TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice Glasilo Obœine Moravske Toplice FOTO: Arhiv OBŒINE UVODNIK Pribliæuje se konec leta, ko skuøamo pod raœune potegniti œrte in narediti obraœune. V Lipnici ga je za obœino z zvrhano mero optimistiœnega zadovoljstva naredil æupan. Ne da bi si posebej prizadevali, so se nam strani lepo sparœkale: po dve strani o delu obœinskega sveta, dogajanju v turizmu in kmetijstvu, na podroœju prometne varnosti in zaøœite ... V Norøincih so ob proslavi 80-letnice gasilskega druøtva predstavili zasnovo gasilskega muzeja, v Moravskih Toplicah intenzivno gradijo, zato se spraøujemo tudi o tem, kakøen bo najlepøi turistiœni kraj v dræavi za leto 2005 videti œez leta, desetletje. Na kmetijski strani med drugim poroœamo o priznanjih za gospodinje in œebelarje, obœinski svet se je sestal dvakrat in med drugim obravnaval osnutek proraœuna za leto 2006. Objavljamo razpis za izbor najboljøih øportnikov, povabim pa Vas naj tudi na odprtje nove zdravstvene ambulante in delovnih prostorov krajevnega urada ter narodnostne skupnosti v Prosenjakovcih, v œetrtek, 22. decembra, ob 15. uri. Da ne pozabim: zdravo in zadovoljno e e e Æelim Vam veliko biserov Számtalan gyöngyszemetkívánok mindenkinek! Na zaœetku okroglega leta 2005 e e smo v obœini sanjali lepe sanje. A 2005-ös kerek esztendo´ ´ elején Zdaj, ob njegovem skorajønjem községünkben szép álmokat szo´´ttünk. koncu, z zadovoljstvom Most, hogy közeledik az év vége, ugotavljamo, da se jih elégedetten állapítjuk meg, je veliko tudi uresniœilo. hogy sok álmunk valóra vált. Kakrøno koli æe pa je bilo leto, Bármilyen volt is azonban e e ki se izteka, za slehernega az elköszöno´ ´ esztendo´ ´ , eod Vas, drage obœanke in eazt kívánok Önöknek, kedves spoøtovani obœani, naj Vam polgártársaim, az önök számára bo njegov boæiœno novoletni elegkedvesebb színekben prazniœni konec obarvan na és hangulatban teljenek naœin, ki Vam je najdraæji. a karácsonyi és újévi ünnepek. V imenu organov obœine A községi szervek, és a magam in v svojem imenu Vam æelim nevében számtalan gyöngyszemet e e e v prihajajoœem letu 2006 kívánok mindenkinek az új, veliko biserov. Ne tistih 2006-os esztendo´ ´ben. Nem azokra zelo dragih, ampak tistih, a drága gyöngyszemekre gondolok, ki nosijo v sebi zdravje, hanem azokra, melyek egészséget, sreœo in zadovoljstvo! boldogságot, elégedettséget hoznak! leto 2006 Vam æelim. Feri Cipot, æupan Feri Cipot, polgármester Urednik FOTO: Ludvik SOŒIŒ DAN SPOMINA NA MRTVE – Obdobje smo priœeli s spominskim MARTINOVO – Martin je prinesel vedrejøe razpoloæenje. Moøt, ki ga praznikom. Kdaj pa kdaj smo potekmovali z velikostjo in je koliœinsko manj kot prejønje leto, obeta kvalitetno vinsko letino. imenitnostjo cvetnih aranæmajev. S tem noœem trditi, da je bilo Martinov krst so marsikje opravile kulturne skupine v øaljivem obredu. tako tudi na mlajtinskem pokopaliøœu. Milan Zrinski in Beltinœani so krstili na Jelovøkovem bregu. Besedilo: Ludvik Soœiœ, fotografije: Geza Grabar 20. december 2005 DOBRO, BOLJØE, OBŒINA MORAVSKE TOPLICE! Imamo pravico, da si omislimo sklanjatev pridevnika »dobro« po svoje. Veœ kot sedem milijard tolarjev vredne investicije v razvoj turizma, ki so se zaœele v letoønjem letu in bodo po predvidevanjih konœane v letu, ki prihaja, uvrøœajo naøo obœino po kriteriju neposrednih investicijskih vlaganj gospodarstva v razvoj, glede na øtevilo prebivalcev, ne samo na vrh lestvice med obœinami v Sloveniji, temveœ v svetovnem merilu. In ta intenziteta, kot zdaj vse kaæe, øe ni dosegla vrha dogajanja na tem podroœju, saj so tudi prihodnji projekti, ki se napovedujejo kot nov ciklus investiranja v naøem okolju, zelo realni. Smo torej na dobri poti, da postane naøa obœina turistiœni »eden« øirøe evropske regije. Seveda pri tem zasluæijo veliko pozornost in morda najveœjo pohvalo gospodarski subjekti, torej podjetja, ki so svoj razvoj in poslovne priloænosti povezala z vlaganji na naøem obmoœju. Predvsem to velja za sedanje najveœje investitorje, Naravni park Terme 3000 d.d. in novo podjetje v naøem okolju, Turizem-meteor d.o.o. V okviru Naravnega parka bo z izgradnjo hotela najviøje kategorije zaokroæen veœletni investicijski ciklus: leta 2000 je bil izgrajen bazenski kompleks Terme 3000, leta 2004 sodoben wellness center in Terme 3000 so ponudnik turistiœnih storitev, ki bo sposoben servisirati tudi najzahtevnejøe goste. Sonœni park Vivat, zanimiva projektna zamisel podjetja Turizem-meteor, bo z izgradnjo olimpijskega bazena in veœ manjøih veœnamenskih bazenov, savn, jacuzijev in velikega apartmajskega kompleksa postal eden od turistiœnih ponudnikov storitev, ki so namenjene predvsem ljudem, ki si æelijo v miru nabrati novih moœi, in tistim, ki imajo radi morda veœ zasebnosti. Tu pa je øe veliko manjøih investitorjev, podjetnikov in drugih, ki so naøli svojo poslovno priloænost v naloæbah, ki so usmerjene predvsem v turistiœno dejavnost. Razliœni zasebniki so v zadnjih nekaj letih izgradili predvsem nove prenoœitvene zmogljivosti z veœ kot 266 dodatnimi posteljami. Brez tistih, ki so v gradnji, je v obœini trenutna kapaciteta 613 postelj pri zasebnikih. In kakøna je pri tem velikem vlaganju v razvoj vloga obœine? Velika! Œeprav je dejansko v dobrøni meri skrita za vsebinami, ki niso najbolj izpostavljene, pa je kljub temu izjemno pomembna. Naøa skrb je, da ustvarjamo prijazno in zanimivo okolje, s œimer privabljamo investitorje. Predvsem pa, da v okviru svojih pristojnosti naredimo vse, da se ideje in zamisli investitorjev lahko œim hitreje udejanjajo. V praksi to pomeni, da je obœina pravoœasno sprejela prostorske naœrte, zazidalne naœrte in prostorsko ureditvene pogoje, s œimer je omogoœila sebi in investitorjem, da pridobijo ustrezna lokacijska in gradbena dovoljenja v najkrajøem œasu, brez velikih zapletov. Izgrajena je bila vrsta osnovnih infrastrukturnih objektov, kot so kanalizacije, œistilne naprave, vodovodi, javna razsvetljava, ceste in ulice s ploœniki, kolesarske poti ... Ti omogoœajo visoko kvaliteto bivanja v okolju, kar direktno poveœuje vrednost investicijskih vloækov vseh investitorjev. Ob vsem tem pa je obœina tudi aktivni udeleæenec v prostoru, ki prek za to ustanovljenih subjektov skrbi za œisto okolje, sprotne informacije in pestro druæbeno dogajanje na eni strani, v okviru gasilskih enot in enot civilne zaøœite pa zagotavlja protipoæarno in drugo varnost vseh na tem obmoœju. Ob koncu leta, ki se izteka, smo lahko izjemno zadovoljni z delom Javnega komunalnega podjetja Œista narava d.o.o., ki vzorno skrbi za urejanje javnih povrøin v vseh letnih œasih, kar daje videz urejenosti in zdravega, œloveku prijaznega okolja. Naø TIC postaja center turistiœnih informacij, ki so vse bolj iskane, tako pri turistih kot pri popotnikih in drugih, ki se gibljejo v naøem okolju. Z novo kadrovsko zasedbo pa njegovo vlogo vse bolj zaznavamo tudi pri organizaciji pomembnih druæabnih, øirøi javnosti namenjenih prireditev. Te so izjemnega pomena za popestritev turistiœne ponudbe. Precejøen del mnoæiœnih prireditev je povezan s øportom, zato je v zadovoljstvo vseh zelo aktiven partner pri teh dogajanjih tudi Obœinska øportna zveza. Vse bolj so aktivni tudi v razliœnih kulturnih druøtvih, nekateri ne manjkajo na nobeni pomembnejøi prireditvi (v letu 2005 predvsem teøanovski plesalci folklore, upokojenske »marjetice« pa tudi vse veœ martjanskih kulturnikov). Gotovo ob tem ne moremo mimo prireditev, ki so postale æe tradicionalne in so letos vse po vrsti privabile izjemno veliko udeleæencev: Martinov pohod, maøkerada, Pohod po sladki poti, Preøernov pohod, kolesarski maratoni (letos æe trije), olimpijski tek, spomladanski kros osnovnoøolske mladine in veteranov, dogajanja v okviru Koøiœevih dnevov kulture (z zanimivim zelenjadarskim dnem), sreœanje folkloristov, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, lonœarska delavnica, prireditve Vitas-Vitae in, nenazadnje, prireditve v okviru praznika obœine (golf turnir, domaœa trænica, predstavitev vseh kulturnih druøtev, etno razstava Fokovci skozi œas, avto moto rally, ...), sreœanje vasi Sela, lüjpanje kukorce, ocenjevanje vin, sreœanje na meji, tekmovanje za pokal obœine v malem nogometu in seveda obœinske vaøke igre. Gotovo sem izpustil kakøno pomembno prireditev, seveda nenamerno, saj je bilo dogajanj med letom res veliko. Za vse pa velja, da so bile skrbno pripravljene in si organizatorji zasluæijo vso pohvalo za opravljeno delo in veliko izvirnosti. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da smo letos bili priœe nekaterim izjemnim dogodkom. V prvi vrsti je bila to ureditev spominskega parka in postavitev doprsnega kipa prvemu prekmurskemu gospodarstveniku Josipu Benku v rojstnih Teøanovcih pa tudi obnovitev Voglarjeve koœe v Motvarjevskem gozdu, 30letnica vrtca v Martjancih in 10-obletnica delovanja slikarske kolonije Primoæ Trubar v Moravskih Toplicah. Postali smo bogatejøi za zbornik s simpozija o Mikloøu Küzmiœu in monografijo o slikarski koloniji, dobili pa smo tudi knjiæico o naøi najmanjøi vasi, Bukovnici. Zadovoljni smo lahko z doseæki naøih øportnih ekip in øportnic ter øportnikov posameznikov, predvsem ekip v hokeju na travi, ki nastopajo v celoti z domaœimi igralci. Æenska vrsta je prva v dræavi, vse boljøa pa je tudi moøka ekipa. Vsekakor pa je posebna zgodba æenski nogometni klub, ki ima svoj domicil na igriøœu v Filovcih in je v vrhu slovenske lige. Podobna ugotovitev velja tudi za nogometaøe NK Œarda, ki so ob vseh teæavah s financiranjem ligaøkega nogometa øe vedno v vrhu pomurske lige. Za vloæeno delo, ki nikoli ni poplaœano drugaœe kot z uspehi, pa si gotovo zasluæijo priznanje tudi v vseh drugih øportnih ekipah v obœini. To pa v enaki meri velja za posameznike, naøe øportnice in øportnike, ki dosegajo vidne rezultate na razliœnih tekmovanjih doma in v tujini. In naj na koncu zapiøem, da so bile Moravske Toplice izbrane za najlepøe urejen izrazito turistiœni kraj v Sloveniji v okviru ocenjevalne akcije Turistiœne zveze Slovenije. Torej odprimo øampanjec in nazdravimo na øe veliko takønih let ... Franc Cipot, æupan 20. december 2005 21. REDNA SEJA 27. oktober 2005 Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 20. redne seje Obœinskega sveta 2. Predlog rebalansa proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2005 s predlogom Odloka o spremembah odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2005 – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 3. Sprejem mnenja o predlogu za zaœetek postopka za ustanovitev obœine Bogojina in doloœitev njenega obmoœja 4. Predstavitev projekta »Vzpostavitev mehanizmov varstva biodiverzitete Prekmurja« izvajalca Razvojnega centra Lendava in obravnava vabila RC Lendava k sodelovanju pri oblikovanju in delovanju Konzorcija za Naturo 2000 v Prekmurju 5. Predlogi odbora za druæbene dejavnosti v zvezi z: a) vlogo Mestnega sveta Mestne obœine Murska Sobota za poveœano delovno uspeønost delavcev javnega zavoda Pokrajinski muzej M. Sobota za leto 2005, b) vlogo Mestnega sveta Mestne obœine Murska Sobota k oddaji zdravstvenih poslovnih prostorov v Zdravstvenem domu Murska Sobota v najem in c) vlogo Pomurskega ekoloøkega centra za sofinanciranje priroœnika »Zdravo æivljenje« 6. Predlog odbora za gospodarstvo o predlogu Term 3000 Moravske Toplice za spremembo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljiøœa v Obœini Moravske Toplice 7. Vloga Okroænega sodiøœa M. Sobota za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike 8. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori: a) predlog za odpis zamudnih obresti Podlesek Francu iz Norøinec b) predlog za œlana sveta zavoda Krajinski park Goriœko 9. Predlog odloka o uporabi sredstev proraœunske rezerve za odpravo posledic neurij na lokalnih cestah in javnih poteh za leto 2005 – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 10. Razno MNENJE OBŒINSKEGA SVETA O PREDLOGU ZA USTANOVITEV OBŒINE BOGOJINA Na zahtevo predsednika Dræavnega zbora do tega povpreœja zaostajajo za pribliæno RS Franceta Cukjatija z dne 11. 