«USILO KOIEKTIYÀ STEKLARNE HRASTNIK Leto IV. HRASTNIK, 8. 12. 1968 ST. 11 Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, V račun Viljem, Rački Viktor, ing. Tramte Franc, Str-garšek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. - Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu.* — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje OR I FT SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE ZOLLI REPUBLIKE JUGOSLAVIJE Že petindvajset let zapovrstjo bodo svobodno in ponosno zaplapolale naše trobojnice s peterokrako zvezdo v majhnem, svobodnem bosenskem mestecu Jajcu. Tu se je pred petindvajsetimi leti 29. novembra 1943 v veliki dvorani drugič zbral predstavniški dom vseh jugoslovanskih narodov AVNOJ. Pod vodstvom tov. Tita se je tega dne krojila odločitev o naši bodoči državni ureditvi. Od takrat je minilo petindvajset let, ko je bil sprejet zgodovinski sklep, da bo naša država Federativna Socialistična Republika, da bodo v tej državi imeli vsi narodi Jugoslavije enake pravice o odločanju o svojem nadaljnjem razvoju. Petindvajset let, odkar nas tako uspešno — skozi vso to obdobje, ki je bilo nemalokrat posuto s trnjem in borbo ter težavami — vodi naš ljubljeni maršal tov. Tito. Ponosno, z dvignjeno glavo danes narodi Jugoslavije praznujemo jubilejno obletnico zgodovinskega drugega zasedanja AVNOJ. Na tem zasedanju se je odločilo vse tisto, kar je bilo hotenje narodov Jugoslavije, ko so z orožjem v roki stopili v boj za svobodo in enakopravnost zoper okupatorja in narodne izdajalce. Dalo nam je največ, kar smo lahko pričakovali, to je svobodo, enakopravnost in bratstvo med jugoslovanskimi narodi. Spomini na borbo, na preteklo zgodovino bojev jugoslovanskih narodov, na žrtve, ki so padale za to, kar mi danes praznujemo, so le skromna obveza in dolžnost do vseh žrtev. Kajti nje sta vodila v boj ljubezen do domovine, do svobode, do so- cialne pravičnosti. To je bila tista sila, ki je v našem ljudstvu razplamtela ogenj upora in legendarnega junaštva. Za te velike cilje so krvaveli in umirali stotisoči. Ko je bila v plamenu vsa naša zemlja, ki so jo fašistične horde trgale in teptale, se je ljudstvo dvignilo v borbo, ki nam je iz nje in iz trpljenja in krvi vstala lepa, ponosna in resnično svobodna domovina. >Socialistična federativna Jugoslavija«. Da so ideali padlih in umrlih borcev, kakor vseh še danes živečih uresničeni, nam priča naš današnji petindvajseti jubilejni dan, rojstva naše republike. Ponosni smo lahko na naš razvoj in naše mesto v svetu. Da je naša pot pravilna, so nam dokaz naši gospodarski uspehi, nove tovarne, šole, ceste, stanovanja, železnice, boljši življenjski standard — svobodno demokratično odločanje v vseh oblikah upravljanja. To so dokazi naše pravilno zastavljene poti, od katere nas ne morejo odvrniti nobene grožnje. Praznik rojstva naše republike je naš praznik — praznik vseh jugoslovanskih narodov od Jesenic do Skopja, katerega moramo z vso toplino in predanostjo praznovati in upoštevati. Zato praznujemo ta naš veliki dati dvignjenega čela, ponosni na naš socialistični dom, ki ga varno čuva naš ljubljeni maršal Tito, veliki borec za mir in enakopravnost med narodi. Živela Socialistična federativna republika Jugoslavija! Viktor Rački Ob dnevu republike čestitamo vsem našim sodelavcem, poslovnim partnerjem in članom kolektiva Steklarne Hrastnik ORGANI UPRAVLJANJA IN UREDNIŠKI ODBOR Tržišče Afrike odprto za nakup stekla Kljub stalnim političnim nemirom in gospodarskim težavam, s katerimi se bore razvijajoče se afriške države, je potrošnja določenih vrst stekla stalno v porastu. Zanimivo je, da gredo v prodajo le enostavni stekleni izdelki, ki so nuj no potrebni za vsakodnevno uporabo v človekovem življenju. Zaradi visokih zaščitnih carin porcelana in keramičnih proizvodov ter zelo čestim uvoznim licencam katerim so ti proizvodi podrejeni, ima steklo na tem tržišču pred njimi veliko prednost. Zaradi tega je včasih izbor blaga povsem v nasprotju z našimi okusi, kot kaže stalna poraba steklenih krožnikov normalnih dimenzij, skled za pripravo jedil in drugih izdelkov, ki jih pri nas gospodinjstva uporabljajo iz drugačnega blaga kot je steklo. Do sedaj smo mi na tržišča držav Zahodne in Centralne Afrike v glavnem prodajali zelo ozek asortiman kozarcev za vsakdanjo. uporabo, ki pa so se na teh tržiščih dobro prodajali. Države kot so Gana, Nigerija, Senegal, Mali, Kenija, Gvineja so se vključili kot naši stalni kupci tudi v bodoče. Če bomo hoteli vrednost izvoza v te države še razširiti, bomo morali še bolj prilagajati asortiman, za katerega imamo proizvodne kapacitete, tako da bomo zadostili potrebam teh držav po steklenih izdelkih. Zaradi velike labilnosti v politični situaciji teh dežel, mislim da moramo biti previdni pri obsegu za-snovanja naših trgovskih poslov na tem področju, ker se tukaj križajo interesi različnih zahodnoevropskih držav, ki pogosto vodijo do državnih prevratov in lokalnih vojn. Da bi lažje globalno ocenili današnje in bodoče stanje na tem področju sem opravil kratko potovanje v London in Paris. Zakaj ravno v London in Paris? To zaradi tega, ker sta ti dve državi organsko najbolj povezani s tem področjem.