopenjskem in raste z nižjo temperaturo druge stopnje. Ravno tako rasteta upogibek, ki je nižji, in žilavost, ki je približno enaka kot pri enostopenjskem žarjenju. Natezna trdnost po drugem režimu je nižja kot pri ostalih dveh.
Po prvih dveh načinih dobimo drobnozrnati perlit z nodularnim grafitom. Po žarjenju po tretjem postopku dobimo perlitnobainitno strukturo.
žarjenje valjev iz nodularne grafitne
jeklolitine
Na podoben način žarimo valje. Seveda so časi žarjenja daljši in so odvisni od premera valja. Po termični obdelavi dobimo finolamelarni perlit, med katerim so fine karbidne kroglice.
Slika 9
Struktura valja po termični obdelavi (nital, 630 x) Fig. 9
Strueture of roll after heat treatment (nital, 630 x)
PREISKAVA ŽARJENE NODULARNE
GRAFITNE JEKLENE LITINE
NA MIKROANALIZATORJU
Že pri metalografski preiskavi smo opazili den-dritna in meddendritna področja. V notranjosti dendritov je osnova finolamelarni perlit, v med-dendritnih prostorih pa najdemo tudi fine karbidne kroglice. V notranjosti tega področja najdemo karbidna zrna, ki so cesto obdana s karbidnimi lamelami, ki kažejo, da je to področje ledeburit-nega značaja in da so velika karbidna zrna nastala pred kristalizacijo ledeburita. Drobne karbidne kroglice so verjetno sekundarnega porekla, to je, nastale so pri ohlajanju iz avstenita, ki je bil pre-nasičen z ogljikom.
Že pri pazljivem opazovanju v metalografskem mikroskopu se opazi, da večja interdendritska karbidna zrna niso enotna. To je potrdila površinska analiza na elektronskem mikroanalizatorju (si. 10).
Osnova karbida vsebuje predvsem železo, je pa tudi bogata s kromom in vanadijem, vsebuje približno enako mangana kot jeklena osnova in zelo malo silicija. Dendritni zrastki v karbidnih zrnih vsebujejo fosfor, molibden, silicij in vanadij, ne pa kroma, mangana in železa. Tudi ledeburitne lamele okoli velikih karbidnih zrn so bogatejše s kromom kot njihova okolica.
Linijska analiza je potrdila ugotovitve površinske analize, omogočila pa je tudi, da se ocenijo koncentracije. Pot, po kateri so bili posneti profili koncentracije za Si, Mo, Mn, Cr, P, V in Ni, je vidna po diagonali na prvem elektronskem posnetku na sliki 11. Linija se prične malo pred karbidom v meddendritnem prostoru, gre potem skozi dendritni del in se konča za drugim karbidom v meddentridni coni, ki ima dendritni izrastek v sredini.
Krom izceja v karbidnih zrnih in lamelah okoli njih. V dendritnih vključkih v karbidnih zrnih izcejanja ni.
Nikelj ne kaže nobene zaznavne razlike v koncentraciji med sredino in robom dendritov. V karbidih, bogatih s kromom, ni niklja.
Koncentracija molibdena je na robu dendritov ob velikih karbidnih zrnih za 130 % večja kot v meddendritnem prostoru. Močno naraste koncentracija molibdena v karbidnih zrnih, še močneje pa v dendritnih vključkih znotraj le-teh.
Na robu dendritov, na meji z velikimi karbidnimi zrni, je silicija za 30 % več kot v dendritih. V karbidnih zrnih silicija ni, v dendritih v notranjosti teh zrn pa ga je precej več kot v osnovi.
Mangana je nekoliko več ob robu dendritov, kot v notranjosti dendritov. V karbidnih zrnih ga je za 100 % več. V dendritih v notranjosti teh zrn ga je pol manj kot v notranjosti dendritov.
Koncentracija fosforja je na robu dendritov za 120 % višja kot v notranjosti dendritov. Karbid-

Slika 10	Fig. 10
Elektronske in specifične X slike karbidnega zrna z den- Electron and specific X-ray pictures of carbide grain vvith dritom v sredini	a dendrite in the centre


■ " '


Slika 11
Pot linijske analize in specifične X slike
Fig.11
Path of line analysis and specific X-ray pictures
na zrna imajo enako vsebnost fosforja kot notranjost dendritov. V dendritnih izrastkih, v njih je izcejanje fosforja izredno močno, saj je njegova koncentracija za 50-krat večja od osnove.