10. 2005 do 200,000.000 SIT, s tem da so ostali je Obœinski svet oblikoval mnenje o predlo-deli obœine dosegli tudi do 300 odstotno gu za zaœetek postopka za ustanovitev ob-povpreœno porabo na prebivalca. Sredstva, œine Bogojina in doloœitev njenega obmoœja. ki se pridobijo na raznih razpisih, se v Predlog za izloœitev delov obœine Mo-celoti ne namenjajo za iste projekte, amravske Toplice in ustanovitev nove obœine pak se jih porablja za kakøne druge v mejah KS Bogojina (naselja Bogojina, namene oziroma za posodobitve v obœini. Bukovnica in Ivanci) in KS Filovci (naselje Posamezni deli obœine pridobijo razna Filovci) je v parlamentarno proceduro vlo-sredstva kot dotacijo oziroma rento, da bi æil poslanec Joæef Horvat in se pri tem si na ta naœin izgradili komunalne objekskliceval na 15. œlen Zakona o lokalni sa-te. Obœina nato s projekti, po katerih so moupravi. Predlog je oprl na vlogo obœa-objekti æe zgrajeni, øtarta na razpisih za nov z 18. septembra 2005 in jo utemeljil pridobitev sredstev, ki jih nato uporablja v elaboratu na 11 straneh, v katerem je za druge komunalne objekte v obœini, ob uvodu in zakljuœku pojasnil zgodovin-kredite pa evidentira, kot da bi bili porabski, geografski in kulturno-druæbeni zna-ljeni v vasi, za katero so bili pripravljeni œaj, pravne vire, podlago, razloge, pogoje, projekti. V zadnjem œasu pa se je zaœelo preostanek obœine, prednosti novonastale tudi ponarejanje pogodb. Veliko nepravilobœine. V poglavju Razlogi (str. 9) je pre-nosti je ugotovilo tudi raœunsko sodiøœe, dlagatelj med drugim zapisal: vendar v dræavi ni institucije, ki bi ukrepa »Na to obmoœje se je v œasu obstoja la, pa œeprav je poroœilo dobila marsikateobœine Moravske Toplice izjemno malo ra institucija. Mnoge stvari pa prav gotovo vlagalo v infrastrukturne objekte in v po-visijo v zraku. Zato je teæko oz. nemogoœe sodobitve. Naj omenimo le, da je bilo v æiveti v obœini, kjer se dela po domaœe, ko obœini Moravske Toplice s strani obœine pa se na to domaœnost opozarja s strani same (obœinska sredstva, krediti, razpisi) svetnikov, vœasih skoraj pride do pretepov. namenjeno v letih 1995–2005 okrog Nesmiselno je namreœ biti del takøne obœi 250.000 SIT na prebivalca in da te vasi ne, kjer bi moral nekdo nositi odgovor- Pripravil: Ludvik Soœiœ nost, kljub temu, da od nepravilnosti ni imel nobene koristi.« Po daljøi razpravi so svetniki sprejeli ugotovitvene sklepe in zahtevano mnenje. Ugotovitveni sklepi: 1. Pobuda za ustanovitev obœine Bogojina, ki jo je vloæil poslanec DZ Joæef Horvat, se nanaøa na obmoœje øtirih naselij (Bogojina, Bukovnica, Ivanci in Filovci) s skupno 1450 prebivalci, kar je manj, kot je najmanjøe øtevilo prebivalcev (2000) za ustanovitev obœine. 2. Navedbe v gradivu, ki je podlaga za utemeljitev predloga za novo obœino Bogojina, se vsebinsko veæejo na doloœbe zakona o postopku za ustanovitev obœin in doloœitvi njihovih obmoœij, ki veœ ne velja. 3. Med razlogi za ustanovitev nove obœine predlagatelj navaja, da je bilo na obmoœju, ki se æeli izloœiti iz dosedanje obœine, torej v naseljih Bogojina, Bukovnica, Ivanci in Filovci, v preteklosti vlagano v infrastrukturo izjemno malo, kar obœinski svet v celoti zavraœa, saj je to obmoœje v preteklem 11-letnem obdobju bilo z vidika porabe sredstev proraœuna za investicije med tistimi, ki jim je bilo namenjeno veœ investicijskih sredstev od povpreœja, predvsem pa 2/3 celotnega obmoœja obœine. To med drugim priznava tudi sam vlagatelj zahtevka, ko v obrazloæitvi svojega predloga med pogoji za ustanovitev nove obœine pravi, da je s œistilnimi napravami in kanalizacijo ter vso ostalo infrastrukturo opremljeno 95 % predlagane nove obœine – zato to ne more biti razlog za zmanjøanje øtevila prebivalcev na tem obmoœju in argument predlagatelja za novo obœino. 4. Predlagatelj v svojih navedbah oziroma razlogih za ustanovitev nove obœine navaja veliko nepravilnosti na raœun dela obœinske uprave, obœinskega sveta in æupana. Ker gre za obtoæbe, ki so æaljive do vseh, ki se v obœini trudimo za napredek, ki je viden na vsakem koraku, obœinski svet v celoti zavraœa tovrstne oœitke in se distancira do podpisnikov predlaganega gradiva. Mnenje: Glede na to, da se æelja po izloœitvi obmoœja naselij Bogojina, Bukovnica, Ivanci in Filovci iz dosedanje obœine pojavlja vsa leta od uveljavitve nove lokalne samouprave v Sloveniji, obœinski svet kljub pomislekom, ki so bili ob vsaki dosedanji pobudi (leta 1997 in leta 2001) posredovani zakonodajalcu (DZ RS), podpira predlog za ustanovitev nove obœine Bogojina. Pri tem se s strani obœanov Obœine Moravske Toplice priœakuje, da bo odloœitev argumentirana in sprejeta v skladu s pravnim redom RS. 20. december 2005 22. REDNA SEJA 7. december 2005 Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 21. redne seje Obœinskega sveta 2. Predlog proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2006 s predlogom Odloka o proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2006 – 1. obravnava 3. Osnutek Odloka o ustanovitvi organa skupne obœinske uprave »Medobœinska uprava obœin Murska Sobota, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoø, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogaøovci, Øalovci in Tiøina« 4. Predlog sklepa o vrednosti toœke za izraœun nadomestil za uporabo stavbnega zemljiøœa na obmoœju Obœine Moravske Toplice za leto 2006 5. Predlog sklepa o ekonomski ceni storitve pomoœ druæini na domu v letu 2006 6. Predlog viøine zakupnine za rabo kmetijskih zemljiøœ za leto 2006 7. Predlog sklepa o viøini komunalnega prispevka v Obœini Moravske Toplice 8. Predlog pravilnika o sofinanciranju programov turistiœnih druøtev v Obœini Moravske Toplice 9. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori – Vloga MO Murska Sobota za sofinanciranje izgradnje Glasbene øole v Murski Soboti – Proønji OØ I in II iz Murske Sobote za povrnitev stroøkov prevozov uœencev 10. Razno a) Sklep o vrednosti toœke za izraœun komunalnih taks v Obœini Moravske Toplice b) Javna dela MEDOBŒINSKA INØPEKCIJA NOVE VREDNOSTI V NOVEM LETU Œlani obœinskega sveta so v prvi obravnavi pretresli in potrdili predlog Odloka o usta-Obœinska uprava predlaga, da se vrednost novitvi organa skupne obœinske uprave (za toœke (za izraœun komunalnih taks, nadozdaj) 11 prekmurskih obœin za podroœji mestila za uporabo stavbnega zemljiøœa, medobœinska inøpekcija in medobœinska komunalnega prispevka v Obœini Moravske Toplice ... poveœa za rast æivljenjskih po sluæba za urejanje prostora. Z odlokom botrebøœin v obdobju oktober 2005/oktober do, ko bo sprejet na obœinskih svetih vseh 2004 (indeks 1,031). Sklep o viøini koobœin, na skupno obœinsko upravo prenesli munalnega prispevka bomo objavili v cenaloge ustanoviteljic (obœin) s podroœij: in-loti. Vrednosti toœk po 1. 1. 2006:øpekcijske sluæbe, nadzor obœinskih cest in · Vrednost toœke za izraœun komunal obœinsko redarstvo ter urejanje prostora. nih taks: 9,10 SIT Pravna podlaga za ustanovitev organa je · Vrednost toœk za izraœun nadomestila 49. a œlen Zakona o lokalni samoupravi, ki za uporabo stavbnega zemljiøœa: doloœa, da se obœine lahko odloœijo za – pozidane parcele 0,29 SIT ustanovitev enega ali veœ organov skupne – zazidljive gradbene parcele 0,05 SIT obœinske uprave. Materialne pogoje za de-Svet je sklepal tudi o ekonomski cenilovanje uprave bodo zagotavljale obœine storitve pomoœ druæini na domu v letu ustanoviteljice v razmerju øtevila prebival2006. Znaøala bo 2.693 SIT na efektivnocev. Naœrtujejo zaposlitev 3 inøpektorjev, 3 uro opravljene storitve. Uporabnik bo od redarjev in 1 urbanista, stroøki pa so pred1. 1. 2006 prispeval 1.350 SIT, razliko do videni v viøini 44 mio SIT. ekonomske cene bo krila obœina. NADALJNJI POSTOPKI Ko je o predlogu novih obœin v novembru razpravljala Vlada RS, je ocenila, da je med 33 predlogi za nove obœine le 12 takih, ki izpolnjujejo pogoje za ustanovitev. Bogojine ni uvrstila mednje. Odbor Dræavnega zbora za lokalno samoupravo je na zaœetku decembra razøiril vladni predlog (na mizi je bil tudi predlog za obœino Bogojina). Poslancem bo predlagal, da glasujejo o referendumih za 16 novih obœin. Predloga za obœino Bogojina ni med njimi. Parlament bo o predlogu razpravljal prav v dneh, ko bo Lipnica v tisku. Za leto 2006 so cene zakupnin za rabo kmetijskih zemljiøœ naslednje: Katastrska Katastrski Zakupnina kultura razred SIT/ha Vrt 1–8 41.225,00 Njiva 1–3 30.213,00 Sadovnjak 1–4 30.540,00 Njiva 4–6 27.526,00 Njiva 7–8 23.301,00 Travnik 1–2 26.117,00 Travnik 3–4 21.891,00 Travnik 5–6 17.924,00 Travnik 7–8 13.698,00 Paønik 1–2 11.011,00 Paønik 3–4 8.193,00 Paønik 5–6 5.506,00 Paønik 7–8 2.689,00 PRORAŒUN OBŒINE ZA LETO 2006 Svetniki so se v prvi obravnavi seznanili z osnutkom proraœuna obœine za leto 2006 in ga potrdili. Iz naslova primerne porabe, lastnih in drugih prihodkov, namenskih sredstev, pridobljenih na javnih razpisih, in drugih prihodkov, ki se namenjajo predvsem za investicijske potrebe (komunalni prispevki, prispevki obœanov, takse, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiøœa ...) se bo v proraœunu za leto 2006 nabralo 1.450.059.000 SIT. Prihodki v tej viøini pomenijo 16,64 % poveœanje ocenjene realizacije prihodkov v letu 2005. Slavica Fujs, ki je na obœini zadolæena za podroœje financ, je opozorila na novi naœin prikaza proraœunske porabe, zaradi œesar je bilo potrebno pripraviti nova izhodiøœa za razrez pravic porabe proraœuna. Podatki niso neposredno primerljivi z dosedanjimi prikazi. Priprava obœinskih proraœunov po programski klasifikaciji razvrøœa izdatke obœinskih proraœunov na 21 podroœij s 57 glavnimi programi in 117 podprogrami. GRADNJA GLASBENE ØOLE V MURSKI SOBOTI Glasbena øola Murska Sobota veœ let deluje v slabih prostorskih razmerah (veœ lokacij, dve sta v postopku denacionalizacije), nujna so veœja vlaganja na sedeæu øole, zato so v Mestni obœini Murska Sobota ugotavljali, da je primernejøa reøitev novogradnja øolske zgradbe. Pogovore so konkretizirali leta 2003, ko je bila pripravljena pogodba o gradnji nove øole, ki jo je do sedaj podpisalo 11 obœin z obmoœja UE Murska Sobota. Ministrstvo za øolstvo, znanost in øport je novembra 2004 odobrilo velikost øole (1538 m2) in ocenilo vrednost na nekaj manj kot 383 mio SIT. Po merilih resornega ministrstva dræava financira 44,4 % vrednosti oziroma 170 mio SIT, preostala sredstva morajo zbrati sofinancerji (obœine). Razdelilnik je narejen na osnovi vkljuœenih otrok. Iz naøe obœine se je v obdobju 1995/2005 glasbeno izobraæevalo 338 otrok (od skupno 3685 gojencev), kar pomeni, da bi Obœina Moravske Toplice morala prispevati nekaj veœ kot 19,5 mio SIT. Svetniki so odprli øiroko paleto razmiøljanj, od nedvoumne podpore projektu do spraøevanja, ali za potrebe glasbenega øole ne bi bilo mogoœe uporabiti prostorov, ki so prazni ali se bodo sprostili v mestnem srediøœu, ter æupana zadolæili, da se pogovarja in pogaja o najoptimalnejøi reøitvi prostorskih zagat edine javne glasbene øole v Prekmurju. 