^ saj so to v glavnem njihove bivše kolonije. kjer je finančna povezava in poslovna vez bivših kolonialistov še zelo močna. Ta vez nam je tudi omogočila dostop na ta tržišča preko reeksportnih hiš Londona in Pariza. To je bila tudi edina pot, da smo lahko normalno prihajali do plačil za prodano blago. Danes je stanje tako, da bi angleške in francoske re-eksportne hiše želele, da mi dosegamo plačila iz afriških držav, ker so pač roki plačila dosegli čas od 6 do 12 mesecev. Razumljivo je, da bi pod takimi pogoji ta tržišča za nas bila kmalu izgubljena. Zaradi tega je bilo nujno iskati druge oblike, ki bodo omogočile odprtemu tržišču prodajo steklenih izdelkov. Mislimo, da bomo, tako je bilo mišljenje pri razgovorih, v letu 1969 dosegli precejšnje povečanje prodaje v te države, vendar po že ustaljenih prodajnih poteh. Za takšno oceno je dokaj ugodna politična situacija, saj dogodki v Vzhodni Evropi večajo interes za blago iz Jugoslavije. Na teh tržiščih so bili do sedaj zelo močno zasidrani proizvajalci Vzhodne Evrope, opaža pa se tudi povečan nastop kitajske industrije stekla. . Ob priliki obiska Londona in Pariza sem obiskal tudi nekatere firme, ki se ukvarjajo z uvozom steklenih izdelkov za njihova domača tržišča. Ne bi mogel reči, da ni zanimanje za pi-odajo tega blaga, tudi naši proizvodi ustrezajo njihovim zahtevam vendar je konkurenca različnih svetovnih* proizvajalcev na teh trgih zelo velika, predvsem gre za tako konkurenco na trgu Velike Britanije, ki je, mimogrede povedano, trži- šče kupcev, ki iščejo blago po celem svetu in je njihov glavni pogoj cena in zopet cena. Nekoliko drugače je v Franciji, saj je ta država dokaj močno zaščitena za uvoz raznih stvari, med drugim tudi stekla, tako da so njihove trgovine v glavnem založene z domačo proizvodnjo, ki pa je izredno kvalitetna in le v nekaterih primerih tudi cenena. Mislim, da smo našli pot, preko katere bomo lahko pričeli s prodajo stekla za gospodinjstvo tudi na teh tržiščih. Ta pot naj bi bila zasnovana preko neke firme, ki je lastnik večjega števila samopostrežnih trgovin, te pa so osnovna celica tovrstne potrošnje. Razumljivo je, da ne smemo biti nestrpni in pričakovati od prvih korakov že velikih uspehov, saj tržišče in okus, ki ga ljudje tam imajo, zahteva zelo veliko občutka za realnost in estetitko. Martin Mlinar MLADINSKA KONFERENCA V nedeljo, 24. novembra je bila redna letna konferenca mladih našega kolektiva, kateri je prisostvovalo okrog 90 delegatov, član predsedstva Zveze mladine Jugoslavije tovariš Dvojmoč, tehnični direktor ing. Mrcina Maks, predsednik predsedstva občniske konference Zveze mladine Hrastnik Kovač Franc, sekretar sekretariata ZK našega kolektiva ing. Tušar Jože, sekretar predsedstva občinske konference Zveze komunistov Hrastnik Prosenc Tone, predsednik TOS Po-čuč Mile ter še nekateri drugi gostje in predstavniki nekaterih aktivov ZM, s katerimi smo v preteklem letu sodelovali. Po poročilu predsednika tovarniškega komiteja Zveze mladine Marinkovič Dinota so mladi v razpravi spregovorili najprej o problematiki in problemih znotraj - same organizacije Zveze mladine v našem kolektivu, nato pa še o samoupravljanju, proizvodnji, zaposlovanju, sprejemanju mladih v Zvezo komunistov, športu in rekreaciji, 'kulturnem in zabavnem udejstvovanju mladih ter še o nekaterih problemih, katere bomo opisali natančneje v prihodnji številki lista. Najprej velja omeniti najpomembnejši sklep konference, da mora Zveza komunistov skupaj s samoupravnimi organi v najkrajšem času našemu kolektivu natančno in javno pojasniti rezultate, oziroma podati pravilno sliko medsebojnih odnosov ter ostalih mahinacij v kolektivu, mladi pa bomo to akcijo v naj-večji možni meri podprli. V primeru da se bo ta boleča problematika oziroma njeno reševanje zavlačevalo, konferenca sklene, da predsedstvo Zveze mladine našega kolektiva v januarju skliče izredno delovno konferenco mladih celotnega kolektiva z eno samo točko dnevnega reda. Mladi so enoglasno podprli ta predlog. Tovarniški komite ZM se je na tej konferenci preimenoval v Predsedstvo tovarniške konference Zveze mladine Steklarne Hrastnik. Za predsednika predsedstva je bil ponovno izvoljen Marinkovič Dino, za političnega sekretarja Strgaršek Janko, posle tehničnega sekretarja v naslednji dveletni mandatni dobi pa bo opravljala Cvelbar Lidija. V predsedstvo pa so bili še izvoljeni: Ciglar Janez, Grum Jože, Halzer Vili, Kostanjšek Kati, Kumlanc Roman, Ličan Dunja, Laneger Nevenka, Lipovšek Van- Pogoji za starostne Ker se je z zakonom o delovnih mestih, na katerih se čas šteje s povečanjem, objavljamo na kratko, katere pogoje mora izpolnjevati zavarovanec za pridobitev starostne pokojnine. Starostno pokojnino pridobi zavarovanec z dopolnjenimi 60 leti starosti in s pokojninsko dobo najmanj 20 let in zavarovanka z dopolnjenimi 55 let starosti in pokojninsko dobo najmanj 20 let. Pravico do starostne pokojnine s pokojninsko dobo manj kot 20 let pridobi zavarovanec, ki je dopolnil 65 let in zavarovanka, ki je dopolnila starost 60 let, če ima vse zavarovalne dobe skupaj najmanj 15 let, od tega najmanj ,40 mesecev v zadnjih petih letih ali 80 mesecev v zadnjih 10 letih. da, Milbaver Bogo, Oplotnik Joža, Premec Jože, Pogačnik Alojz, Plahuta Elza, Radej Stane Sihur Zvonko, Sivko Joža. Na tej konferenci je bil na željo mladih ponovno ustanovljen Klub mladih proizvajalcev. Poleg izobraževanja bo deloval tudi na kulturnem in zabavnem področju. Za predsednika sedemčlanskega odbora je bil izvoljen Vidovič Franci. To je samo nekaj osnovnih misli o letošnji mladinski konferenci. V naslednji številki bomo objavili vse sklepe in podrobnejše materiale s konference, kakor tudi program dela mladih našega kolektiva za naslednje obdobje. Strgaršek Janez pridobitev pokojnine Zavarovanec, ki je dopolnil pokojninsko dobo 40 let, in zavarovanka, ki je dopolnila pokojninsko dobo 35 let, pridobi pravico do starostne pokojnine ne glede na svojo starost. Zavarovanec lahko uveljavi star rostno pokojnino tudi pred dopolnjenimi 60 leti oziroma zavarovanka pred dopolnjenimi 55 leti s takoimenovano predčasno