Vanadij v trdi raztopini ne izceja. Nekoliko več ga je v karbidnih zrnih. Mnogo več pa ga je v zrnih vanadijevega karbonitrida, ki vsebuje le sled drugih legirnih elementov, in so navadno tudi zrašče-na z velikimi karbidnimi zrni.
LASTNOSTI IN UPORABA NODULARNE
GRAFITNE JEKLOLITINE
Rezultati mehanskih preiskav kažejo, da je NGJL enaka jeklolitini in boljša od sive litine s kroglastim grafitom. Poleg tega ima nodularna jeklena litina zelo dobro dušilnost. Odlična lastnost NGJL pa je odpornost proti obrabi. Obraba je mnogo manjša kot pri legirani jeklolitini in sivi litini s kroglastim grafitom.
Nodularna jeklolitina se uporablja za zobnike, ročične gredi, avtomobilske dele itd. Zelo uspešno se NGJL uporablja za valje, posebno za blooming in predogrodja.
ZAKLJUČKI
1.	Grafitna nodularna jeklena litina se pridobiva z dodatkom ustrezne kalcijeve zlitine v tekoče jeklo evtektoidne ali nadevtektoidne sestave.
2.	Brez težav dobimo perlitno litino pri naslednji sestavi:
C	1,2—1,5 °/o
Si	1,2—1,5 %
Mn	0,7—1,5 %
P	min
S	pod 0,02 %
Cr	0,2—0,6 %
Ni	max 0,2 %
Mo	0,2—0,4 %
3.	S termično obdelavo izboljšamo mehanske lastnosti litine.
4.	NGJL ima dobro obrabno trdnost in dušilnost.
5.	Nodularna grafitna jeklena litina je nagnjena k izcejanju.
Literatura
1.	J. Zvokelj: Poročilo o preiskavi NGJL, Poročilo Metalurškega Inštituta v Ljubljani, 1975.
2.	F. Vodopivec: Poročilo o preiskavi vzorca litine za valje. Poročilo Metalurškega Inštituta v Ljubljani, 1974.
ZUSAMMENFASSUNG
Spharolitisches Gusseisen ist Stahl eutektoider oder iibereutektoider Zusammensetzung mit dem als Kugel-graphit ausgeschiedenem Kohlenstoff. Spharolitisches Gusseisen wird mit dem Zusatz einer geeigneten Calcium Legierung in den fliissigen Stahl gewonnen. Der Kohlen-stoffgehalt des Stahles zur Erzeugung des Kugelgraphite--Gusseisens muss mehr als 0.8 % und Siliziumgehalt mindestens 0.4 % sein. Wichtig ist es, dass bei so niedrigem Siliziumgehalit Kugelgraphit schon im Gusszustand auftritt.
Perlitguss tritt auf bei der Zusammensetzung 1.0 bis 1.5% C, und 0.4 bis 1.5% Si. Bei hoheren Gehalten an Silizium kommt Ferrit zum Vorschein bzw. man erhalt ihn nach dem Gliihen.
Nach der Warmebehandlung konnen ein martensiti-sches, bainitisches und perlitisches Gefiige, oder alle drei
zusammen auftreten. Wenn grossere Gusstiicke gegliiht vverden, wo die Abkiihlungsgeschwindigkeit des Durch-messers vvegen begrenzt ist, konnen ein feineres perlitisches Gefiige und bessere mechanische Eigenschaften als im Gusszustand erhalten vverden.
Gusseisen ist zum seigern geneigt.
Eine ausgezeichnete Eigenschaft des spharolitisches Gusseisens ist die Abriebfestigkeit. Die Abnutzung ist viel kleiner als bei dem legierten Stahlguss und Grauguss mit Kugelgraiphit. Neben diesen Eigenschaften besitzt das spharolitische Gusseisen noch eine sehr gute Dampfungs-eigenschaft. Es wird fiir Zahnrader, Kurbelwellen, Automo-bilteile u. s. w. verwendet. Es wird sehr erfolgreich fiir Walzen, besooders fiir Blooming und Vorgeriiste ange-wendet.