20. december 2005 Pripravil: Ludvik Soœiœ Moravske Toplice NAJBOLJE OCENJENI IZRAZITO TURISTIŒNI KRAJ V SLOVENIJI Turistiœna zveza Slovenije æe vrsto let prireja tekmovanje krajev, nosilcev turizma in najrazliœnejøih turistiœnih ponudnikov v akciji Moja deæela – lepa in gostoljubna. V konkurenci naselij so kraji razvrøœeni v veœ tekmovalnih skupin (veœja, srednja, manjøa mesta, turistiœni kraji, tekmujejo pa tudi zdraviliøœa, øole, kampi ...). Po tradiciji na tekmovanju sodelujejo tudi trije kraji iz naøe obœine: Moravske Toplice v skupini izrazito turistiœnih krajev, Bogojina in Selo v skupini izletniøkih krajev. Posebej uspeøno je bilo letos sodelovanje obœinskega srediøœa, saj so Moravske Toplice zmagale med izrazito turistiœnimi kraji pred Rogaøko Slatino in Podœetrtkom. Med veœjimi zdraviliøœi in termalnimi kopaliøœi so Terme 3000 Moravske Toplice zasedle drugo mesto za Termami Œateæ in pred Termami Olimia. (L. S.) Tako obseænemu investicijskemu ciklusu v Moravskih Toplicah øe nismo bili priœa. Hotelski, apartmajski in stanovanjski objekti rastejo kot gobe po deæju. Skupna vrednost investicij zagotovo presega veœ milijard tolarjev, kar je za tako majhen kraj fascinantna øtevilka. Fascinanten pa je tudi pogled na mnoæico æerjavov, ki delajo druæbo cerkvenemu Nekdaj znaœilno kmeœko naselje z zelo razvito æivinorejo se je po letu 1963, ko so ob potoku Lipnici naøli izvir termalno-mineralne vode, zaœelo razvijati v turistiœni kraj. Iz leta v leto naraøœa zelo kakovostno sobodajalstvo, povezano z gostinsko ponudbo. Kraj je zelo lepo urejen, vsaka hiøa ima cvetje na oknih, vrtovi so ocvetliœeni in obdani z zelenjem, øtevilne rastlinjake pa zalivajo kar s termalno vodo. Cestiøœa so urejena. S svojo urejenostjo øe posebej izstopajo hiøe z apartmaji in zasebnimi sobami. Gostje lahko ves dan dobivajo informacije v TIC ali pa na turistiœnem druøtvu. Kraj je tesno povezan z zdraviliøœem in z njim tudi æivi. (Utemeljitev TZS) zvoniku, nekateri se celo dvigajo nad njega. Kar devet jih je. Œe v svetu velja nepisano pravilo, da se investicijski utrip in razvoj doloœenega kraja merita po øtevilu æerjavov, Moravske Toplice v tem pogledu prekaøajo veliko veœino slovenskih mest. Zapeljite ali sprehodite se na do Sebeborskega brega, martjanskih vinogradov ali v Gornje Moravce in videli boste ... (G. G.) TRK SVETOV Skuøajmo povezati podatke, ki smo jih o obœinskem srediøœu natrosili v tej øtevilki in zadnjih øtevilkah Lipnice: naselje je prejelo najviøje priznanje Turistiœne zveze Slovenije v akciji Naøa deæela – lepa in gostoljubna med izrazito turistiœnimi kraji; æupan v svojem zapisu govori o sedem milijard vredni investiciji v moravske turistiœne kapacitete (ne upoøtevaje øtevilne zasebne gradnje), reporter Geza Grabar vidi nad Moravskimi Toplicami same æerjave ... Poznamo tudi hudo nezadovoljstvo stanovalcev Male, Levstikove in drugih ulic z bivalnimi razmerami in njihov strah pred prihodnjo nasiœenostjo dela naselja, spomnimo se nezadovoljstva vseh nad poletnim prahom in blatom v naselju ... Priznam, da mi pred leti ni ølo v glavo, kako je mogoœe, da v turistiœnem raju, kot so Moravske Toplice, ni veœjega zanimanja investitorjev. Na obmoœju, ki od zdraviliøkega srca ni oddaljeno veœ kot tristo metrov, njive in travniki segajo tako rekoœ do glavne ceste, v samem »centru« smo ob Dolgi ulici opazovali podirajoœe se üte, zaraøœene ograde, koruzo na njivah ... Torej se je zaœelo, konœno! In kaj nastaja zdaj? Tudi v Moravskih Toplicah investitorji omogoœajo arhitektom, da izæivljajo svoje vizije in frustracije, zato rastejo økatle v obliki kvadrov, romboidov in vsakrønih oblik, ki z naøim geografskim in bivanjskim prostorom ne morejo imeti nikakrøne zveze, øe manj s tradicionalno arhitekturo okolja. Tako je paœ! To je neizbeæni davek razvoja, mi bodo odgovarjali odgovorni. Tudi œe jim pritrdim s trpkim priokusom, ker paœ svoje œase nismo znali zavarovati svoje »panonije« pred vdorom »barbarov«, pa mi nikoli in nigdar ne bodo mogli izpraskati dvomov iz globine duøe: zgodil se je nedopusten trk konceptov. Dræavna birokracija si je olajøala posel tako, da je iz postopkov odobravanja prostorskih projektov izkljuœila lokalne skupnosti. In marsikje v Sloveniji »staroselci« dvigajo glas proti radikalnim posegom v prostor, ki ranijo njihove duøe, ko jim ruøijo predstave o »njihovem« kraju. Moravske Toplice, to idiliœno prekmursko vasico, smo nepreklicno izroœili v predelavo. Hitro poslikajmo vedute in jih shranimo; œez desetletje, ko se bomo utopili v megaturistiœnem konglomeratu, jih bomo s posebno ljubeznivostjo in olajøanjem kazali svojim otrokom, vnuœkom ... Kot spomin na to, kak je nigda fajn bilou. Ludvik Soœiœ FOTO: Geza GRABAR FOTO: Arhiv TIC 20. december 2005 Panonske terme CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO TUDI ZA TERME 3000 16. novembra 2005 je bilo v Moravskih Toplicah slovesno: vse druæbe, ki poslujejo v okviru poslovnega sistema Panonske terme, so prejele certifikate kakovosti. Druæbe Terme 3000 Moravske Toplice, Terme Lendava in Terme Ptuj so prejele certifikat vodenja kakovosti storitvenih dejavnosti v skladu z zahtevami standarda ISO 9001:2000, druæba Terme Radenci, ki se kot prvo zdraviliøœe v Sloveniji æe od leta 1997 ponaøa z omenjenim certifikatom in od leta 2000 øe s certifikatom ravnanja z okoljem ISO 14001, pa je na slovesnosti v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah prejela certifikat OHSAS 18001 (zagotavljanje in izboljøevanje varnosti in zdravja zaposlenih pri delu). Ob tej priloænosti je Duøan Bencik, glavni direktor Naravnega parka Terme 3000, poudaril pomen kakovosti: »Dejstvo je, da nas 42 let uspeønega delovanja krasi s kakovostnim produktom in prijaznostjo ter profesionalnostjo zaposlenih. Za konœni uspeh pa je pomembna in nujna ne le kakovost storitev, temveœ nenehno izboljøevanje vseh procesov v druæbi. Pri tem si bomo pomagali tudi in predvsem z okvirjem, ki nam ga daje standard ISO 9001:2000.« Nad uspeøno opravljeno zahtevno nalogo certificiranja, ki so jo druæbe Panonskih term opravile v dveh letih, je bil navduøen tudi Janez Bohoriœ, predsednik uprave veœinskega lastnika, Save Kranj. Dejal je, da vse Savine druæbe v dejavnosti Turizem delujejo v skladu z zahtevami standarda ISO 9001:2000. Panonske Terme sodelujejo tudi na nateœaju Republike Slovenije za poslovno odliœnost. Naravni park Terme 3000 ZLATI ZNAK KAKOVOSTI TERMAM 3000 Na nedavni 11. letni konferenci Pomurskega druøtva za kakovost v Murski Soboti je najviøje priznanje, zlati znak kakovosti, prejela druæba Naravni park Terme 3000 iz Moravskih Toplic. Priznanje je druæba Terme 3000 dobila za poseben prispevek k razvoju in øirjenju ideje o kakovosti ter njenem uresniœevanju v Pomurju in øirøem slovenskem prostoru. V obrazloæitvi je zapisano, da je bil razvoj omenjenega podjetja od njegovih zaœetkov v 60. letih prejønjega stoletja do danes intenziven in kakovosten. Pred leti je druæba pod skupno streho Panonske terme povezala celotno turistiœno dejavnost na severovzhodu Slovenije, od Lendave, Radenec in Banovec do Ptuja, pred kratkim pa so Terme 3000 skupaj z drugimi druæbami v skupini prejele certifikat sistema vodenja kakovosti ISO 9001. Terme 3000 spadajo med najveœje in najbolj znane turistiœne centre v Sloveniji. 52. Gostinsko-turistiœni zbor v Portoroæu KOPICA ODLIŒIJ ZA ZAPOSLENE V PANONSKIH TERMAH Na nedavnem 52. Gostinsko-turistiœnem zboru v Portoroæu so zaposleni iz druæb Panonske terme v razliœnih panogah prejeli kar 40 odliœij, od tega 6 zlatih, 19 srebrnih in 9 bronastih medalj ter 6 priznanj. Poleg teh sta bili skupini podeljeni øe dve posebni nagradi za doseæke na podroœju kulinarike in kakovosti: Daniel Kozar je v tekmovanju v kulinariki prejel oplemenitenje traka kakovosti z zlato znaœko, Milan Karoli pa priznanje z zlato plaketo za kakovost pomurskega zdraviliøkega turizma. Oba sta zaposlena v Naravnem parku Terme 3000 Moravske Toplice. Dobitniki odliœij iz Term 3000 so: Milena Horvat (slaøœiœarstvo) – zlato odliœje; Marjana Rac (dieta), Simon Smej (dieta), Simona Sukiœ (kulinarika A), Duøan Kociper (jedila po naroœilu), Anita Krpiœ (meøanje pijaœ), Franc Dominko (meøanje pijaœ), Simon Wolf (priprava in postreæba kave) in Gabrijela Feher (tekmovanje receptorjev) – srebrna odliœja; Tanja Nemet (jedi v ponvi), Boøtjan Konkoliœ (vinski svetovalec), Simon Jerebic (priprava jedi pred gosti), Andrej Jandraøiœ (priprava jedi pred gosti), Nada Økrilec (tekmovanje sobaric) in Aleksandra Gerendaj (tekmovanje sobaric) – bronasta odliœja. Priznanji sta prejela Andrej Jandraøiœ (vinski svetovalec) in Marija Podlesek (tekmovanje receptorjev). 20. december 2005 Besedilo in fotografije: Geza Grabar ŒEBELARJI TUDI LETOS ODLIŒNI Pred leti ustanovljena Œebelarska zveza druøtev Pomurja (ŒZDP) opraviœuje svoj namen in poslanstvo z nizom uspeønih akcij, izobraæevanj, promocijskih nastopov in drugih prireditev. S œlanstvom veœ kot 20 druøtev z obeh bregov reke Mure – dve (ŒD Prosenjakovci in ŒD Moravske Toplice) sta tudi iz naøe obœine – je zadovoljen tudi njen predsednik dr. Stanko Kapun, ki ima plemenilno postajo za œebelje matice v Martjancih. Jeseni je bilo pod njihovim okriljem opravljeno æe øesto druøtveno ocenjevanje vzorcev medu, ki je bilo z udeleæbo œebelarjev iz Avstrije, Madæarske in Hrvaøke æe drugo leto zapored mednarodno. Ocenjevanje je sledilo strokovnim predavanjem o zdravilnih uœinkih medu, vplivih kmetijsko okoljskih ukrepov na insekte in kranjski œebeli v prostorih gradu pri Gradu na Goriœkem, ker so œebelarji pripravili celodnevno dogajanje. Predsednica ocenjevalne komisije Lidija Madavæ je na posebni novinarski konferenci povedala, da so med 119 vzorci medu prevladovali akacijevi in kostanjevi. Med posebnostmi ocenjevanja je Matavæeva omenila, da so letos na dræavnem nivoju prviœ sodelovali verificirani pregledniki medu z izpitom za ocenjevanje medu. Ker je ocenjevanje potekalo po pravilniku Œebelarske zveze Slovenije, so ocene absolutno primerljive z drugimi dræavnimi ocenjevanji. Dve triœlanski komisiji sta odloœili, da 23 vzorcem podelijo zlate, 27 srebrne in 39 bronaste medalje. Preostali vzorci medu so dobili priznanja. Vsem vzorcem sta bili predhodno tudi letos izmerjeni elektroprevodnost in vsebnost vode. Slednja pri nobenem vzorcu ni presegala 18 %, kar je mejna vrednost pri vrhunskem medu. Povpreœna vsebnost vode 15,5 % pa potrjuje, da so œebelarji osnovnemu œebeljemu pridelku dali dovolj œasa za zorenje v panju. Med najboljøe pridelovalce medu so se tudi letos uvrstili œebelarji iz naøe obœine. Koloman Kozic iz Ivanjøevec si je za akacijev med delil absolutno tretje mesto, prejel pa je tudi zlato medaljo. Najviøje odliœje za akacijev med je pripadlo tudi Øtefanu Klementu iz Martjanec. Bronasto medaljo sta si za svoja vzorca medu prisluæila Ervin Ficko iz Mlajtinec (cvetliœni med) in Vladimir Kodila iz Andrejec (akacijev med). Slednji je za kostanjev med prejel priznanje, ki ga je za cvetliœni med bil deleæen tudi Stanislav Œiœek iz Ivanec. SKRIVNOSTI SIRNIH NAMAZOV MIRE CIGÜT 24-letna Mira Cigüt iz Norøinec spada med najmlajøe dobitnice najviøjega priznanja na tradicionalni vsakoletni ptujski razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Ponavadi let, ki jih øtejejo æene ali dekleta, ne omenjamo, a v tem primeru se nam to zdi umestno. Le tako bomo lahko naslikali vrline in sposobnosti brhkega dekliœa, ki prihaja z ene najveœjih slovenskih kmetij. Pri Cigütovih namreœ trenutno obdelujejo 208 hektarjev, v hlevu redijo 500 govejih pitancev in imajo pet redno zaposlenih. Mira, doma jo ljubkovalno kliœejo Mirica, je æe od malih nog vajena trdega dela in odrekanja. Nikoli ni pogreøala nobene stvari, ki veseli mladega œloveka, saj sta ji starøa, mama Marija in oœe Øtefan, kljub obilici dela in skrbi omogoœila, da z bratom Øtefanom, ki se kljub mladosti æe nekaj let uvrøœa med najboljøe oraœe v dræavi, pri niœemer nista bila prikrajøana. »Æe od malih nog me je zelo veselilo delo za øtedilnikom. Zato tudi od- loœitev, kam po osnovni øoli, ni bila teæka – na gostinsko øolo v Radencih. Vendar je bila srednja izobrazba zame premalo. Vpisala sem se na Fakulteto za management v Kopru, ki jo konœujem,« pove za uvod. Prizna, da je bilo gostinstvo pomembno øe zaradi ene stvari: doma so imeli v naœrtu, in tega niso opustili øe danes, da bi odprli dopolnilno dejavnost turizma na kmetiji. »Zakonodaja je preveœ toga in pogoji odprtja in delovanja zahtevni, zato misel øe zori. Pogostokrat se spraøujem, zakaj smo – tako kot tudi na drugih podroœjih – pri zakonodaji bolj papeøki od papeæa in prehitevamo predpisano evropsko po levi in desni. V Kopru sem se imela priloænost pogovarjati z enim Œebelarski praznik pri Gradu so s prodajno razstavo medu, œebeljih izdelkov, pripravkov in drugih medenih izdelkov popestrili øtevilni pomurski œebelarji, med njimi tudi eden najbolj znanih pomurskih œebelarjev, Koloman Kozic iz Ivanjøevec. od italijanskih kmetov, ki mi je kar naravnost povedal, da so Italijani vstop v EU komaj œakali, saj so v œrpanju denarja iz Bruslja videli svojo razvojno priloænost; mi pa øe vedno vidimo Evropo kot velikega sovraænika in nismo sposobni sestaviti pametnih projektov. Ne zavedamo se, da si æivljenje grenimo sami,« je kritiœna bodoœa meneæerka. Ne pozabi omeniti, da bi marsikatera turistiœna kmetija pri nas laæje zadihala in bila øe uspeønejøa, œe bi se pogoji predelave do-ma pridelane hrane izenaœili s tistimi v sosednih dræavah. Polagoma preideva na ptujsko razstavo. Teæko bi rekli, da jo je za sodelovanje na njej kdo posebej navduøil. Kot v øtevilnih dobrih stvareh je tudi tu posnemala mamo, ki je pred leti zaœela sodelovati na tej zanimivi in za razvoj slovenskega podeæelja vsekakor pomembni prireditvi, ki pa ji v smislu træenja manjka nadgradnja. Mama s suhomesnatimi izdelki, prekmursko øunko, vloæeno zelenjavo in domaœim kruhom sodeluje øe danes. Leta 1997, ko je v ocenitev poslala svoja prva vzorca sirnega namaza s prekajenim mesom oziroma zelenjavo, je Mirica imela øele 16 let. Izkuønje, øe bolj pa napotki, ki jih je dobila na ocenjevanju, so kmalu obrodili sadove. »Pri obeh vzorcih sem hitro priøla do zlatega priznanja, tudi do dveh zaporednih, do »trojœka« pa sem œakala vse do letos. Vœasih se je zgodilo, da bi zlato priznanje potrebovala pri enem izdelku, pa sem ga dobila za drugega. Znaka kakovosti sem bila zelo vesela, saj mi v prvi vrsti pomeni potrditev mojega dela in kakovostnega recepta, v katerem je veliko kreativnosti.