pokojnino. To pokojnino lahko uveljavi zavarovanec, ki je dopolnil pokojninsko dobo najmanj 35 let in starost 55 let ter zavarovanka, ki je dopolnila pokojninsko dobo in starost 50 let. Zavarovancem, ki so opravljali posebno težko ali za zdravje škodljivo delo in sé jim dejanski čas dela všteje s povečanjem v pokojninsko dobo, se predpisana starostna meja za pridobitev pokojnine sorazmerno zmanjša. Za pokojninsko dobo se šteje: zavarovalna doba, posebna doba. V kolikor je zavarovalna doba opravljena na delovnem mestu, ki se šteje is povečanjem, se ta všteje v pokojninsko dobo. Dopisufie V NAŠ LIST . t* Iz lanskoletne kofnerence ZM Hrastnika. Mladinci v pogovoru z tovarišcio Lidijo Sentjurc Iz počitniškega doma v Portorožu -ALA IM VERA« vsem tistim, ki so na kakršen koli način pomagali da je uspelo kupiti počitniški dom v Portorožu. To pravim v imenu vseh titsih, ki so letos letovali v našem novem počitniškem domu ob morju. Sam ne vem, toda predpričet-kom sezone sem se znašel v tem domu kot upravnik. Po resnici povedano, začetek je bil težak, saj je to in ono manjkalo, ko so že prvi koristniki stali pred domom. Po prvi izmeni je stvar že stekla kot po maslu. Nabava hrane je bila organizirana, malenkosti, ki so še manjkale, smo sproti nabavljali. V drugi izmeni že ni bilo pripomb od strani osebja niti od dopustnikov. Ker so bili računi pri dobaviteljih sproti poravnani, smo si pridobili njih zaupanje in voljstvo tistim, ki so upravljali z domom, predvsem pa v spodbudo tistim, ki bodo drugo leto prijeli delo v roke, da se bodo vsako leto stvari še izboljšale. Dovolj je še prostora okrog doma za različna igrišča, za otroke in odrasle, saj je igrišče za balin že letos mnogim bilo v zabavo in razvedrilo. To in še marsikaj se bo moralo postopoma urediti in nabaviti da bo vsem nam na dopustu res prijetno in udobno. S temi vrsticami nisem hotel prikazati ne vem kakšno sodobno in vrhunsko urejenost našega doma, temveč le spomniti nas vse, da imamo dom in da je treba vanj še vlagati in skrbeti za njegov razvoj. S tem hočem apelirati na vse tiste, ki so letos obiskali in ko- Ne, to niso loparji za badminton — temveč dve lepi krači za naše počitničarje seveda tudi boljšo kakovost živil po naročilih. Kot upravnik sem do konca sezone spremljal vse želje in pri pombe naših članov kolektiva ter z veseljem ugotavljal, da so skoraj vsi bili s hrano, postrežbo, stanovanjem, okolico in predvsem zaradi miru okrog doma, zelo zadovoljni. Ta ugotovitev naj bo v zado- ristili dopust v našem domu, da bi preko časopisa »STEKLAR« v malih člankih opominjali na pomanjkljivosti, njih opažanja in tako dajali koristne predloge. Le tako bomo skupno rešili tudi tiste probleme in pomanjkljivosti, ki so danes še prisotne. Za sodelovanje se v imenu osebja zahvaljuje Viktor Upravnik našega doma tovariš Blaško Viktor je našel končno malo prostega časa za pogovor s tajnikom TOS tovarišem Baričem Njim se lahko zahvalimo, da nismo bili nikoli lačni in žejni, ter vedno lepo sprejeti 60 LET MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA »SVOBODA II.« HRASTNIK Daleč za nami je tisti čas, ko so se začeli delavci organizirani naprednih strokovnih organizacijah, zavedati, da poleg svojega dela v tovarni potrebujejo iz-brazbo in razvedrilo. Že leta 1906 je obstojal v takratni steklarni pevski zbor, ki so ga vodili tako zvani »šulferaj-narji«. Kmalu po ustanovitvi tega zbora so neposredni steklarji spoznali, da se učijo pri petju predvsem pesmi z nemškim nacionalnim obeležjem. Zato so sklenili ustanoviti na predlog Papež Franca svoj pevski zbor, pod imenom »sončni vzhod« (Sonennauf-gang). Velike težave so imeli z iskanjem pevovodje, kajti težko je bilo najti človeka z ustrezno izobrazbo, ki bi bil voljan učiti steklarje slovenskih pesmi. Prvi pevovodja novo ustanovljenega zbora je bil učitelj Kren, ki je izhajal iz delavske družine je bil naklonjen delavskemu razredu. Pri učenju zbora so naleteli na zapreke, ker ni bilo nobenega inventarja. Pevci so sklenili, da ga kupijo iz lastnih sredstev z zbiranjem denarja od svojih zaslužkov. Z zbranim denarjem so kupili harmonij, rog, notni arhiv, intonacijsko piščalko in notni material. Rog in dotrajani harmonij, taktirka in nekaj notnega materiala je po zaslugi nekaterih steklarjev še zdaj v lasti pevskega zbora. V obdobju od ustanovitve do konca prve svetovne vojne je pevski zbor doživljal razne vzpone in krize, ki so otežavali kontinuirano delo zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in političnih razmer takratne avstoogrske monarhije. Občuten napredek je bil dosežen po letu 1923, ko so bila ustanovljena delavska kulturna društva »Svobode«. Z ustanovitvijo »Svobode« je napredno delavstvo množično pristopilo k društvu, ki je ustanovilo razne sekcije, v katerih je našel vsak svoje razvedrilo. Leta 1934 je pevski zbor prevzel tovariš Peitl Franc, ki si je pred tem že pridobil nekaj pevske izobrazbe s poučevanjem otroškega pevskega zbora s katerim je uspešno nastopal v Hrastniku in v sosednjih krajih. Takratni jugoslovanski oblastniki, ki so čutili, da v »Svobodah« prevladuje napredna delavska miselnost, so ovirali delovanje pevskega zbora. Po osvoboditvi leta 1945 je znova zaživel in začel delovati v kulturnem društvu »Jože Jus«. Pozneje pa leta 1952 v novo ustanovljenem delavsko prosvetnem društvu »Svoboda II« Hrastnik. Po letu 1952 se je kulturno delo razmahnilo. V naslednjih letih beležimo vidne uspehe in neslu-ten razvoj, saj smo imeli v spodnjem Hrastniku kar štiri pevske zbore: moškega, ženskega, mešanega in pionirskega. Sedanji moški pevski zbor vodi uspešno mladi pevovodja tov. Petrič Viljem, ki je zamenjal upokojenega tov. Peitl Franca. V času napredka tehnike in znanosti, ob nenehnem porastu življenjskega standarda pa je zanimanje za množično kulturno udejstvovanje upadlo. To upadanje pa se odraža pri mladini, zato imamo danes le še pevski moški zbor, ki letos slavi visok jubilej — 60-letnico svojega obstoja. Vse ljubitelje petja vabimo, da se udeležijo proslave tega jubileja dne 14. 