Slovnica v ,,Začetnici" in ,,Drugem berilu". (Dalje.) V drugem berilu je pridjana druga slovenslca slovnica, lcatera je po vsebini in razdelitvi tvarine soditi, s osirom na prejšnjo obravnavo v nZačetnici", namenjena za tretje in četerto šolsJco leto; ta zacenja s nglasjemu: priučuje se spoznavcmje samoglasnikov po izgovoru (kratki, dolgi) in glasu (široki, ozki). V tem pervem paragrafu je ostalo pravilo golo, samo zdse, brez uvoda ali kakih pojasnjevrdnih zgledov. Zato so pa v §. 2. navedene posamezne bescde, na katerih se priučeva naglas ali povdarek in snamenja za posamezne kakovosti naglasa: ostrivec, krativec in strešica. Tiidi za potrebne vaje se je skerbelo. Ce bi že te obravnave same na sebi tudi kaj omenjal, dostavil bi le-to, da bi zgledom v priučevanji naglasa niorda bolje sluzile besede (naglašene) v polnili stnvkih, kakor one poaamesno stojnče, ker se v pervem slučaji že is sostave more spoznati potreba kakovosti naglasa (v raznih sklonih, oblikah, lcakor tudi pomen besede i. t. d.), kar je pa v besedah posamczno stojcčih tcžje zadeti. N. pr. tu so navedcne bescde: Pdst, peta, britva, pot (znoj) i. dr. Te bescde bi utegnile otroke motiti, tako, da jih jcmljo v drugem pomenu n. pr. pust (namenilnik od pasti — pasem ali pasti —padem); peta — bi se lahko zamenjalo s npetau (die funfte) i. t. d. Zdi se mi, da jc naglas v posameznih besedah, če so te. v celotnih stavkih veliko krcpkeji in odločneji — za zglede primerncjše. , Sploh pa se mi sdi temeljito priučcnje naglasa v vsch slučajih, posebno, kar se tiče krativca in strešice, jako težavno za to stopnjo, i to tem teže, krr sr v slovcnščini vsako naglašanje dejansko ne zaznamnjc, razven trga, da so. v raznih krajili nckatere besede razno naglašajo, kar še temeljitost prinčenja posebno ovira. — Pa tudi marsikateri učitelj bi imcl tit priliko rcči: Na to različnost naglaševanja v slovenščini se moja ušesa v pripravnici nijso dosta privadila — morda prej v kakem zavodu — a gotovo nij, posebno ako se gojcnci uče materinega jczilca po tuje — jezičnih slovnicah, kakor smo se ob svojem času slovcnščine učili po ncmških slovnicah v pripravnici in deloma tudi pred v gimnaziji. Omenim pa naj tii še to-le, da ona nDchnung und Schdrfung", katero nam naši nLehrplani" za to stopnjo predpisujejo, ki imajo pa le nemški jezik pred očmi, v slovcnščini nima takšncga pomena — vsaj za pravopisje ne, kakor ga ima za nemški jezik. V slovenščini, kakor že omenjcno, se zatege in predtege, kratkost in dolgost djansko ne zaznamujc vsdej, ampak le v posameznih slučajih, i to posebno ondi, kjer bi vsled opuščanja utegnila kaka dvomljivost z ozirom na izgovarjanje nastati. S tem pa nikakor nečem terditi, da bi bilo priučenje naglaševanja na tej stopnji — Bog vedi, kolik ^prezgodaj" vendar pa si ne upam ugodnega uspeha pričakovati iz raznili uzrokov, kojih sem nekaj že omenil. To neugodno stališče pa še nekatere razmere na naših Ijudskih šolah močno svišujejo. Bazven tega, da je Ijudska šola po sedanjih gahtevah tezko obložena s predmeti, da na glavni steber — na jezikov nauk malo ur pride, je trcba še od tch, materincmu jeziku — kot nčnemu jeziku odločenih ur — na tihoma proč jemati za nemško čitanje, neniško pisanje, nemško slovnico, nemški pravopis in nemško spisje toliko, da se dosese v drugeni dežclnem jcziku vsaj nekoliko uspeha. Za drugi deželni jezik učni čerteži (za Štajersko) nemajo nobcnih ur odločenih, pa tudi ničesa ne določujejo, od kod je za podučevanje druzega deželnega jezika primeren čas dobiti — a tirja se vendar. Basi to, ravnokar omenjeno, strogo ne pripuda na ta prostor, vendar se mi je to v utemeljenje svojih pomisclkov glede nugodnih uspehov" pri poučevanji naglaševanja, omcniti potrebno zdelo. V §. 3. sc zopct privaja izpuščanje pohiglasnega e pred t>o™. Vaje in naloge primerno pojasnjujejo in uterjujejo pravilo. V naslednjih paragrafih 4 — 8 je spored tvarine svojemu namenu prav primcrno odbran: Soglasniki se dele v ozkc in široke, v mehke in terde; navaja se vporaba I? v pisavi in izgovarjanji; da se dva samoglasnika v enem zlogu ne pišcta; pisava Ij in nj. Za pojasnjevanje in uterjevanje pravil sc je skerbelo s primernimi vajami in nalogami. Glcde poslcdnjih bi se dalo morda le še dostaviti, da nekateri zgledi v vajah nali nalogah sami za se nijso dosti" popolni, ali zbog svoje oblike otrokom na tej stopnji prccej težko imiljivi. N. pr. nSprednji, srednji, zadnji mož". Zdi se tni, da bi ta zgled veliko krepkeje zastopal svoje pravilo, ako bi bile njegove besede v celotnem stavku sostavljene. Ali pa: rKoristna ognja je oblast". — Da si jc ta pesnikova sostava lepa, je otrokom na tej stopnji vendar premalo domača, težko jitn je pravi pomen hitro uspoznati. — Takšnega mnenja sem tudi glede onega stavka: nZivljenja največe veselje je Ijubezen, najboljši zaklad zadovoljnost, najslajše blago Ijnbo zdravje, najboljše zdravilo zvest prijatelj". — Bes jc, stavck obseza lcpo misel, nauk skušenih mož; a sapopadek tega stavka otrokom na tej stopnji ne bo dosti jasen in določen na pervi mahljaj. Trebalo bi toraj najprcj zaumen stavka razlagati, a potern še le preiti na pravopis, na pisavo tj (>tj), kar je pa tuJcaj pervi in glavni namen. (Dalje prih.)