« Œeprav so osnovne sestavine sirnega namaza znane in jih je mogoœe najti skoraj v sleherni kuharski knjigi, ga vedno umeøa »iz glave« in po svojem okusu. Vœasih tudi zjutraj, ko je vzorce za ocenitev æe potrebno oddati. Nam lahko zaupa recept zanj? jo vpraøamo. »Seveda. Æe ime izdelka pove, je osnova zanj sveæa skuta. Najbolje je, da je domaœa. Œeprav krav nimamo, je pri nas ni teæko dobiti. Skuto s kuhalnico umeøamo v penasto maslo in ji zaradi veœje mazljivosti dodamo kislo smetano, sol in druge zaœimbe. Postreæemo jo z dodatki: pretlaœeno vrtno zelenjavo ali øunko. V pripravi slednje je specialist mama.« Mira je bila letos na Ptuju deleæna øe najviøjega priznanja za izvirnost embalaæe. Skutna namaza namreœ zapakirana v liœno posodico s pokrovom iz peœenega testa, ki ga obarva z jajœnim rumenjakom. Ker je tudi za sirni namaz z zelenjavo letos dobila æe drugo zlato priznanje, bomo o njej gotovo brali tudi prihodnje leto. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 20. december 2005 LETINA JE BILA KORUZI ZELO NAKLONJENA Na eni od njiv kmetije Franca Viteza iz Teøanovec so tudi letos pripravili tradicionalno prireditev s predstavitvijo in æetvijo NK hibridov koruze in krmnega sirka. Lastnik njive je pravzaprav Drago Kovaœ iz Moravskih Toplic, ki je opravil tudi veœino potrebnih ukrepov v organizaciji in pod Vitezovim nadzorom. Franc Vitez je poleg tega, da obdeluje 45 hektarjev zemlje in v kooperacijski reji pita 25 glav govejih pitancev, øe promotor za Prekmurje. Vitezov poskus je bil letos eden od 70, kolikor jih je podjetje Singenta po celi Sloveniji izvedla za semenski program NK hibridov koruze. Janko Petroviœ, zadolæen za prodajo in promocijo v severovzhodni Sloveniji, nam je zaupal, da imajo na njegovem obmoœju kar 45 poskusnih lokacij hibridov koruze in krmnega sirka, od tega 15 v Prekmurju. Rezultati so zelo dobri. Sprva je bila pri koruzi sicer nekoliko viøja vlaga, ki je pri poznejøih spravilih padla na raven prejønjih let. Rezultati so zelo dobri tudi s koliœinskega vidika, saj so v povpreœju hibridi v poskusih navrgli krepko œez 12 ton suhega zrnja, nekateri tudi veœ. Singenta ima v svojem semenskem programu NK hibridov v sortni listi 20 hibridov koruze, vendar zaradi boljøih rezultatov novejøih vsi niso v prodaji. Kmalu pa naj bi se jim pridruæili novi. Na poskusni lokaciji ob regionalni cesti med Teøanovci in Moravskimi Toplicami je bilo zasejanih 14 hibridov koruze, od tega dva v preizkuøanju, in krmnega sirka. Ob spravilu so se lahko øtevilni obiskovalci prepriœali, da se je povpreœna vlaga pri koruzi gibala med 21,1 % (NK Kanada) in 32,3 % (NK Maverik); po koliœini pridelka so najbolj izstopali hibridi poznejøega zrelostnega razreda (NK Cisko, NK Maverik), ki sta dala pridelek kar 15.118 oziroma 14.112 kilogramov suhega zrnja ob 14-odstotni vlagi. Med veœ kot sto poskusniki semenske hiøe Pioneer za hi-bride koruze so bili tudi Kuœanovi iz Teøanovec. Bili so eni izmed 59 poskusnikov za koruzo v zrnju, letos pa je ta uveljavljena semenska hiøa z okrog 60-odstotnim trænim deleæem v Sloveniji po vsej dræavi imela øe 40 poskusov za silaæno koruzo, 10 z razliœnimi roki setve ter pet poskusov koruze pred registracijo. Franc Kuœan, znani pomurski kmetovalec, obdeluje 34 hektarjev njivskih povrøin in se s 30 glavami goveje æivine ukvarja tudi z govedorejo in prirejo mleka. Æe peto leto je Pioneerov poskusnik, saj si skupaj s semenarji na mikrolokacijah prizadevajo za vsako njivo najti najboljøi hibrid. Darko Kerec, vodja Pioneera za Slovenijo, pravi, da je bila kljub obilici moœe v poletnih mesecih in spomladanske pozebe ter hladnega vremena letina koruzi zelo naklonjena. Koliœinsko so bili donosi zares zelo dobri, vlaænost v zrnju pa je bila ob zgodnjih spravilih visoka, potem pa iz tedna v teden manjøa. Med 12 hibridi, kolikor so jih letos vkljuœili v sortni poskus, je bila glavnina s sortne liste, nekaj pa tudi takih, ki na registracijo øe œakajo. Med starejøimi hibridi je tudi pri njihovem javnem spravilu z nizko vlago in visoki donosom izstopal hibrid 38 F 10, med novejøimi pa 37 D 25 in 38 A 24. Koliœine suhega zrnja se je v povpreœju gibala okrog 13 ton, vlaænost pa je bila v povpreœju 24 %. Seveda so bile tudi izjeme: hibrid 36 K 67 je pri Kuœanovih navrgel kar 15,1 tono suhega zrnja. Sicer pa je v Pioneerovi sortni listi æe nekaj veœ kot 30 hibridov koruze, 20 najboljøih je tudi v prodaji. Na trgu se pojavljajo tudi s semeni oljne ogrøœice, primerno zlasti za predelavo v biodizel, in silirnimi dodatki. Na uradnem seznamu naj bi se æe prihodnje leto pojavili øtirje novi. Kot zanimivost velja dodati øe, da imajo edini v Sloveniji management poskusov in izvajanje leteh certificirano po mednarodnem standardu ISO. Poleg Franca Viteza in Franca Kuœana iz Teøanovec so bili letos poskusniki koruze razliœnih hibridov v naøi obœini øe: Øtefan Kranjec iz Martjanec (Agrosaat), Roman Œasar iz Mlajtinec (Poljoprivredni institut Novi Sad), Vlado Üllen iz Martjanec (Pioneer), Joæe Horvat iz Martjanec in Dejan Koœiø iz Ratkovec (oba BC hibrid) ter Øtefan Cigüt iz Norøinec (NS hibridi). KUŒANOVI SE POSKUØAJO TUDI V ZELENJADARSTVU Ena najveœjih kmetij v Teøanovcih, nekoœ kmetijsko zelo naprednem kraju, je Kuœanova. Gospodar Franc, ki ga mnogi poznajo tudi kot podpredsednika Sindikata kmetov Slovenije in aktivnega na øtevilnih drugih podroœjih, je sicer edini polno zaposlen na kmetiji, vendar kljub temu zdruæuje kar nekaj oblik kmetijske dejavnosti. Ob tem, da je kmetija z 34 hektarji obdelovanih povrøin usmerjena v poljedelstvo, pomembno mesto æe vrsto let zavzema tudi govedoreja. Z njo sta zaœela æe njegova starøa, Franc pa jo je øe nadgradil. V hlevu namreœ redi 30 glav velike æivine, od tega devet krav molznic. Kmetija je usmerjena v okoljski ukrep integriranega poljedelstva, zanj ima vse potrebne standarde. Zadnjih pet let pa se Kuœanovi poskuøajo tudi v zelenjadarstvu. Vsako leto namenijo pribliæno hektar povrøin za pridelavo solate endivije in œebule. Ker poteka pridelava na odprtih njivskih povrøinah, je dejavnost zanimiva po æetvi æitaric, ko tudi opravijo setev veœine solate oziroma œebule. Ker je bila letoønja letina zelo ugodna z obilno moœo, je pridelek zelenjave bogato obrodil. V dveh setvah so namreœ pridelali okrog 12 ton solate, koliœinsko zelo podoben pa je bil tudi pridelek œebule. Na vpraøanje o prodaji Franc odgovarja, da z njo ni pretirano zadovoljen, saj si mora træne poti utirati sam, domaœi pridelovalci pa so nenehno pod udarom uvoæene zelenjave. S ponudbo pridelka solate in œebule je brez veœjega uspeha poskuøal v bliænjem zdraviliøœu v Moravskih Toplicah, zato se v precejønji meri øe vedno posluæuje tako imenovane »prodaje od vrat do vrat«. K sreœi ima nekaj rednih velikih odjemalcev. Prav teæava, kam in kako prodati zelenjavo, je od namere odvrnila mnoge kmete, ki bi jim zelenjadarstvo lahko bilo pomembna dopolnilna dejavnost. Gospodar prizna, da je to tudi njim, zato vidi edino reøitev v predelovalnem obratu ter trdnejøem interesnem povezovanju pridelovalcev. Kuœanovi – æena Vlasta je zaposlena, otroka Dejan in Danijela øtudirata v Mariboru, na kmetiji je øe njegov oœe Geza – se bodo z zelenjadarstvom zagotovo ukvarjali tudi v prihodnje. Ob bojazni, da zaradi reforme evropskega trænega reda za sladkor pridelava sladkorne pese za kmete ne bo veœ cenovno zanimiva, bo potrebno hitro najti zamenjavo za sladkorno peso. Kuœanovi so pesi vsako leto namenili kar sedem hektarjev. 20. december 2005 Besedilo: Geza Grabar Druøtvo vinogradnikov Goriœko DESET LET SLIKARSKE DVAJSET LET DRUØTVA KOLONIJE PRIMOÆ TRUBAR V Galeriji Murska Sobota so v zaœetku novembra odprli pregledno razstavo veœ kot petdesetih del, ki jih je 47 likovnih umetnikov iz Slovenije in tujine ustvarilo v minulih desetih letih na vsakoletni jesenski slikarski koloniji Primoæ Trubar v Moravskih Toplicah. Kot je ob odprtju razstave povedal direktor soboøke galerije mag. Franc Obal, avtorji pripadajo razliœnim generacijam in slogovnim usmeritvam, kar je omogoœilo pluralizem likovnih izpovedi in osebnih poetik. Umetniøki vodja kolonije, akademski slikar Nikolaj Beer, je na kolonijo vedno vabil profilirane likovne umetnike, zato na kolonijah ustvarjena dela kvalitetno marsikdaj presegajo nivo posameznega slikarja, za katerega je stroka æe ugotovila umetniøko vrednost in pomembnost v razvoju sodobne slovenske likovne umetnosti. Slovensko protestantsko druøtvo Primoæ Trubar, ki je skupaj z Evangeliœansko cerkvijo v Sloveniji in Obœino Moravske Toplice organizator vsakoletne kolonije, je ob tej priloænosti izdalo tudi obseæno monografijo s predstavitvijo vseh sodelujoœih slikarjev v obdobju 1995–2004 in izbranimi reprodukcijami na kolonijah ustvarjenih slik. Martjanci KMALU PO KOLESARSKI STEZI DO MURSKE SOBOTE Na jugozahodni meji obœine, na novem mostu œez Martjanski potok, je bila pred uradnim zaœetkom Martinovega pohoda krajøa slovesnost, s katero so predali namenu 700 metrov nove kolesarske steze v Martjancih in most œez omenjeni potok. Velika æelja vseh v obœini Moravske Toplice je, da bi se bilo mogoœe po kolesarski stezi kmalu pripeljati vse do regijskega srediøœa. Nova pridobitev se navezuje na lani odprto kolesarsko stezo od Moravskih Toplic do nekdanje øole v Martjancih in je veljala 22 milijonov tolarjev. Denar zanjo je bil zagotovljen v obœinskem proraœunu. Na priloænostni sveœanosti je zadovoljstvo nad zadnjo pridobitvijo v kraju izrazil podpredsednik krajevne skupnosti Martjanci Joæe Trajber in pozval, da traso po svoji obœini œim prej uredi tudi soboøka mestna obœina. Dodal je, da je investicija vkljuœevala tudi ureditev dela ploœnikov v ulicah proti potoku in proti Norøincem. Prepriœan je, da je kraj tudi z zadnjo pridobitvijo postal øe lepøi in komunalno bolje urejen. Æupan Franc Cipot je ugotovil, da je gradnja takønih infrastrukturnih objektov, kot so kolesarske steze, v ruralnem obmoœju zelo teæka naloga. Nekatera obmoœja namreœ nimajo niti osnovne komunalne infrastrukture, v vedno lepøih Martjancih pa so storili pomemben korak naprej. V to jih silijo tudi vse øtevilnejøi turisti, ki prihajajo iz sosednjih