12. 1968 ob 17 v kinodvorani »Svobode II«. S svojim obiskom se bomo najlepše oddolžili vsem tistim, ki vsakodnevno žrtvujejo svoj prosti čas za napredek in ohranitev naše lepe slovenske narodne, partizanske in umetne pesmi. PREKLIC Preklicujem neresnične govorice o Altenberger Lidiji. — Projič Rezi. Iz dela občinske Akcijski program za delo občinske skupščine Hrastnik in vseh njenih organov sprejet na seji obeh zborov skupščine občine Hrastnik dne 26. oktobra 1968 Na podlagi sprejetih sklepov, Id izvirajo iz smernic ZK, sprejetih na seji predsedstva in izvršnega komiteja ZKJ in resolucije izvršnega komiteja ZKS ter izjav predsednika Tita ter v smislu akcijskega programa ZK občine Hrastnik, občinske konference SZDL ter občinske sindikalne organizacije, je nujno vse konkretizirati v vsakodnevni praksi tudi v vseh občinskih organih, tj. v skupščini, svetih, komisijah in upravnih organih. Program zahteva od vsakega posameznega člana skupščine, svetov, komisij in uprave da brez odlašanja prične z uveljavljanjem sprejetih aktov na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Da bi se v celoti in dosledno izvajala določila smernic in sprejetih sklepov, je v prvi vrsti dolžna skupščina s svojimi organi, da zagotovi konkretno izvajanje zakonov in drugih normativnih aktov ter priporočil skupščine in organov širših družbeno-političnih skupnosti. Iz tega sledijo konkretne naloge za občinsko skupščino in njene organe. V ta namen je širši kolegij v upravi s sodelovanjem predstavnikov skupščine pripravil predlog akcijskega programa, ki ga je posredoval v razpravo in obravnavo obema zboroma skupščine občine Hrastnik. A. NALOGE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV I. Vsi organi občine bodo izdelali srednjeročne in dolgoročne programe razvoja gospodarstva in družbenih služb v občini, ki naj slonijo na predvidevanjih širših družbeno-političnih skupnosti na eni in na konkretnih analizah in programih delovnih in drugih organizacij v občini na drugi strani. V planih je treba dati posebnega poudarka naslednjim problemom: 1. Zaposlovanju z razširitvijo obstoječih dejavnosti in odpiranju novih delovnih mest z razvijanjem novih dejavnosti ter odpravljanju honorarnih zaposlitev ob nenehni skrbi, da se struktura gospodarstva v občini vskladi z obstoječo strukturo prebivalstva. 2. Izboljšanju strukture zaposlenih po njihovi splošni in strokovni izobrazbi. To narekuje v prihodnje posebno politiko štipendiranja in kadrovanja, zlasti deficitarnih kadrov in takojšnjem vključevanju pripravnikov v delovne procese. 3. Problemu razvoja obrti s posebnim poudarkom na rešitvi vprašanj osebnega dela z zasebnimi sredstvi za proizvodnjo. _4. Skladnejšemu razvoju kmetijstva, kar zadeva obseg in intenzivnost kmetijske proizvodnje. 5. Srednjeročnemu programu negospodarskih investicij v občini, ki je prvi pogoj za vsklajeno rast družbenega standarda in normalnega delovanja splošnih družbenih dejavnosti. 6. Vprašanju odgovornosti za dosledno izvajanje posameznih planskih nalog in vprašanju zasledovanja določil plana. II. Skupščina s svojimi organi bo načrtno delala na samoupravnem dogovarjanju v okviru delovnih organizacij in med njimi ter med samoupravnimi skupnostmi v občini in skupščino občine. Konkretne oblike dela na tem področju bodo zajemale: 1. skrb za izpopolnitev sistema samoupravljanja z dopolnitvijo notranjih samoupravnih aktov; 2. skrb za dosledno izpolnjevanje samoupravnih dogovorov med delovnimi organizacijami v cilju pošlo vnotehničnega sodelovanja, združevanja sredstev itd.; 3. skrb za dosledno izvrševanje sklepov in priporočil skupščine ter drugih samoupravnih dogovorov med delovnimi organizacijami in občinsko skupščino; 4. proučitev pristojnosti občinske skupščine o morebitnih nalogah, ki bi jih lahko skupščina prenesla v pristojnost svetov. V ta namen se je ustanovila posebna odborniška komisija, ki bo skupno z ustreznimi upravnimi organi v sodelovanju z drugimi občinskimi skupščinami pripravila predlog o prenosu nekaterih pristojnosti iz skupščine na svete in druge skupščinske organe. III. Notranja delitev dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah v občini naj temelji izključno na rezultatih uspehov dela. Skupščina občine in njeni organi bodo konkretno zasledovali gibanja in po potrebi ukrepali v okviru predpisov, ki urejajo to področje. 1. V tem smislu bo skupščina občine s svojimi organi vztrajala na prerazporeditvi dohodka v skladu z že sprejetimi dogovori, predvsem v korist družbenega pa tudi osebnega standarda. Dohodek, ustvarjen s trenutnim konjunkturnim položajem na tržišču, se v celoti prelije v akumulacijo delovne organizacije in družbeni standard. 2. Skupščina občine bo po predhodni konzultaciji z delovnimi organizacijami priporočila višino minimalnega osebnega dohodka v občini Hrastnik, ki naj ne bi bil nižji od 500.— N-din. Dejanski osebni dohodki pa morajo sloneti na rezultatih vloženega dela v delovni organizaciji. 