SUMMARY
Spheroidal graphite čast steel is steel with eutectoidal or hipereutectoidal composition where carbon is precipi-tated in form of nodules. Spheroidal graphite čast steel can be manufactured in molten state by adding a cor-responding calcium alloy into molten steel. Carbon content must be over 0.8 % and silicion higher than 0.4 %. It is important -that spheroidal graphite in čast state is obtained at such low silicion.
Pearlite čast steel is obtained in the composition range 1.0 to 1.5 % C and 0.4 to 1.5 % Si. With higher silicion content, ferrite appears at least after annealing.
With heat treatment martensite, bainite or pearlite structure can be achieved or ali the three of them simul-
taneously. If greater castings are annealed where the cooling rate is iimited by the size of casting finer pearlite structure is obtained with improved mechanical proper-ties than as čast.
Čast steel is prone to segregations.
The excellent property of the spheroidal graphite čast steel is its resistance to wear. Wear is much lower than with aliloyed čast steel and spheroidal graphite grey čast iron. Besides, the graphite čast steel has also very good damping capacity. This čast steel is used for gears, crank-shafts, car parts, etc. Very successfuMy is also used for rolls, especially for blooming and for roughing rolls.
3AKAIOMEHHE
CTaAbHoe AHTbe c mapoBHAHbiM rpa4>HTOM npeACTaBAneT co6oh CTaAb 3BTeKTHMeCKOrO HAH 3a3BTeKTHMeCKOrO COCTaBa B KOTOpOH yrAepoA bljacach b iiiapoBiiAHOH 4>opMe. CTaAb c mapoBHAHbiM rpa4>HTOM mojkho nOAVMHTb npH AOČaBKH COOTBeTCTBeHHOrO CnAaBa 3AeMeHTa KaAbUHH heriocpeactbehho b pacriAaBAeHHbiH pacnAaB. npH 3tom coAep^caHne yrAepc>Aa b pacnAaBe He aoajkho čbiTb MeHee 0,80 % a KpeMHHH He MeHHe 0,40 %. CymecTBeHHO, hto CTpyKTypa rnapo-BHAHoro rpa<J>HTa noAyqaeTCH npn oqeHb hh3kom coAepacaHHH KpeMHHH. nepAHTHaa CTpyKTypa noAynaeTCH npn coAep>KaHHH 1,0—1,5 % C h 0,4—1,5 % Si. IIpH čoAee bucokom coAepacaHHH KpeMHHH noAynaeTCH 4>eppHTHaH hah aah e« noAyqeHHH BbinoAHHeTcn OTJKHr. npH BbinOAIieHHH TepMHMeCKOH 06pa60TKH M02KH0 nOAYMHTb MapTeH3HTHyio, 6eHHHTHyio hah nepAHTiiyio cTpyKTypy, a TaKJKe bcc
sth CTpyKTypbi BMecre. B cAynaio OTHtnra 6oAee KpynHbix otahbkob, HecMOTpa Ha orpammemiyK) 6biCTpoTy oxAa>kachhh o6pa3yerca MeAK03epHHCTaji nepAHTHan CTpyKTypa c SoAee GAaronpHHTHbiMH MexaHHHCKHMH CBOHCTBdMH B CpaBHeHHH c OTAHTbIM AHTbeM.
3to AHTbe OBAaAaeT c ckaohhoctbio k 3eiirepoBaHHK). ripeBocxoA-Hoe cbohctbo cTaAbHoro AHTbH c mapoBHAHbiM rpacJjHTOM sto ero h3hococtohkoctb. H3nauiHBaHHe ropa3AO cAa6ee MeM npH cepoM MyryHe c mapoBHAHbiM rpa4>htom. KpoMe 3Toro CTaAbHoe AHTbe c uiapoB^A,HbiM rpa4>htom HMeeT onenb BbicoKyio 3arAyuiHTeAbHOCTb. ripHMepnoe Ha3HaqeHne ahtbh cAeAYK>mee: 3y6MaTbie KOAeca, kphbo-HIHnHble BaAbI, ACT3AH AAH aBTOMOČHAeH, a b ocočchhocth aah npOH3BOACTBa BaAKOB aah ČAIOMHHr h C)6>KHMHbIX KACTCH.