Moravskih Toplic. Prisotni so se prijetno nasmejali ob skeœu o zdravem naœinu æivljenja v izvedbi œlanov Turistiœnega druøtva Martin. Konec leta 1985, ko se je peøœica prekmurskih vinogradnikov povezala v prvo vinogradniøko druøtvo na levem bregu Mure, nihœe ni niti slutil, da bo druøtvo z veœ kot 300 œlani postalo eno osrednjih tovrstnih druøtev v dræavi z uspeøno izvedenimi 140 strokovnimi predavanji, 70 praktiœnimi prikazi v vinogradih na razliœnih lokacijah, veœ kot 200 teœajniki za stekleniœenje vin ... Njihovi nekdanji œlani so doslej v pokrajini ustanovili veœ kot deset podobnih druøtev. Poleg tega, da je bilo v tem œasu ogromno storjenega na podroœju dviga kakovosti goriœkih vin – najbolj zgovorni dokaz za to je povpreœna ocena, ki se je s prvega druøtvenega ocenjevanja s 16,33 toœke – letos dvignila æe na 17,72 toœke. V dvajsetih letih je bilo ocenjenih kar 3.565 vzorcev vin njihovih œlanov. Med najviøje ocenjenimi vzorci na druøtvenih ocenjevanjih so tudi vinogradniki iz naøe obœine. Posebej izstopajo: Ladislav Györek, Ernest Vöröø, Martin Jeriœ in Franc Joøar iz Prosenjakovec, Martin Kociper, Joæe Puhan, Janez Benkoviœ, Matija Puhan, Øtefan Lo-pert, Marjan Mauœec, Joæe Benkoviœ, Izidor Camplin in Martin Puhan (vsi iz Bogojine), Miran Erniøa iz Teøanovec, Vinotoœ Lipiœ-Passero, Karel Kuœan, Janez Erniøa in Geza Pap s Suhega Vrha, druæina Paviœ-Bele in Joæe Gutman iz Filovec, Koloman Varga iz Sela, Ludvik Novak iz Ivanovec, Franc Flisar iz Fokovec, Ernest Kerœmar iz Sebeborec in mnogi drugi. Med druæabnimi prireditvami ima dolgo tradicijo postavljanje klopotca, s katerim so priœeli leta 1986 na Jelovøkovem bregu nad Teøanovci. Tam ga je druøtvo postavljalo vse do leta 1990. Od leta 1993 ga postavljajo v Ivanovcih. Odmevne prireditve so tudi ob martinovem ter ob zakljuœku druøtvenih ocenjevanj. Druøtvo je bilo pobudnik in izvajalec øtevilnih ocenjevanj, tudi mednarodnih. Na zaœetku 90. let so prvi zaœeli tudi z ocenjevanjem vinskih kleti, ki je preraslo v vseslovensko akcijo. Leta 1999 je v kategoriji vinotoœev in turistiœnih kmetij na dræavni ravni zmagal vinotoœ Janeza Erniøe s Suhega Vrha. Pred leti so se najveœji træni pridelovalci zdruæili in vino ponujajo pod skupno promocijsko blagovno znamko Diøi po Prekmurju. Posebno poglavje je druøtveni Vinogradniøki center Goriœko, ki so ga v Ivanovcih preuredili iz kmeœke hiøe. Od avgusta 1998, ko so ga odprli, predstavlja izhodiøœe vinske turistiœne ceste in je zelo priljubljena postojanka za vinogradnike in kletarje. Druøtvo je na prireditvi v hotelu Diana v Murski Soboti ob svoji 20-letnici podelilo œastna in spominska priznanja, odprlo bogato pregledno razstavo o druøtvu in izdalo obseæen zbornik. Eno od dveh œastnih priznanj je prejel Oto Ratkai iz Ivanovec; med dobitniki priznanj iz naøe obœine pa sta tudi Vinotoœ Lipiœ-Passero s Suhega Vrha in Geza Grabar iz Teøanovec. Trak sta prerezala æupan Franc Cipot in predsednik sveta KS Martjanci Franc Kodila. Besedilo in fotografija: Geza Grabar 20. december 2005 Selo V ZNAMENJU KORUZE V tej slikoviti vasici na Goriœkem je bila prva sobota v oktobru æe drugo leto zapored v znamenju koruze. Domaœe pevsko druøtvo je v bliæini znamenite romanske rotunde iz 13. stoletja pripravilo druæabno prireditev »lüjpanja kukorce« (liœkanja koruze). Domiselni organizatorji, ki jih vodi neutrudni Oskar Makari, so se ob pomoœi krajanov letos posebej potrudili, saj so z obiskom øtevilnih nastopajoœih kulturnih skupin, domaœinov in obiskovalcev dodobra napolnili prireditveni øotor. Bogat kulturni program so zapolnili pevci KUD Avgust Gaøpariœ iz Vuœje Gomile, ljudski godci KTD Vrtanek iz Gornjih Petrovec, moøki kvartet KUD Joæef Koøiœ iz Bogojine, mladi folkloristi DOØ Prosenjakovci in seveda domaœi pevci. Najdlje pa so na prireditev priøli Domaœi muzikanti iz Gomile pri Kogu. Rdeœa nit veœernega dogajanja, ki se je nadaljevalo z druæabnim delom pozno v noœ, je bilo seveda liœkanje koruze. Posebej zanimiv je bil del, ko je organizator iz vsakega nastopajoœega druøtva na oder povabil par, ki æivi »na koruzi«. Ti so se potem pomerili v tem nekoœ zelo priljubljenem jesenskem kmeœkem opravilu. Moravske Toplice ADVENTNI SEJEM Z RAZSTAVO IN TURISTIŒNO TRÆNICO Na adventnih venœkih smo zadnjo soboto novembra priægali prve sveœke in naznanili vselej priœakovanja poln predboæiœni œas. Po øtevilnih krajih po Sloveniji so se v znamenju omenjenega dogodka zvrstile øtevilne prireditve, najbolj razøirjeni so adventni sejmi. V pravi zimski idili so prvega pripravili pred evangeliœansko cerkvijo v organizaciji TIC-a v Moravskih Toplicah. Z izdelki, povezanimi z adventom in zimskim œasom, se je v obliki turistiœne trænice predstavila vrsta ponudnikov iz obœine in sosednje Madæarske. Med drugim smo lahko obœudovali adventne venœke, ponudbo peciva, sadja in pijaœ ter medu in okrasnih izdelkov Turistiœnega druøtva Ivanovci, Øtudijskega kroæka Martjanci, Turistiœnega druøtva Martin Martjanci, martjanske Karitas, Œebelarskega druøtva Moravske Toplice, KUD Vuœja Gomila, Kovaøtva Evgena Solarja iz Andrejec, Mediœarstva Celec iz Ratkovec, Verouœne skupine evangeliœanske cerkve Moravske Toplice, Vrtcev Moravske Toplice, Sadjarstva Cifer iz Kukeœa, Vladimirja Miloøeviœa iz Ratkovec ter lonœarja iz Madæarske. so gospodinje napekle polne mize kmeœkih dobrot, potic na sto in Posebna komisija je adventne venœke in aranæmaje tudi ocenila. en naœin, narezale so suhe mesnine, na kruh namazale mlete ocvir-V prvi skupini je bil najlepøi tisti, ki so ga spletle æene in dekleta iz ke in zaseko, dodale œebulo in zelenjavo ... Ker je tovrstnih prireditev v veœernih urah v pokrajini malo oziroma Turistiœnega druøtva Ivanovci, sledita venec starøev mlade skupine jih sploh ni mogoœe zaslediti, lahko na njej v izletniøkem kraju Selu gra-vrtca v Moravskih Toplicah in Tanja Dæuban iz Moravskih Toplic. dijo tudi svojo dodatno turistiœno ponudbo. Potrditev za to niso dobili le Najlepøi aranæma je uspel Tanji Dæuban. Na drugo mesto sta se od øtevilnih obiskovalcev in nastopajoœih, paœ pa tudi gostov Naravnega uvrstila aranæma Suzane Kodila Øtefanec iz Martjanec in adventni parka Terme 3000 in verskih dostojanstvenikov evangeliœanske cerkve venœek TD Ivanovci. Vsi nagrajeni in v ocenjevanje vkljuœeni boæiœni iz vse Evrope, ki so bili v Moravskih Toplicah na simpoziju. aranæmaji so bili razstavljeni v predprostoru cerkve. DRUÆABNO SREŒANJE IVANOVŒAROV Slikovita goriœka vasica Ivanovci postaja vse zanimivejøa in privlaœnejøa zaradi neokrnjene narave, slikovite pokrajine in izboljøane infrastrukture. Ni jih malo, ki so v kraju kupili hiøe ali parcele in zgradili hiøe ter se tam naselili za stalno, øtevilni pa imajo tam poœitniøke hiøice in vinske kleti. Zavedajoœ se raznolikosti, predvsem pa spoznanja, da je v kraju mogoœe kakovostno æiveti in se razvijati le, œe se med sabo poznaø in razumeø, so domaœa krajevna skupnost, turistiœno-kulturno in øportno druøtvo tudi letos pripravili sreœanje Ivanovœarov. Po krajøem kulturnem programu, ki so ga v dvorani vaøko-gasilskega doma pripravili uœenci osnovne øole Fokovci in uœenci Osnovne øole III Murska Sobota, je bil œas do veœera in pozno v noœ namenjen druæabnemu sreœanju. Domaœe gospodinje so napekle za polne mize peciva in kruønih dobrot, vinogradniki so prispevali vino, kuhar Boris je z ekipo domaœih æena in deklet pripravil izdatna kosila, muzikant Joæe pa je poskrbel za glasbo, s katero je bilo razpoloæenje øe vedrejøe. Tudi letos so sreœanje krajanov – v 45 naseljenih hiøah jih æivi okoli 120, skoraj toliko pa je tudi »vikendaøev« – zdruæili s sreœanjem starejøih krajanov. 25 jih ima veœ kot 70 let, najstarejøa Irma Voutek œastitljivih 98. Ob tej priloænosti sta jim predsednik krajevne skupnosti Zoltan Jakiøa in predsednica turistiœno-kulturnega druøtva Angela Novak izroœila skromna darila. Ker je prireditev sovpadala z rojstvom naøega najveœjega pesnika – dr. Franceta Preøerna, so delœek kulturnih prireditev Ta veseli dan kulture prenesli tudi na ivanovske odrske deske. Kot je povedala Novakova, skupaj z druøtvi v kraju in lokalno skupnostjo v prihodnje pripravljajo veœ zahtevnih projektov. Radi bi uredili spominska znamenja ali spominske sobe in ohranili v spominu bogato kulturno zgodovino kraja, saj je iz njega izhajalo ali pa je bilo z njim povezanih kar nekaj pomembnih moæ, ki so imeli pomembno vlogo pri uveljavljanju domaœega jezika v tem okolju. To so v prvi vrsti Mikloø Küzmiœ, zaœetnik prekmurskega katoliøkega slovstva in æupnik pri bliænjem Sv. Benediktu, duhovnik in pisatelj Aleksander Terplan, duhovnik in publicist Joæef Borovnjak ter pisec, vzgojitelj in buditelj slovenske zavesti, duhovnik dr. Franc Ivanocy, ki je prav tako sluæboval pri Sv. Benediktu. 20. december 2005 Besedilo in fotografiji: Geza Grabar REKORDEN VI. MARTINOV POHOD Tradicionalni Martinov pohod Martjanci-Moravske Toplice-Jelovøkov breg zgovorno potrjuje, da dobiva pohodniøtvo tudi v naøi obœini vse veœ privræencev. Obœinska øportna zveza in Turistiœno-informativni center sta æe pred petimi leti z organizacijo pohoda ob martinovem zadela æebljico na glavico, saj je odziv iz leta v leto veœji. Na pot nekaj veœ kot øest kilometrov dolgega pohoda po ravninskem in v drugem delu tudi griœevnatem (beri: vinorodnem) delu obœine se je podalo veœ kot 400 pohodnikov, kar je svojevrsten rekord. Dobro razpoloæena skupina je pot zaœela na koncu pred kratkim zgrajene kolesarske steze ob mostu œez Martjanski potok oziroma na skrajnem jugozahodnem delu obœine. Dolgo kaœasto skupino pohodnikov in ljubiteljev nordijske hoje je pot vodila po kolesarski stezi od Martjanec do Moravskih Toplic, od tam pa do konœnega cilja na igriøœu malega nogometa na Jelovøkovem bregu na Suhem Vrhu. Po stari navadi je bilo na cilju æivahno in veselo vse do veœernih ur. Levji deleæ k temu je dodalo veœ kot deset ponudnikov izdelkov domaœih obrti in umetnostnih obrti ter kulinariœnih dobrot – od vinotoœev, mediœarjev, lonœarjev do kovaœev, kulturnih in turistiœnih druøtev ter kluba malega nogometa. Pohodniki so se lahko okrepœali pri KMN Suhi Vrh, Œebelarskem druøtvu Moravske Toplice, vinotoœih Mirana Erniøe, Lipiœ-Passero in Jani E., vseh s Suhega Vrha, Vinogradniøkem centru Ivanovci oziroma vinogradniku Vino Øumak Bogojina, KUD Avgust Gaøpariœ iz Vuœje Gomile, KTD Teøanovci, TD Martin Martjanci ali pa obœudovali izdelke Mediœarstva Celec, spominkov Vladimirja Miloøeviœa in Kovaøtva Evgena Solarja iz Andrejec. Na zakljuœku pohoda pa tudi letos ni manjkal hudomuøen ceremonij krsta mladega vina, za kar je poskrbela skupina iz Beltinec pod vodstvom Milana Zrinskega. MARTINOVANJE SE JE IZ GORIC PRESELILO V VAS V Filovcih, nekoœ izrazito lonœarskem kraju, delujeta kar dve vinogradniøki druøtvi. Tradicionalno martinovanje s priloænostnim hudomuønim krstom mladega vina so pripravili tudi v Vinogradniøko-sadjarskem druøtvu Filovci. Æe drugo leto so se odloœili za sreœanje vinogradnikov iz preteænega dela Filovskih goric, ljubiteljev vina in krajanov v vasi, pri Okrepœevalnici Viktorija. Pred tem so imeli kar deset podobnih prireditev pri katerem od svojih 70 œlanov po vinskih kleteh. Predsednik Alojz Berden ocenjuje, da je letoønja vinska letina kakovostnejøa od lanske, koliœinsko pa tudi do petine slabøa. Tudi v prihodnje filovske vinogradnike in sadjarje œaka veliko dela: v zaœetku decembra bodo pripravili kletarski veœer, prve dni novega leta pa vinogradniøki kviz in pohod sv. Treh kraljev. Prireditvi so prviœ pripravili lansko leto in sta presegli priœakovanja. Upajo, da bo tako tudi 6. oziroma 7. januarja 2006. MARTINOVA NEDELJA V GAJU Druøtvo Gaj, Vinogradniøko turistiœno druøtvo Filovci, je na Martinovo nedeljo pred kapelico Marije Kraljice Druæine tudi letos pripravilo blagoslovitev moøta iz svojega vinograda in moøta drugih vinogradnikov z obmoœja s krajevnim imenom Gaj. Krajøi verski obred je opravil æupnik iz æupnije Bogojina