3. Skupščina občine se bo pri uveljavljanju načel delitve dohodka in osebnega dohodka poslužila v okviru svoje pristojnosti najučinkovitejšega sredstva v okviru davčne politike. IV. Na področju nadaljnjega razvijanja komunalne samouprave bo skupščina s svojimi organi težila predvsem k razvijanju neposrednih oblik demokracije, pri čemer bo dajala poseben poudarek utrjevanju krajevnih skupnosti, stalnih predsedstev zborov volivoev in ostalih oblik samouprave. B. I) KONKRETNE NALOGE UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK Za izvedbo navedenih nalog mora uprava skupščine občine izvršiti naslednje naloge: skupščine 1. pregledala bo izdana obrtna dovoljenja obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov v smislu zveznih in republiških predpisov; 2. pregledala bo izdana dovoljenja za opravljanje popoldanskih obrtnih del ter ugotovila morebitna dela ki se opravljajo brez priglasitve ; 3. ugotovila bo stanovanjske hiše občanov, katerih stanovanja presegajo predpisani maksimum po zakonu o nacionalizaciji ter pripravila eventualen predlog o dodatnih stanarinah za neracionalno izkoriščanje stanovanjskih prostorov ; 4. pregledala bo skupni dohodek občanov in ugotovila, če so vsi, katerih letni dohodek znaša nad 20.000,— din, prijavili dohodke po predpisih za obdavčitev ter pregledala morebitne primere neopravičenega bogatenja; 5. organizirala bo davčno službo po novih predpisih ter zagotovila njeno ustrezno kadrovsko zasedbo ; 6. nudila bo več pomoči krajevnim skupnostim in stalnim predsedstvom zborov volivcev pri programiranju njihovega dela in izvajanju teh programov; 7. krajevnim skupnostim bo pomagala pri urejanju pogojev za organizirano varstvo otrok in širitvi otroških igrišč, pri čemer je angažirati za sodelovanje tudi delovne organizacije; 8. v skladu s potrebami bo sodelovala, ob angažiranju zainteresiranih delovnih organizacij, pri organizaciji družbene prehrane; 9. sodelovala bo s krajevnimi skupnostmi, svetom za narodno obrambo pri občinski skupščini ter koordinacijskim odborom za vprašanja obrambe pri SZDL pri organizaciji vseljudske obrambe in civilne zaščite prebivalstva; 10. spremljala bo nove predpise s področja izdajanja potnih in orožnih listov, evidence tujcev itd.; 11. na področju narodne obrambe bo sestavljen poseben podrobnejši akcijski program v skladu z navodili republiškega sekretariata za narodno obrambo in vojne komande ter po predhodni obravnavi le-tega na svetu za narodno obrambo in koordinacijskem odboru pri občinski konferenci SZDL; 12. skrbela bo za dosledno izvajanje vseh normativnih aktov. B. 2) NALOGE SAMOUPRAVNIH ORGANOV UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE HRASTNIK Da bodo upravni organi občine lahko izvrševali sprejete obveznosti in da bodo lahko nadzorovali zakonitost dela v delovnih in drugih organizacijah, kar so po predpisih dolžni, je potrebno: Hrastnik 1. usposobiti delavce v upravi za tako delo z dodatnim izobraževanjem s študijem v upravi, z vpisom na ustrezne višje in visoke šole ter s premestitvijo na ustrezna druga delovna mesta v upravi, pa tudi izven nje; 2. organizacijsko izpopolniti sistemizacijo, ki naj zagotovi izvajanje sprejetega programa in smernic ter stremeti za tem, da se vsa prosta, nezasedena in morebitna na novo sistemizirana delovna mesta razpišejo in zasedejo s strokovnimi kadri, ki bodo odgovarjali postavljenim nalogam: 3. posebno skrb je posvetiti organizaciji in sistemizaciji davčne službe ter pri izbiri kadrov stremeti za sprejem takih delavcev, ki bodo strokovno in družbenopolitično odgovarjali zahtevam te službe ; 4. ko bodo sprejeti ustrezni republiški predpisi, se bo pristopilo k reorganizaciji inšpekcijskih služb ter se jih prilagodilo tako, da bodo sposobne ukrepati in zagotoviti zakonitost na vseh področjih družbenega življenja, pri tem organizacijsko proučiti tudi možnosti za uvedbo komunalne inšpekcije. V ta namen se bo stremelo za tem, da bo organizacija čimbolj racionalna, kadri v teh službah pa tako strokovni, da bo onemogočena vsaka špekulacija, hkrati pa zagotovljeno izvajanje zveznih, republiških in občinskih predpisov; 5. izpopolniti je delitev osebnega dohodka in sistem nagrajevanja po delu v upravi; 6. stremeti je, kljub neprimernim delovnim pogojem v upravi, k še večji delovni disciplini; 7. proučiti je obstoječe oblike samoupravljanja in stremeti za tem, da se samoupravljanje v upravi utrdi in izpopolni; 8. posvetiti več pozornosti rekreaciji delavcev uprave. Zaključki : 1. Del ukrepov naj se začne izvajati takoj. 2. Del ukrepov, ki terja predhodno proučitev in uskladitev, izvajati postopoma. 3. Izvajanje programa bo spremljala začasna skupščinska komisija v sestavu: Mrcina ing. Maks, predsedujoči občinskega zbora, Pevec Marjan, odbornik zbora delovnih skupnosti, in Dremelj Karl, odbornik občinskega zbora, ki bo pripravljala tudi poročila za skupščino. Z ozirom na aktualnost akcijskega programa, ki zadeva tudi delo delovnih organizacij, njihovih samoupravnih organov, krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij, naj se z vsebino le-tega seznani vse, ki bodo kakorkoli prispevali k njegovi realizaciji. Ob dnevu republike vam čestitajo: —- Sekretariat ZK Steklarne Hrastnik -T- Aktivi ZK — ZM Na predvečer prve obletnice Bil je navaden novembrski dan, z vsemi jesenskimi dobrinami kot so dež, redke lene snežinke in prava siva megla. Bilo je na predvečer 29. 11. 1944. Izmučeni, premočeni in potrebni počitka smo se partizani naše brigade ustavili v požgani vasi nekje na Notranjskem. Ob počrnelih zidovih smo kurili slabotne ognje in se sušili, čistili zakajeno orožje ter si želeli vsaj nekaj toplega za želodce, ki niso dali partizanom nikoli miru. Ve- seli smo bili, da smo zopet opravili nalogo in dobro delo za nas vse, zadovoljni smo bili tudi s tistim toplim dimom iz ognjišč, kjer so se cvrla mokra polena in je dišalo po neki obljudeni vasi, kjer se najmanj kuha kakšen krompir ali polenta in kjer diši po toplem zapečku. Kljub temu, da med temi ožganimi zidovi nekdanje vasi ni bilo »civilista«, smo se počutili srečne in kakšen »sanjač« je videl kot v »zlatih mirnih časih« mamco Slavnostna objava izpolnitve plana 1968 Obstoja dobri stari običaj, da se na svečan način objavi trenutek, ko gospodarska organizacija doseže postavljeni cilj, plan, nalogo. Prejšnje leto nismo doživeli tega trenutka, ni bilo piska sire-nej ki bi oznanil željno pričakovan trenutek: plan je izvršen, dobro smo gospodarili. Tega nismo dosegli iz objektivnih razlogov, toda vseeno smo bili zadovoljni, da je poslovno leto za nami, leto polno drugih uspehov, katerih rezultate danes uživamo. Žvižg sirene, ki oznanja izpolnitev plana, je povezan s suhoparnimi številkami. Toliko ton, toliko komadov, tak celotni dohodek. Toda ta pisk je potreben, ker v tem trenutku je to moralna »hvala« vsem članom kolektiva izvedenimi in prodanimi količinami, odstotki ustvarjenega plana po količini ne odstopajo bistveno od odstotka ustvarjenega plana po vrednosti. Zato nam taka situacija olajšuje izbor, ker če so ti pokazatelji ozko vezani in v skladu, potem moramo izbrati fizični obseg proizvodnje, kajti v teh kilogramih in komadih je vloženega največ živega dela, tu je prelitega največ znoja, tu so bile velike skrbi. Zato je odločeno, da se s piskom sirene objavi vsemu kolektivu in Hrastniku, da je naš kolektiv izpolnil plan za leto 1968 v tistem trenutku ko ustvarimo predvideni fizični obseg proizvodnje. S planom je predvidena proizvodnja v višini 17,535.492 kg Pod strokovnim vodstvom tov. Podlunšek Adija so v ključavničarski delavnici pravkar dokončali nekaj novih strojev »LAJK« za izdelavo razsvetljavnih teles za njihov trud, znoj in skrbi, vložene v čim boljši poslovni rezultat. Zato je želja nas vseh, da ta trenutek v letu doživimo. Vprašanje je, kateri element poslovanja je označiti kot merilo dobrega gospodarjenja? Lahko proizvedemo več ton stekla kot je planirano, toda poslovni uspehi so lahko slabi. Planska vrednost realizacije je lahko presežena, toda vseeno lahko slabo poslujemo zaradi večjih stroškov itd. Niti en faktor sam zase ne more biti odločilen za oceno poslovanja. Spremljajoč naše rezultate poslovanja skozi vseh 11 mesecev, vidimo ozko povezanost med naturalnimi in vrednostnimi pokazatelji, toda vidimo, da tudi njihovi trendi gredo skoraj paralelno. Ni velikih odstopanj med pro- stekla. To naj bi dalo vrednost 7.789,357.767 S-din, poprečni osebni dohodek na zaposlenega 84.260 S-din in sredstva za sklade v višini 626,451.143 S-din. Računajoč dosedanjo izvršeno proizvodnjo in nadaljnje poslovanje pod normalnimi pogoji, bo plan izvršen med 10. in 12. decembrom. Plan realizacije po vrednosti bi bil izpolnjen v drugi polovici meseca in tako bodo tudi sredstva za sklade ustvarjena. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega, ki sedaj znaša 90.480 S-din, bo nekoliko višji. Zato lahko z nestronostjo, toda zadovoljni in radostni čakamo trenutka, ko bo sirena oznanila, da smo svoje naloge izpolnili kvalitetno in pravočasno. Kralj Boris, oecc. s poveznjeno ruto, ki z burkljami prestavlja tople hlebce kruha v razbeljeni peči. Pri teh prividih smo seveda pozneje začeli vsi sodelovati in vzdihovati ter sanjariti vsaj o kruhu, ki nam je počasi postajal že neznan. Dež je prenehal in snežinke so se zgostile v pravi metež. Na mokrih tleh je bela odeja začela rasti in počasni korak stražarjev na konceh vasi se je spremenil v enakomerno čofotanje, kot bi »pri večjem gospodarju tlačili zelje«. Taka misel je ušla tovarišu, ki se je spomnil na svoj kmečki dom in dela v takem času. Zadovoljni z vsem kar smo v tem trenutku imeli, smo se na pol tiho pogovarjali o preteklih bojih, o bližajoči zimi, o domačih in seveda tudi o koncu trpljenja in potepanja po gozdovih. Mrak se je delal in glasovi so počasi zamirali, kajti toplota je prestanemu naporu pomagala, da so tovariši eden za drugim povešali glave in se predali nemogočim sanjam. Iznenada smo začuli rafale iz mitraljezov, tu in tam tudi pok ročne granate. Na obronkih notranjskih gora zagore kresovi, ne, to so stebri dima iz prej napravljenih grmad, ki se vale pod težko nebo. Kot na ukaz smo bili vsi takoj pri orožju in smo zavzeli položaje. Nihče ni vedel, od kod pri- haja sovražnik. Kaj naj bi to pomenilo? Čakali smo nadaljnjih ukazov. Šele komisar brigade, ki je prihitel, nam je dopovedal, da je to najbrž slavje manjših skupin, kajti čez nekaj ur bo obletnica zasedanja AVNOJ, kar pomeni, da se je pred letom dni rodila nova JUGOSLAVIJA, kajti mi smo od utrujenosti in stalnega napora na to pozabili. V trenutku je završalo po položajih: »Hura, hura, živela nova Jugoslavija.« Tu in tam je kdo sprožil puško prvi obletnici v pozdrav, čeravno smo bili v bližini sovražnikov. Zato, ker smo bili trenutek razigrani in veseli, da imamo novo Jugoslavijo, smo se morali hitro umakniti iz požgane vasi. Krenili smo po mokrih, razoranih stezah v temne gozdove. S povešenih vej smo nehote eden drugemu sipali mokri sneg za vrat. Taka hladna prha nas je šele pravilno zdramila in z odločnim korakom smo hiteli novim nalogam in podvigom naproti. Pa čeprav ni bilo o zapečku, o mamci z ruto in o toplem kruhu prav nič res, smo vseeno z večjo voljo in vztrajnostjo premagali še marsikatero oviro in podrli marsikateri bunker, samo da smo še živeli in stopali v drugo leto naše nove JUGOSLAVIJE. »Veljko« IZREČENI UKREPI Komisija za izrekanje ukrepov je po javni obravnavi izrekla zoper člane delovne skupnosti naslednje ukrepe: 1. Zoper Blagojevič Teofika je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina, ker je opustil dejanje pri odstranitvi gorečega stekla, kar je povzročilo, da so pogorele gumijaste cevi. Dolžan je tudi povrniti premoženjsko škodo 300,— N-din. 2. Zoper Babič Hermino v kontroli je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi malomarnega pregleda izdelkov. 