dr. Stanislav Zver. Medtem ko se je v verskem obredu osredotoœil na medœloveøke odnose, ki so, æal, velikokrat skrhani, je ob zakljuœku dejal, da ga je ob pogledu na vinsko trto in vrtnico na mizi kot priloænostnem oltarju preøinila zanimiva misel: vinsko trto je potrebno nenehno obrezovati in jo negovati, sicer bo iz nje nastalo robidovje; vrtnica kot kraljica roæ pa ob pogledu ne ponuja le œudovitega cveta, temveœ skriva tudi trnje. Øe pred tem so œlani druøtva iz svojega vinograda Vitis Vitae (trta æivljenja), kjer so v okviru mednarodnega projekta PHARE skupaj s partnerji iz Avstrije in Madæarske æe pred tremi leti zasadili edinstveni vinograd z veœ kot 40 razliœnimi vinskimi trtami, simboliœno sneli klopotec in ga do velikega ømarna (15. avgusta) prihodnje leto spravili na varno. Sicer pa se je nedelja v Gaju konœala z druæenjem s pesmijo ob pokuønji mladih vin, peœenem kostanju in pajanem kruhu. DRUGA TRGATEV V VINOGRADU VITIS VITAE V okviru mednarodnega projekta PHARE je Druøtvo Gaj, Vinogradniøko turistiœno druøtvo Filovci, æe leta 2002 skupaj s partnerji iz Avstrije in Madæarske na zemljiøœu druæine Gutman zasadilo edinstven vinograd z veœ kot 40 razliœnimi vinskimi trtami in ga poimenovalo Vitis Vitae (trta æivljenja). Veœino trsov, ki so vpisani v posebno knjigo, so zasadili œlani projekta ter vrsta znanih posameznikov. Ti so tudi njihovi botri. V vinogradu, ki naj bi postal tudi zanimiv ampelografski vrt, za avtohtone vrste pa tudi matiœnjak, odliœno uspevajo najrazliœnejøe vinske trte, bodisi ælahtne, bodisi samorodnice, z vseh treh slovenskih vinorodnih deæel, veliko pa jih je tudi iz sosednjih dræav. Druøtvo, ki mu predseduje Joæe Horvat, idejni vodja projekta in vseh drugih prireditev pa je Joæe Gutman, je æe lansko leto pripravilo javno prireditev ob prvi trgatvi, letoønjo drugo trgatev pa je zdruæilo øe s prvim uradnim spravilom pridelka potomke najstarejøe vinske trte z mariborskega Lenta. Œeprav je trta modre kavœine zasajena pri kapelici Marije Kraljice Druæine, jo imajo œlani druøtva v duhu njene œastitljivosti za kraljico vseh trt. Kot smo izvedeli, so lani iztisnili za 80 litrov moøta. Napolnili so 280 2,5 dl buteljk, ki jih œlani druøtva ponudijo cenjenim gostom ob posebnih priloænostih. Letos je bila letina nekoliko skromnejøa, saj so iz grozdja iztisnili 59,9 litrov moøta. Sladkorna stopnja 17,9 Oekslejevih stopinj pa obeta odliœen vinski letnik. Za to, da je bilo v Gaju, enem od treh zaokroæenih obmoœij Filovskih goric, preøerno vzduøje, so poskrbeli gostitelji mednarodne trgatve, gostje iz kar øtirih razliœnih krajev iz sosednje Madæarske, okoliøkih krajevnih skupnosti, æupan moravskotopliøke obœine Franc Cipot, uradni skrbnik najstarejøe vinske trte z Maribora mag. Anton Zafoønik in prijatelji iz Lukovice. Z njimi Filovœani æe nekaj let dobro sodelujejo. Besedilo in fotografija: Geza Grabar 20. december 2005 Pártosfalva ORVOSI RENDELOO ÉS A MNÖK HELYISÉGEI Az év vége el√tt, pontosabban 2005. december 22-én, Pártosfalván, a település központjában kialakított lakás- és üzletközpontban, ünnepi rendezvénnyel adják át rendeltetésének a helyi hivatal, az orvosi rendel√, valamint Moravske Toplice Község Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösségének újonnan berendezett helyiségeit. Az épület akadálymentesített, ami annyit jelent, hogy kerekesszékkel is megközelíthet√. A helyiségek megvásárlására, rendezésére, és berendezésére az önkormányzat, mint beruházó, saját forrásaiból, valamint a nemzetiségnek adott állami támogatásból, közel hetven millió tollárt fordított. A tavalyi községi ünnep kapcsán ünnepélyesen megnyitott közösségi ház ezzel elnyeri végs√ alakját és rendeltetését. Az épületben már egy éve mΔködik a postahivatal és a muraszombati Triglav biztosítótársaság irodája, gazdára talált a Szlovén Lakásügynökség és a Moravske Toplice Község által kialakított két nonprofit lakás egyike is. Az egészségügyi tevékenység ellátására szánt helyiségek felülete hatvanhárom négyzetméter. A pártosfalvi korszerΔ orvosi rendel√ kialakítása és berendezése 27,5 millió tollárba került, a forrásokat a község biztosította, majd a helyiségeket a muraszombati egészségháznak adta át használatra. Az orvosi és n√véri házi látogatásokhoz, és egyéb egészségügyi szolgáltatások teljesítéséhez új gépkocsit vásároltak, és ezáltal is javul e vidéki, határ menti térség lakóinak egészségügyi ellátása. A Moravske Toplice Község Magyar Nemzeti Önigazgatási Közössége munkahelyiségeinek megvásárlására, építészeti és irodai berendezésére a község közel 27 millió tollárt fordított, míg a helyi hivatalnak, a muraszombati közigazgatási egységnek bérbe adott, helyiségei 14 millió tollárba kerültek. Ludvik Soœiœ MEGVÁLTOZOTT A VILÁG SVET SE JE SPREMENIL A karácsonyi-újévi id√szakban V boæiœno-novoletnem œasu melenget√ emlékek töltik meg srce ogreva rahlo naletavanje szívΔnket és nosztalgiával mélá spominov in se z nostalgijozunk a régmúlt telekr√l, amikor spominjamo davnih zim, ko leszállt az esti homály a falusi se je mrak polagoma spuøœal házakra, a meleg hajlékban a na vaøke hiøe, œlani druæine család tagjai és az látogatóba in øe kak veœerni gost so se érkez√k apró, de az élet fontos v topli izbi pogovarjali o dolgairól beszélgettek. drobnih, a za æivljenje po- Régen volt amikor még együtt örvendtΔnk a sikerek membnih dogodkih. nek, osztoztunk egymás fájdal- Bilo je to davno, ko smo se mán, amikor még nem kerültΔk el egymást, szívesen fogadtuk mások mindennapi örömeit, a gyermek mosolyát, az egészséges jószágot, a szép vetést, a zöld feny√t, a változó évszakokat... De azóta megváltozott a világ, a karácsonyi-újévi id√szak a rohanás, a nagy bevásárlások idejévé vált és közben megfeledkeztΔnk magunkról a hozzátartozóinkról, s mindazokról, akiknek szükségΔnk van a segítségΔnkre. Nincsenek már meghitt esti beszélgetések, nem hallgatjuk egymást. Így volt ez az 2005-ös évben is, amikor anyagiakban talán gazdagabbak lettΔnk, de a szívΔnkben ott hordjuk a keserΔ megpróbáltatásokat, felísmeréseket és meg nem valósult elvárásokat. Újra elmúlt egy év és itt az ideje, hogy a társadalmi-politika közösségben, a falunkban és önmagunkban összevessΔk a jót és a rosszat, hogy könnyΔ szívvel ünnepelhessΔnk, szégyenérzet nélkΔl nyújthassunk kezet egymásnak, hiszen itt az új esztend√, amikor a megértés, az egsyüttmΔködés, szolidaritás és együttélés legyen mindennapjaink imperativuma. Sok a kivánság és az elvárás, amelyeket helyettΔnk senki sem vált valóra, csak mi tehetjΔk: minden ember magáért és együtt a közösségért. A Moravske Toplice-i Község lakosságának a 2006-os évben a magánéletben sok boldogságot, szerencsét és egészséget kívánok, hogy közösségΔnk céljait közössen megvalósítsuk. Vörös Tibor Moravske T.-i Község Magyar Nemzeti Közösség elnöke Bogojina skupaj veselili uspehom, deli-li boleœino s soljudi, ko øe nismo hiteli drug mimo drugega, se veselili vsakdanjim radostim, otroøkemu smehu, zdravi æivini, lepim posevkom, zeleni smreœici, menjajoœim se letnim œasom ... Od takrat se je svet spremil, œas pred boæiœem in novim letom postaja hitenje, veliko nakupovanje in pri tem pozabljamo nase, na svojce in na vse tiste, ki so potrebni pomoœi. Ni sproøœenih veœernih klepetov, ne znamo veœ prisluhniti drug drugemu. Tako je bilo tudi v 2005. letu, ko smo v materialnem smislu postali bogatejøi, a v srcih nosimo nekaj bridkih izkuøenj, spoznanj in neuresniœenih æelja. Spet je leto naokrog in sedaj je œas, da si naredimo obraœun v druæbeno-politiœni skupnosti, v svoji vasi in tudi v sebi, da bomo z lahkim srcem praznovali, si brez zadrege podali roke, kajti pred nami je novo leto, v katerem strpnost, sodelovanje, solidarnost, soæitje morajo biti glavni imperativi. Mnogo je æelja in priœakovanj, ki jih namesto nas nihœe ne bo uresniœil, le mi – vsak zase in vsi skupaj. Vsem prebivalcem Obœine Moravske Toplice v 2006. letu æelim mnogo sreœe, zadovoljstva in radosti v zasebnem æivljenju, da skupaj uresniœimo vse zastavljene cilje v naøi skupnosti. Tibor Vörös Predsednik Madæarske samoupravne skupnosti obœine Moravske Toplice S POBRATENJEM STKALI TRDNE VEZI S ØTEVANOVCI V PORABJU Porabski Slovenci na Madæarskem se zavedajo pomena stikov z matiœnim narodom v Sloveniji. Œeprav so sodelovali æe vrsto let, so prebivalci krajev Bogojina in Øtevanovci s pobratenjem stkati trdne vezi in postavili temelj za dolgoroœno sodelovanje. Tako se predstavniki razliœnih druøtev med letom sreœajo veœkrat. Zaœeli so s kulturno izmenjavo, potem sta stike navezali øe osnovni øoli in gasilci. Na prireditvah tradicionalnih Koøiœevih dnevih kulture so Porabci redni gostje s svojo bogato kulturno dejavnostjo. Vse veœ ljudi z obeh strani meje pa odliœno sodeluje tudi na druæabnem podroœju. Øtevanovœarji jih jeseni povabijo na krompirjev oziroma gobji festival, oktobra pa so v Bogojini æe drugo leto pripravili kostanjev piknik. Kot nam je povedal predsednik KUD Joæef Koøiœ Matjaæ Cerovøek, je program celodnevnega druæenja vselej tudi pouœen. Veœ kot 40 gostov si je namreœ pod strokovnim vodenjem prof. Joæeta Vugrinca ogledalo spominski 20. december 2005 park v Bogojini æiveœih in pokopanih duhovnikov. Hvaleænim gostom iz Madæarske so domaœini pripravili tudi kulturni program, za dobro voljo pa tudi druæabne igre. Laci Kovaœ, æupan Øtevanovec in uœitelj na tamkajønji øoli, je izrazil zadovoljstvo, da so njihovo pobudo o navezavi stikov œez mejo podprli tudi pri Zvezi Slovencev na Madæarskem. Pravi, da se je medsebojno sodelovanje tako razvilo, da se v povpreœju sreœujejo æe enkrat na mesec, vœasih pa tudi veœkrat. Zlasti je vesel, da so smisel sodelovanja naøli tudi najmlajøi: uœenci obeh osnovnih øol so namreœ letos februarja prviœ pripravili skupni kulturni program. Najmlajøi iz Porabja pa dobro sodelujejo tudi z drugimi vrstniki na slovenski strani: z vrtcem Øalovci ter øolami v Kuzmi, Genterovcih, Dobrovniku in Puconcih. Geza Grabar ANALIZA PROMETNIH NESREŒ NA OBMOŒJU OBŒINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2005 (9 mesecev) I. PROMETNE NESREŒE NA OBMOŒJU OBŒINE II. POSLEDICE PROMETNIH NESREŒ – øtevilo udeleæencev MORAVSKE TOPLICE Obmoœje cestnega prometa Smrtni izid Telesna poøkodba Materialna økoda Skupaj Norøinci-Martjanci-SebeborciAndrejci-Krnci 1 15 32 48 M. Toplice-Suhi Vrh-Vuœja Gomila 0 6 6 12 Œikeœka vas-Selo-ProsenjakovciFokovci-Ivanovci 0 2 7 9 Teøanovci-Mlajtinci-Lukaœevci 0 3 6 9 Skupaj na cestah Obœine Moravske Toplice 1 26 51 78 Obmoœje cestnega prometa Smrtni izid Huda telesna poøkodba Lahka telesna poøkodba Brez poøkodb Skupaj udel. prom.nesreœ Norøinci-MartjanciSebeborci-Andrejci-Krnci 1 2 21 71 95 M. Toplice-Suhi Vrh-Vuœja Gomila 0 0 8 12 20 Œikeœka vas-Selo-ProsenjakovciFokovci-Ivanovci 0 0 2 12 14 Teøanovci-Mlajtinci-Lukaœevci 0 1 2 9 12 Skupaj na cestah Obœine Moravske Toplice 1 3 33 104 142 POSLEDICE PROMETNIH NESREŒ PO VRSTI UDELEÆENCEV V NASELJU IN IZVEN NASELJA VRSTA UDELEÆENCEV POSLEDICE PROMETNIH NESREŒ V NASELJU VSEH UDELEÆENCEV PROM.NESREŒ OD TEGA POVZROŒITELJEV PROM. NESREŒ Skupaj Mrtvi Hudo poø. Lahko poø. Brez poø. Skupaj Mrtvi Hudo poø. Lahko poø. Brez poø. Peøec 1 0 0 1 0 1 0 0 1 0 Potnik 5 0 1 4 0 0 0 0 0 0 Voznik avtobusa 3 0 0 0 3 2 0 0 0 2 Voznik kolesa z motorjem 1 0 1 0 0 1 0 1 0 0 Voznik osebnega avtomobila 30 0 0 2 28 17 0 0 2 15 Voznik tovornega avtomobila 1 0 0 0 1 1 0 0 0 1 Voznik traktorja 1 0 0 1 0 1 0 0 1 0 SKUPAJ 42 0 2 8 32 23 0 1 4 18 VRSTA UDELEÆENCEV POSLEDICE PROMETNIH NESREŒ IZVEN NASELJA VSEH UDELEÆENCEV PROM.NESREŒ OD TEGA POVZROŒITELJEV PROM. NESREŒ Skupaj Mrtvi Hudo poø. Lahko poø. Brez poø. Skupaj Mrtvi Hudo poø. Lahko poø. Brez poø. Kolesar 2 1 1 0 0 2 1 1 0 0 Potnik 6 0 0 6 0 0 0 0 0 0 Voznik avtobusa 1 0 0 0 1 1 0 0 0 1 Voznik osebnega avtomobila 48 0 0 12 36 29 0 0 8 21 Voznik tovornega avtomobila 2 0 0 0 2 2 0 0 0 2 Voznik traktorja 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 SKUPAJ 60 1 1 18 40 34 1 1 8 24 PROMETNE NESREŒE IN POSLEDICE PO VZROKIH VZROKI PROM. NESREŒ PROMETNE NESREŒE POSLEDICE PROM. NESREŒ Smrtni izid Telesna poøkodba Materialna økoda Skupaj Mrtvi Lahka telesna poøkodba Huda telesna poøkodba Brez poøkodb Skupaj Nepravilna stran 0 3 5 8 0 4 0 8 12 Nepravilno prehitevanje 0 0 5 5 0 0 0 9 9 Neprav. na tovoru 0 0 1 1 0 0 0 2 2 Neprav. peøca 0 1 0 1 0 1 0 1 2 Neprilagojena hitrost 1 10 10 21 1 13 2 17 33 Neupoøtevanje prednosti 0 4 4 8 0 5 1 13 19 Nepravilna varnostna razdalja 0 1 2 3 0 1 0 5 6 Premiki z vozili 0 1 7 8 0 2 0 10 12 Ostalo 0 0 5 5 0 0 0 7 7 SKUPAJ 1 20 39 60 1 26 3 72 102 Spoøtovani obœani! Za varnost prometa je zelo pomemben podatek, da imamo v Analiza prometnih nesreœ, ki smo jo opravili za 9 mesecev leta 2005, nam je pokazala, da se je stanje nekoliko popravilo, vendar ne toliko, kot smo priœakovali. Raœunali smo, da bo novi Zakon o varnosti cestnega prometa precej vplival na zmanjøanje prekrøkov, ki jih delajo vozniki oziroma udeleæenci v prometu. Zelo zaskrbljujoœe je stanje na cestah v obmoœju Martjanec. Od 78 prometnih nesreœ, ki so se zgodile na cestah Obœine Moravske Toplice, je bilo kar 48 prometnih nesreœ na tem obmoœju (skoraj 2/3). Prav tako je bilo na tem obmoœju udeleæenih v prometnih nesreœah 95 oseb od skupnega øtevila 142. Kljub omejitvi hitrosti je bilo na obmoœju obœine 21 prometnih nesreœ zaradi neprimerne hitrosti. glavnem ceste brez ploœnikov ali stez za peøce. To pomeni, da imamo zelo meøani cestni promet, zaradi œesar je priœakovati veœ nevøeœnosti. Za peøce bo potrebno v bodoœnosti zgraditi veœ ploœnikov oziroma doloœiti steze za peøce (posebej v okolici turistiœnega centra – Moravskih Toplic). Za naøo obœino je znaœilno, da imamo v naseljenih krajih dosti nepreglednih kriæiøœ, ki tudi vplivajo na varnost prometa. Ko smo opravljali pregled kriæiøœ v naseljih, smo ugotovili, da je takih kriæiøœ najveœ. Vpraøajmo se, kdo je kriv za takøno situacijo. Mi sami! Predsednik SPV Obœine Moravske Toplice Franc ŒARNI 20. december 2005 FOTO: Arhiv OBŒINE Osnovnoøolci pri æupanu ZA VEŒJO PROMETNO VARNOST Podobno kot v prejønjih devetih letih je æupan Franc Cipot v druæbi œlanov Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu (SPV) sprejel uœence osnovnih øol iz naøe obœine, ki so uspeøno nastopili na tekmovanjih, njihove mentorje in ravnatelje. Gre za øiroko razvejano gibanje v okviru prometne vzgoje, katerega namen je mladim v œasu osnovnoøolskega øolanja pribliæati vpraøanja in praktiœni pomen varnosti v prometu. Uœenci naøih osnovnih øol so uspeøno nastopili na tekmovanjih Kaj veø o prometu na razliœnih ravneh. Uœenci, mentorji in ravnatelji so æupanu in œlanom SPV predstavili svoja prizadevanja na podroœju prometne vzgoje pa tudi vpraøanja, s katerimi se sreœujejo na øoli in kot aktivni udeleæenci v prometu. Kot ugotavlja tudi predsednik obœinskega SPV Franc Œarni, naøa naselja øe zdaleœ niso urejena tako, da bi zagotavljala varno pot v øolo (ploœniki in poti za peøce, kolesarske steze ...). Æupan je zagotovil, da se odgovorni na obœini zavedajo teh vpraøanj in jih skuøajo urejati v okviru moænosti. Uœencem in vodstvom øol je œestital za nenehno napredovanje na tem delovnem podroœju, zlasti pa za pomembne uspehe uœencev, ki so se udeleæili medobœinskega in dræavnega tekmovanja Kaj veø o prometu. Spomnimo, da je Miha Vogrin, uœenec OØ Bogojina, na medobœinskem tekmovanju osvojil prvo mesto in nastopil na dræavnem prvenstvu, kamor se je uvrstil tudi Marko Novak z OØ Fokovci. Ludvik Soœiœ Tekmovanje gasilskih enot SEBEBORCI ØESTI NAJBOLJØI V DRÆAVI V ciklusu sedmih tekmovanj za pokal Gasilske zveze Slovenije (GZS) – œetrto je bilo v zaœetku julija prviœ tudi v Sebeborcih – je drugo leto veœ kot uspeøno nastopila enota œlanov A iz PGD Sebeborci kot edina ekipa iz naøe obœine oziroma ena od dveh iz pokrajine ob Muri (ob Korovcih). V skupnem seøtevku øestih najboljøih uvrstitev so se Sebeborci zavihteli na odliœno 6. mesto, kar je njihov najveœji uspeh. Spomnimo: prvo leto tekmovanja so med 21 enotami pristali na 10. mestu. Ker gre za zelo mlado enoto, saj je povpreœna starost œlanov 24 let, lahko od njih tudi v prihodnje priœakujemo odliœne rezultate. Za uspeh so seveda najbolj zasluæni mladi gasilci sami, in sicer: Andrej Soœiœ, Janez Fartelj, Andrej Gergorec, Aleø Økerlak, Damjan Dervariœ, Vlado Dervariœ, Danilo Økerlak, Zoran Veren, Øtefan Dervariœ, Drago Vagner in Joæek Gergorec. Za dolga potovanja in nemoten trening velja zasluge pripisati vodstvu druøtva in starøem mladih tekmovalcev, ki jim pri tem nudijo moral-no in materialno podporo. Geza Grabar OBVESTILO LD MORAVCI Lovska druæina Moravci v skladu s 56. œlenom Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, øt. 16 z dne 20. 2. 2004) obveøœa imetnike kmetijskih in gozdnih kultur na obmoœju lovske druæine Moravci, da so imenovani pooblaøœenci upravljavca loviøœa za ocenjevanje økode na kmetijskih in gozdnih kulturah za dobo øtirih let za obmoœja k. o. Martjanci, Moravci, Teøanovci, Vuœja Gomila, Fokovci in Suhi Vrh: JOÆE KREGAR, stanuje Œernelavci, Tavœarjeva 22, 9000 Murska Sobota telefon: 525 11 98, GSM 031 398 946 FRANC BRUNER mlajøi, stanuje Dolga ulica 84, 9226 Moravske Toplice telefon: 548 18 79, GSM 041 260 910 ØTEFAN MAKOTER mlajøi, stanuje Dolga ulica 46, 9226 Moravske Toplice telefon: 548 12 13, GSM 031 559 871 Po 56. œlenu zakona o divjadi in lovstvu je oøkodovanec dolæan pooblaøœencu upravljavca pisno prijaviti økodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je økodo opazil. Øtefan Makoter, stareøina LD Moravci OBVESTILO LD IVANOVCI Lovska druæina Ivanovci na osnovi 56. œlena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, øt. 16 z dne 20. 2. 2004) obveøœa imetnike kmetijskih in gozdnih kultur na obmoœju lovske druæine Ivanovci, da so imenovani pooblaøœenci upravljavca loviøœa za ocenjevanje økode na kmetijskih in gozdnih kulturah za dobo øtirih let za obmoœja k. o. Dolina, Bokraœi, Koøarovci, Kukeœ, Panovci, Krnci, Ivanovci, Andrejci in Sebeborci: ØTEFAN GUMILAR, stanuje Andrejci 17/a, 9221 Martjanci Telefon: 548 16 77, GSM 041 696 715 MIHAEL TREMEL, stanuje Bokraœi 27, 9201 Puconci Telefon: 545 17 17, GSM 041 330 877 DINI TITAN, stanuje Kupøinci 48, 9000 Murska Sobota Telefon: 527 18 70, GSM 031 562 581 Po 56. œlenu zakona o divjadi in lovstvu je oøkodovanec dolæan pooblaøœencu upravljalca pisno prijaviti økodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je økodo opazil. Lovski zdravo! Stareøina LD Ivanovci: Franc FLISAR FOTO: Geza Grabar 20. december 2005 PGD Selo in PGD Fokovci SREŒANJE ŒLANOV DVEH SOSEDNJIH GASILSKIH DRUØTEV S poznavanjem gasilske tehnike v operativni uporabi lahko operativci prostovoljnih gasilskih druøtev uspeøno izvajajo naloge (hiter odzivni œas, izvoz, prihod na poæariøœe, koordinacija gasilcev, pravilni pristop in naœin k gaøenju, spoøtovanje ukazov in navodil vodje poæariøœa, varovanje zdravja gasilcev in drugih prisotnih, nepotrebno povzroœanje økode na gasilski tehniki ali objektih gaøenja). Operativni œlani prostovoljnih gasilskih druøtev Selo in Fokovci so se na skupno pobudo zbrali in skupaj preizkusili ali obnovili znanje v rokovanju in delovanju gasilske cisterne Steyr s 4000 litri vode, ki je v operativni uporabi PGD Selo. Preizkus delovanja je zajemal seznanitev z vgrajeno opremo, izvoz iz garaæe, voænja cisterne po cesti in na terenu, uporabo vodnega topa, gaøenja z penilom, uporabo dihalnih aparatov ter ostale zaøœitne opreme in zvez. Tisto, nedeljsko dopoldne je bilo dobro izkoriøœena za pridobivanje novih znanj. Nekateri so pridobili nove izkuønje, nekateri pa so æe videno in poznano doæiveli øe enkrat in verjemite, nikomur ni bil dolgœas. Prisotni so sreœanje zakljuœili seveda po gasilsko. Zlatko Balajc, predsednik PGD Selo: »Tovrstna sreœanja so potrebna, morala pa bi se vrstiti bolj pogosto. Z obnavljanjem znanj na ta naœin smo lahko ob vsakem œasu in vremenu pripravljeni na delovanje, ne glede na to, ali je kdo iz Fokovec ali Sela. Posebno pozornost pa bo potrebno posvetiti vkljuœevanju mladih v vrste prostovoljnih gasilskih druøtev.« Stanko Gorœan, predsednik PGD Fokovci: »Sreœanja, kot je bilo to, so dobra podlaga za nadgrajevanje znanj o gasilski tehniki, rokovanju z njo, na koncu pa je øe prijetno druæenje. Le-tega pa nam zaradi vse veœjih obveznosti v sluæbi in doma preprosto primanjkuje. Lahko ocenim, da smo naredili dobro delo. Glede na geografski poloæaj in povezanost prebivalcev obeh vasi so tovrstna sodelovanja potrebna in niso nekaj novega. Ob infrastrukturi, osnovni øoli, vrtcu, trgovini, poslopju kmetijske zadruge, veœjih kmetij, gostinskih objektov in obseænih travniøkih in gozdnih povrøinah je pripravljenost in usposobljenost nujno potrebna. Ob morebitni intervenciji, œe potrebe tako narekujejo, lahko sodelujejo œlani obeh druøtev in v obeh vaseh. Podvojena operativna pripravljenost prostovoljnih gasilcev obeh vasi bistveno poveœuje reøevanje kritiœnih situacij. Ob danaønjih sluæbenih obveznostih in ostalih zadræanostih je stalno ali 24-urno dosegljivost moæno, a jo je teæko zagotavljati. To pa je le øe ena moænost, kako si lahko pomagamo.« Besedilo in fotografije: Janko Opomba urednika: Priznam, da obœudujem zavzetost krnskih gasilcev, æal pa ne morem pritrditi jezikovni obœutljivosti œlanov upravnega odbora PGD Krnci (organiziral, pripravil, izvedel). Glede tega, kdo je najboljøi, pa predlagam, da spomladi ali poleti najdemo prosti termin in izvedemo dvoboj gasilskih ekip dveh sosednjih vasi. Geza Grabar bo sam presodil, kaj mu je storiti, moram pa spoøtovati njegovo odloœitev, da po veœkratnih zapletih ne æeli veœ pisati o dejavnosti PGD Krnci. Ludvik Soœiœ, odgovorni urednik 20. december 2005 PGD Norøinci 80 LET GASILSTVA V NORØINCIH Mejnik, ki so ga s praznovanjem 80-letnice gasilstva postavili v Norøincih, je gotovo najveliœastnejøi doslej. Prve dni novembra so v kraju pripravili slovesnost, na kateri se je zbralo veliko gasilcev in pomembnih gostov, in to je bilo praznovanje z razlogom. Najstarejøe druøtvo v kraju je povezalo øtevilne generacije ljudi k skupnemu cilju, jim dalo pridih druæabnosti in do danes postavilo øtevilne mejnike. Kot je povedal neumorni dolgoletni predsednik Øtefan Janœariœ, so jih pogosteje postavljali po letu 1968, ko so øtirikolesno roœno brizgalno zamenjali s prvo motorno. Prvo vozilo so v druøtveno garaæo postavili leta 1981, na prelomu tisoœletja pa øe avtocisterno. Ob veliki povezanosti gasilcev ter popolni podpori krajanov so leta 1986 pristopili h gradnji novega gasilskega doma na novi lokaciji. Dom z zgledno urejeno okolico na zaœetku vasi sodi med najlepøe tovrstne objekte v pokrajini, na kar so gasilci in krajani posebej ponosni. PGD Norøinci je podelilo øtevilna priznanja posameznikom in ustanovam, ki so povezani z delom druøtva in gasilske organizacije. Posebni spominski darili sta prejela œastni regijski gasilski poveljnik in kronist Franœek Gomboc ter æupan Franc Cipot. Œlani domaœega druøtva so poleg obœinskih gasilskih priznanj prejeli øe plamenice in odlikovanja GZS. Najviøje gasilsko odlikovanje GZS je ob druøtvu jubilantu prejel tudi njegov predsednik Øtefan Janœariœ, odlikovanja II. stopnje so prejeli: Øtefan Podlesek, Franc Janœariœ, Aleksander Lepoøa, Franc Mariœ in Avgust Bala- Predsednik Øtefan Janœariœ prejema œestitke in odlikovanje ob jubileju druøtva od predsednika GZS Ernesta Eöryja. Javno pohvalo in priznanje so na sveœanosti izrekli øtevilni gostje. Slavnostni govornik Slavko Økerlak, œlan predsedstva Gasilske zveze Slovenije (GZS), je poudaril, da je gasilstvo nepogreøljiv dejavnik poæarnega varstva, zaøœite in reøevanje, zato so naloge in odgovornosti velike. Prepriœan je, da bodo norøinski gasilci tudi v prihodnje z vso odgovornostjo in vnemo opravljali svoje poslanstvo. Brez pomoœi lokalne in øirøe druæbene skupnosti bi bilo mnogo teæje, zato od obeh priœakuje odgovoren in spoøtljiv odnos