3. Zoper Štaut Antona v avtomatski proizvodnji je bil ponovno izrečen zadnji javni opomin zaradi številnejših neopravičenih izostankov. 4. Zoper Cepin Alojza v notranjem obratu je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov. 5. Zoper Tušek Jožeta v notranjem obratu je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov. 6. Zoper Bradačevič Petra v zmesarni je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov. 7. Zoper Gajšek Cecilijo v notranjem obratu je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov. 8. Zoper Kirn Stojana v notranjem obratu je bil izrečen ukrep zaradi neopravičenih izostankov. 9. Zoper Trinker Viljema v notranjem obratu je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov. 10. Zoper Šošter Marijo v notranjem obratu je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov. 11. Zoper Keiner Franca v notranjem obratu je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov. 12. Zoper Sršen Marijo v kontroli je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov. 13. Zoper Tušek Silvota v notranjem obratu je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov. 14. Zoper Seničar Mirka v notranjem obratu je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov. 15. Zoper Laharner Franca v delavnicah je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina zaradi neopravičenih izostankov, vinjenosti in neizpolnjevanja nalog. 16. Zoper Jevševar Marijo je bil že v mesecu marcu izrečen ukrep javnega opomina in ker je v tem času še večkrat neopravičeno izostala in vnašala v tovarno alkoholne pijače, je komisija sprejela sklep, da se jo predloži zaradi številnejših kršitev, ki so opredeljene kot hujše, centralnemu delavskemu svetu za izključitev. Poleg naštetih ukrepov je komisija izrekla mnogo opominov, istočasno pa od kršiteljev zahtevala povrnitev storjene premoženjske škode. Komisija za izrekanje ukrepov pri Steklarni Hrastnik proizvodnosti in kontrole Razvoj V zadnjih desetih letih se je proizvodnost in kvaliteta steklenih izdelkov močno povečala. Na to spremembo je vplivalo več elementov, ki pa so se pojavili vzporedno z razvojem polnilne in zapiralne tehnike. Krivulje kažejo porast proizvodnje steklenic po etaži in proizvodnosti. Če te krivulje iz let 1955—1967 primerjamo, vidimo, da se je proizvodnost pri nižjih težah povečala do trikrat, dočim pri težjih za približno dvakrat. Seveda se bo v nadaljnjem razvoju zopet premaknilo naprej, tako da lahko pričakujemo nadaljnje povečanje storilnosti od 20—25 %. Tudi pri steklenih izdelkih s širokim grlom je viden napredek. Krivulja b kaže, da je največji vzpon proizvodnosti pri 150 gr teže izdelka. Če pogledamo proizvodnjo iz zornega kota sortiranja in pakiranja, pa ni kilska proizvodnja v 24 ur odločilna, temveč število komadov. Pri pregledu izdelkov pa moramo razlikovati napake po njihovem izvoru, mestu, kje se nahajajo in kaj lahko povzročijo. Napake delimo v: Tehnološke napake 1. Kamenčki 2. Slire 3. Barvne lise 4. Mehurčki 5. Gispe Prizvodne napake 1. NAPAČNE DIMENZIJE 1. 1 Trupa 1. 2 Višina 1.3 Ostale mere na trupu in dnu 1. 4 Zunanje mere ustja 2. NAPAKE NA USTJU 2.1 Zožena ustja 2.2 Preširoka ustja 2.3 Ovalna ustja 2.4 Postrani vratovi 2.5 Zamaknjeni vratovi 2. 6 Neravna ustja 2.7 Neizpihana ustja 2. 8 Reže na ustju 2. 9 Fini lasni risi po ustju 2.10 Natrgane 2.11 Steklo v ustju 2.12 Zamazano ustje 2.13 Poškodovano ustje 2.14 Potlačeno ustje 3. NAPAKE NA VRATU IN RAMEH 3.1 Rise na vratu in rameh 3.2 Postrani vrat in rame 3. 3 Neizpihani vrat in rame 3. 4 Odrgnine od prijemanja 3. 5 Zamazan vrat in rame 4. NAPAKE NA TRUPU 4.1 Slaba razdelitev stekla 4. 2 Zamaknjeni spoji 4. 3 Hladen kalup 4. 4 Zamazan trup 4. 5 Zlepljeni trup 4. 6 Vtisnjeni trup 4. 7 Ovalni trup 4. 8 Gugalnca v trupu 4. 9 Risi po površini 5. NAPAKE NA DNU 5.1 Tanka dna 5. 2 Predebela dna 5. 3 Postrani dna 5.4 Stekleni drobci na dnu 5.5 Zamaknjeni rob predobli-kovalcev 5. 6 Močan rob predoblikoval-cev 5. 7 Močno viden rez 5.8 Raze na dnu 5. 9 Natrgana dna 5.10 Zamazana dna Splošne napake 1. Slabo hlajenje 2. Slaba gravura 3. Slabo zapiranje kalupa 4. Poškodovana mesta v kalupu 5. Motna površina 6. Močno vidni ovalni rob od Feedra 7. Napačna vsebina 8. Slaba mehanična vzdržljivost 9. Slaba termična vzdržljivost Čeprav še niso napisane vse napake, vidimo takoj, katerih je lahko največ. Pravilno je, da si pri tem ogledamo te napake po odstotkih. Pri proizvodnji votlih steklenih predmetov lahko nastopijo napake od zmesi, taljenja, predelave in pakiranja. Pri avtomatski proizvodnji moramo računati na napake, in sicer Za izdelavo manjših serij je firma »La Fontana« v Italiji izdelala enosekcijske IS stroje. Na teh strojih se dela od 20 gr do 1,2 kg težke izdelke, torej mehanizirani KIKO stroj. Pri tem stroju je samo nabiralec, ostalo pa opravi stroj sam. v približno 10 % območju: 1. okrog 4 % napak pri predelavi, menjavi kalupov, zaradi napak na stroju, napak v dovodu energije in vzdrževanju. 2. okrog 1 % pri odvzemanju izdelkov in kalupov ali vlaganju v hladilno peč; 3. in 5 % pri sortiranju, napačna izdelava vključno s pakiranjem, pri tem nastopajo napake od tehničnih do proizvodnih. Kot proizvodne napake vzamemo pri tem: 1. Napake v dimenzijah. 2. Napake ustja, trupa in dna. 3. Slabo hlajenje. 4. Slaba gravura. 