do gasilcev. Æupan Franc Cipot se je veselil uspehov tega zelo aktivnega druøtva in spomnil, da je prav, da druøtveno delovanje in æivljenje kraja popestrijo mejniki: gasilcem in krajanom pomenijo novi zagon. Æupan je zakljuœil z besedami, da danes gasilstvo ni veœ tisto, kar je bilo pred 80 in veœ leti. Z razvojem tehnike se je delo gasilcev spremenilo, gasilci morajo biti izobraæeni in usposobljeni, potrebno je veliko znanja in dobre opreme. Zbrane sta nagovorila tudi predsednik GZS Ernest Eöry in predsednik dræavnozborskega odbora za obrambo Anton Anderliœ. øko, III. stopnje pa Øtefan Cigüt, Duøan Hidiœ in Øtefan Lonœar. S plamenicami so bili nagrajeni Ludvik Horvat, Øtefan Balaøko in Øtefan Pintariœ. Ob praznovanju 80. obletnice je druøtvo v brunarici ob gasilskem domu uredilo posebno spominsko zbirko, ki je zasnova gasilskega muzeja. Izdali so tudi zloæenko. Kulturni program so pripravili meøani in moøki pevski zbor Anton Martin Slomøek, skupina ljudskih godcev Goriœki lajkoøi in humorist Samo Tuø. Norøinci EDINSTVEN GASILSKI MUZEJ Zavedajoœ se pomena gasilske dejavnosti in svoje bogate preteklosti, je PGD Norøinci naredilo konkretne korake za ohranitev starega gasilskega orodja in opreme. V okviru praznovanja 80-letnice so predsednik druøtva Øtefan Janœariœ, œastni regijski poveljnik Franœek Gomboc in æupan Obœine Moravske Toplice Franc Cipot namenu predali gasilski muzej. V brunarici ob gasilskem domu je razstavljeno gasilsko orodje in dokumentacija, ki se je zbirala skozi dolga desetletja in iz prve roke izpriœuje pestro preteklost gasilstva v Norøincih. Predsednik druøtva Øtefan Janœariœ je ob odprtju ugotovil, da muzejska zbirka øe ni strokovno urejena, bo pa to postala ob pomoœi muzejske stroke, ki jo bodo pritegnili k sodelovanju. »Zbirka ni namenjena samo kraju Norøinci. Ima øirøi pomen, zlasti za Moravske Toplice kot vse pomembnejøo turistiœno destinacijo, za katero je prav, da ima tudi v okolici gostom ponuditi na ogled zanimivosti. Upam, da se bomo s to zbirko kmalu vkljuœili v turistiœno ponudbo naøe pokrajine,« je prepriœan predsednik. In kaj vse je moœ videti? Prvo roœno øtirikolesno brizgalno znamke Szentelhofer Frigyes és Fiai-Sopron iz leta 1892 pa motorni brizgalni, staro gasilsko opremo in orodje ter bogat slikovni material, zapisnike in druge pisne dokumente, doseæke druøtva na tekmovanjih ... Zanimiv je tudi pogled na literaturo, namenjeno izobraæevanju gasilcev. V zbirko so vkljuœeni primerki narodnega blaga, ki je sicer skromna, vendar premore nekaj izjemnih primerkov. Æelja organizatorjev je, napoveduje Janœariœ, da bi v muzeju predstavili zgodovino vseh gasilskih druøtev v obœini Moravske Toplice. V parku ob zgradbi muzeja je razstavljeno deblo 116-letnega travniøkega hrasta, ki simbolizirana nekoœ bogato obmoœje s hrastjem. To je tudi razlaga, zakaj je na proœelju muzeja v poveœani velikosti upo dobljen znaœilen plod hrasta, æelod. V spomin na nekdanje æivljenje krajanov bo postav ljen tudi vodnjak »na œigo«, vredna ogleda je tudi bliænja stoletna lipa, ki ji delata dru æbo »lipa osamostojitve« in »lipa vstopa v EU«. Novo pridobitev sta bla goslovila duhovnika rim skokatoliøke in evangeliœan ske verske skupnosti, dr. Karel Bedernjak in mag. Leon Novak. FOTO: Arhiv PGD NORØINCI 20. december 2005 Besedilo in fotografija: Geza Grabar KLUB MALEGA NOGOMETA SUHI VRH V BOJU ZA VRH Pred sedmimi leti ustanovljen klub malega nogometa (KMN) Suhi Vrh se danes uvrøœa med najboljøe malonogometne klube v pomurski regiji. Zasluge za to smemo pripisati vodstvu kluba, predvsem pa trenerskemu in igralskemu kadru. Æe kmalu po ustanovitvi je klubu uspel preboj med najboljøe ekipe. V petih let igranja v obœinski ligi so bili tri leta prvaki obœinske lige in pokalni prvaki. Po zadnjem naslovu v sezoni 2003/2004 je med njimi dozorela odloœitev o napredovanju v najelitnejøo ligaøko tekmovanje v Pomurju. Na podlagi 21. œlena Statuta Obœinske øportne zveze Moravske Toplice in Pravilnika o proglasitvi najboljøega øportnika, øportnice, øportnega druøtva in øportnega delavca v Obœini Moravske Toplice komisija za izbor øportnika objavlja RAZPIS ZA IZBOR ØPORTNIKA, ØPORTNICE, DRUØTVA IN ØPORTNEGA DELAVCA V LETU 2005 IZ OBŒINE MORAVSKE TOPLICE I. Razglasili bomo najboljøega-o ali najboljøe: – øportnika – øportnico – øportno druøtvo – perspektivnega øportnika do 16 let – perspektivno øportnico do 16 let – øportnika-co invalid – podelili priznanje øportnemu delavcu za dolgoletno delo v druøtvih II. Vsi predlogi morajo biti pisno utemeljeni in morajo vsebovati: ime predlagatelja, ime in priimek kandidata za izbor, rojstne podatke, kraj bivanja, naziv druøtva, za katerega posameznik tekmuje, vrsta in kraj tekmovanj ter doseæeni rezultati v letu 2005. Kandidati morajo imeti stalno prebivaliøœe v Obœini Moravske Toplice. Predloge lahko posredujejo vsa druøtva, øportna druøtva, klubi, sekcije in øole v obœini oziroma izven nje, kjer posameznik tekmuje oziroma deluje in razpolagajo z rezultati, ter obœani Obœine Moravske Toplice. Pisne predloge je potrebno posredovati najpozneje do torka, 10.1.2006, na naslov: OBŒINSKA ØPORTNA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice S pripisom: »Komisija za izbor øportnika leta« OØZ Moravske Toplice, Komisija za izbor øportnika OBŒINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA LESTVICA po jesenskem delu prvenstva TRNJE 11 9 1 1 57 : 33 28 MLAJTINCI 11 9 0 2 50 : 23 27 FILOVCI 11 7 1 3 44 : 21 22 VUŒJA GOMILA 11 7 0 4 47 : 28 21 TEØANOVCI 11 6 3 2 48 : 38 21 SEBEBORCI 11 5 1 5 34 : 25 16 ŒARDA 11 5 0 6 42 : 43 15 PROSENJAKOVCI 11 5 0 6 38 : 40 15 MOR. TOPLICE 11 4 1 6 35 : 44 13 NORØINCI 11 3 0 8 31 : 50 9 IVANCI 11 2 0 9 22 : 54 6 SVETI LASZLO 11 0 1 10 12 : 61 1 GLASOVNICA – PREDLOG za izbor øportnika, øportnice, øportnega druøtva ... leta 2005 v Obœini Moravske Toplice öö ö ö Homogena ekipa je æe prvo leto nastopanja osvojila visoko 3. mesto, na 3. mestu so konœali tudi jesenski del letoønjega tekmovanja. Njihova bera toœk bi lahko bila øe boljøa, saj so kar sedem krogov vodili in so popustili tik pred koncem. Trenerja Franc Celec iz Petanjec in Branko Horvat iz Moravskih Toplic pravita, da bo njihov glavni motiv v spomladanskem delu tekmovanja utrditi se na vrhu ali tik pod njim. Ker imajo v spomladanskem delu tekmovanja ugodno razporeditev tekem in naœrtujejo øe nekatere okrepitve igralskega kadra, lahko priœakujemo na igriøœu na Jelovøkovem bregu zanimive boje tudi spomladi. Geza Grabar Kategorije øportnikov Ime in primek Naslov Vrsta øporta Øportnik Øportnica Øportno druøtvo Perspektivni øportnik do 16 let Perspektivna øportnica do 16 let Øportnik-ca invalid Dolgoletni øportni delavec S to glasovnico lahko kandidate predlagajo vsi obœani Obœine Moravske Toplice. Glasovnico predlaga / Ime in priimek: Naslov: Podpis: 20. december 2005 Mladim, ki stopajo na skupno æivljenjsko pot, zaæelimo sreœo, veliko razumevanja in neskaljenega zadovoljstva. Sreœo, osebno zadovoljstvo in obilje zdravja v letu 2006 æelimo tudi vsem bralcem Lipnice. Uredniøtvo VESELO PRIŒAKOVANJE Mesec december je za otroke mesec priœakovanj, veselja, radosti, pa tudi mesec razoœaranja, æalosti. Zakaj tako? boste rekli. Otrokove æelje so velikokrat veœje, kot je druæinski æep. Pa niœ za to. Otroka moramo znati zainteresirati za stvari, ki ne stanejo skoraj niœ ali pa niœ, vendar v naøem srcu pustijo globoko sled za vse æivljenje. V obœini Moravske Toplice se v letoønjem decembru vsako soboto dogaja nekaj za otroke. Ste pomislili, da bi namesto nakupa igraœe, ki se razleti na tisoœ koøœkov æe takoj, ko jo otrok odpre, svojega malœka odpeljali na lutkovno predstavo, ki jo vsako soboto prirejajo strokovne delavke Vrtcev obœine Moravske Toplice, starøi otrok iz vrtca Martjanci, Filovci ali na pravljiœno delavnico, ki jo bo izvedla Suzana Øtefanec Kodila. Izbira je velika, vsako soboto druga pravljica v takøni ali drugaœni obliki. Priporoœam vam tudi dejavnosti in igrice, ki se bodo øe dogajale v naøi obœini. V delavnici se otroci vedno dobro poœutijo, saj so polno zaposleni in vsak se odloœi za dejavnost, ki ga zanima, ki mu je blizu. Tako bo tudi v Vivatu, boste videli. Najlepøe pa so igrice, ki jih zaigrajo starøi otrok. Vsak otrok je ponosen na svoje starøe. Poglejte, to je moja mamica! Poglejte, to je moj oœka! Dobro sodelova- Mestna in poljska miøka sta prisrœni miøki, ki se v tujem okolju ne znajdeta najbolje. Œe zdruæita svoje izkuønje, ena drugo pouœita o æivljenju v poljskem ali mestnem okolju, je problem lahko hitro reøen. Janko in Metka. Dobra stara pravljica, pa kljub temu vedno na novo doæiveta. Klasika vendar ne zastara, ampak z leti pridobiva na ceni – tako so nas uœili, in to so tudi moje izkuønje. nje s starøi je pri nas æe dolgo znano. Zlati kamenœki bodo tako zasvetili res v polni luœi. Starøi! Predlagam vam, da otrokom nudite poleg materialnih dobrin (ki veliko stanejo) øe duhovne vrednote, ki v naøem primeru ne obremenjujejo æepa, veliko pa dajo naøemu duhovnemu bogastvu. ADIJO, POŒITNICE Piknik Adijo, poœitnice je bil na øportnem igriøœu v Mlajtincih organiziran prviœ, namen pa je bil zbrati otroke iz Mlajtinec in Lukaœevec in jim øe enkrat pred priœetkom øole oziroma vrtca pripraviti lep, zabaven in nepozaben popoldan. Piknik je bil izveden na zaœetku septembra, zbralo pa se je veœ kot 50 otrok in starøev. Vodili in povezovali sva ga Metka Økrilec in Martina Bauman. Poleg iger (skakanje z æogo, tekmovanje starøev in otrok v voænji z voziœki, iskanje skritega zaklada, ciljanje tarœe z vodnimi baloni) je bil organiziran tudi sreœelov, za katerega so nagrade prispevali sponzorji, izkupiœek pa je namenjen za nakup rekvizitov za novo otroøko igriøœe v Mlajtincih, ki ga bomo uredili v letu 2006. Vsak otrok je prejel knjigo in hranilnik, ki sta jih podarili glavna sponzorja, Mladinska knjiga in Poøtna banka Slovenije. Martina Bauman Ob novem letu æelim otrokom veliko sreœnih dni v krogu druæine in prijateljev, vam starøi pa veliko, veliko otroøkega smeha, kajti ta se odraæa tudi na vas, v vaøem srcu. Sreœno! Danica Horvat 20. december 2005 PRAZNIŒNI DECEMBER V MORAVSKIH TOPLICAH NOVOLETNI SEJEM sreda, 28. decembra 2005, ob 17. uri v parku pred cerkvijo v Moravskih Toplicah Moøki vokalni kvintet AETERNUM od torka, 27. decembra, do petka, 30. decembra 2005, œetrtek, 29. decembra 2005, ob 17. uri vsak dan od 14. do 19. ure Æenski pevski zbor PETROL v soboto, 31. decembra 2005, od 12. do 16. ure petek, 30. decembra 2005, ob 17. uri Novoletni koncert, nastopata EMIL GLAVNIKPredstavljajo se izdelovalci domaœe in umetnostne obrti, (elektriœni klavir) in PETER NAPRET (citre, violina)turistiœna in druga druøtva, zavodi in posamezniki s prazniœno decembrsko ponudbo. Vstopnine ni! Vabljeni tudi v PRAVLJIŒNO DEÆELO. v evangeliœanski cerkvi v Moravskih Toplicah Informacije: PRAZNIŒNI KONCERTI nedelja, 25. decembra 2005, ob 17. uri TIC Moravske TopliceBoæiœni koncert, nastopa Meøani pevski zbor RADENSKA Kranjœeva 3, Moravske Toplice torek, 27. decembra 2005, ob 17. uri tel. 02/538-15-20 pevka MOIRA in skupina BOARDWALK CASINO www.moravske-toplice.com OBŒINSKA GASILSKA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE IN ØTAB CIVILNE ZAØŒITE OBŒINE MORAVSKE TOPLICE æelita obœankam in obœanom vesele boæiœne praznike ter sreœno, uspeøno in varno leto 2006. Vsem upokojencem in obœanom æelimo miren boæiœ ter sreœno in zdravo novo leto 2006. DRUØTVO UPOKOJENCEV MORAVSKE TOPLICE – – – Veliko uspehov in sreœno tudi v letu 2006! OBŒINSKA ØPORTNA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Øtefan Ferencek, Franc Gomboc, Joæe Gutman, Nada Lutariœ (predsednica), Tibor Vöröø, Emil Vuœkiœ, Joæe Vugrinec • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Bojan Peœek, Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: Eurotrade Print Murska Sobota – december 2005 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si 20. december 2005