5. Motne površine. Pri tem pa se vprašamo, katere so tehnične napake. Ker vsaka steklarna dela za različne uporabnike, se tudi napake različno tolerirajo. Tu odloča več faktorjev. Važno pri tem pa je, na katere polaga uporabnik največ pozornosti. 1. Tehnična zanesljivost (dimenzije). 2. Termična zanesljivost. 3. Uporabnost. 4. Izgled. Če želimo imeti kvalitetno izdelane izdelke, moramo posvetiti veliko pozornost proizvodnji, kajti ona mora odkloniti napake, ne pa kontrola. Zato včasih grešimo, Kvaliteta izdelave je enaka IS stroju, pa tudi kalupi so isti. Ti stroji so montirani v »Tvornici stakla Straža« in so z njimi zelo zadovoljni. Pri nas bosta montirana prva dva stroja v mesecu februarju. ko mislimo, da je kontrola faktor za dosego kvalitetnih proizvodov. Kontrola je arbitor, ki pove, kaj je dobro in kaj ne, da signalizira napake, odpravlja pa jih proizvodnja. Zaradi spremembe asortimana in s tem tudi količin, se tudi kontrola bistveno menja. Na avtomatih v večini primerov proizvajamo steklenice za široko potrošnjo. Pri tem je važno, da v prvi vrsti odgovarjajo tehničnim zahtevam (sistem polnjenja Cepljenje, etiketiranje in drugo). Zaradi tega moramo te zahteve-pri vsaki steklenici meriti. Za merjenje dimenzij je najbolj v rabi Choke-Tester, ki je lahko z eno ali več rokami. Ta meri dimenzije na vratu, višino in merjenje debelin sten, na koncu pa sortirno mizo z avtomatom za pakiranje. Ostale lastnosti pa me-merimo še na šok (termične) pritisk (vzdržljivost, mehanična). Če pa želimo, da merimo s temi izredno .občutljivimi-stroji, pa mora biti proizvodnja vsaj 85 %, dobra. Drugače je vse preveč zastojev in popravil. V takem primeru pa je klasično sortiranje boljše. Vodja razvoja in priprave- proizvodnje Tramte Franc, ing. Zaradi vse večje uporabe embalaže iz plastike ali stekla nastaja v večjih mestih že pravi problem, kam z embalažo, ki je-bila uporabljena. Posebno mesto zavzema nepovratna steklena in plastična embalaža. Plastična je v določenih okoliščinah še bolj problematična (ne gori, če pa že, ima izredno močan dim ter plava na vodi) steklena embaalža pa se lahko drobi, vendar so stroški precejšnji. Zadnji preizkusi pa gredo v smer topne steklene embalaže, to se pravi, po uporabi se vrže steklenica v posebno kopel, kjer se stopi. V kolikor bo to uspelo, bo steklo dobilo zopet pozitivno točko nasproti plastiki. Zadnje čase se delajo poskusi s poliranjem steklenih površin z ledom, to je ledenimi kristali. Tako polirane površine so izredno gladke, saj se lahko temperatura regulira in s tem tudi rast kristalov. Dopisujte v Steklarja KRATKE NOVICE ZANIMALO VAS BO — ZANIMALO VAS BO — ZANIMALO VAS BO — ZANIMALO VAS BO — ZANIMALO VAS BO — ZANIMALO Dragi urednik! Najprej vas in moje nekdanje sodelavce lepo pozdravljam. Vojaški rok mi poteka v Beogradu, kjer sem že pol leta. Najbrž bo res, da spremenjeno okolje in nove dolžnosti v marsičem pozitivno vplivajo na mladega človeka. V mislih se večkrat vračam v domači kraj, k staršem in prijateljem, s katerimi sem delal v Steklarni. Zanimajo me novice o delu in uspehu naših steklarjev. Mnogo o tem piše v »Steklarju«. Zato vas prosim, če bi mi lahko pošiljali ta časopis. Za uslugo se vam dragi urednik, v naprej lepo zahvaljujem. Kolektivu Steklarne Hrastnik pa želim mnogo uspehov pri delu. Vojak Žužman Anton V. P. 4736/1 Beograd Dragi Toni! Prisrčno se ti zahvaljujem za pismo, obenem pa te tudi jaz prav lepo pozdravljam. Veseli me, da si se privadil novemu okolju in prebivališču. Tudi »Steklarja« ti bomo radi pošiljali, saj smo radostni, če slišimo, da se kdo zanima za naše tovarniško glasilo. Še enkrat lep pozdrav in oglasi se še kaj! Tvoj urednik in kadrovska pravna služba Dragi urednik! Tokrat se ti zopet oglašam in se ti najlepše zahvaljujem za časopis in pozdrave. Kot vidiš, služim vojaški rok v Bileči. To je majhen kraj, njena okolica pa je obdana s kamenjem. Kasarna in pa njena okolica je zelo lepo urejena. Zanimanja in učenja imam toliko, da na prosti čas sploh ne pomislim. Vreme imamo slabo, postalo je že precej hladno, mislim, da je pri vas ravno tako. Upam, da mi boste še v naprej redno pošiljali časopis. Še enkrat vse lepo pozdravljam, posebno pa pozdravljam moje sodelavce iz elektro delavnice v upanju, da se mi kaj oglasijo. Dragi urednik, prosim te, če je mogoče, da objaviš tole sporočilo v časopisu. Tople pozdrave pošiljam vsem osebam kadrovskega oddelka in tajništva. Pitomac Rotar Erno V. P. 3215/15 Bileča, BiH Dragi Erno! Prav lepa hvala za pismo. Upam, da si zadovoljen ker sem objavil, kar si želel. Prejmi lepe pozdrave od tvojega urednika in kadrovske službe. Dragi urednik! Po dolgem času se vam zopet oglašam z nekaj vrsticami, v katerih vas želim lepo pozdraviti. Veseli me, da kolektiv dosega tako lepe uspehe. Veseli me, da je naš kolektiv obiskal tov. Tito. K dnevu republike 29. novembru, iskreno čestitam in želim, da bi ga praznovali v prijetnem vzdušju. Še enkrat prav lep pozdrav od vojaka Mihoci Ivana V. P. 5970/3 Ohrid, Makedonija Dragi Ivan! Tudi mi ti hvaležno vračamo pozdrav in čestitko k našemu velikemu prazniku, 29. novembru, Dnevu republike, in ti želimo, da bi ga tudi ti prijetno praznoval! Tvoj urednik in kadrovska služba podjetja Tovariš urednik! Po dolgem času se vam zopet oglašam z nekaj vrsticami. Lepa hvala za »Steklarja«, katerega z veseljem preberem do zadnje vrstice. K dnevu republike, 29. novembru, celotnemu kolektivu iskreno čestitam ! Vojak Stopinšek Silvo V. P. 5812/5 Đorđe Petrov, Skopje Dragi Sivo! Za pozdrave in čestitko se ti iskreno zahvaljujemo. Tudi mi ti želimo, da bi Dan republike prijetno praznoval. Urednik in kadrovsko pravna služba Dragi ruednik! Zopet se ti oglašam z nekaj vrsticami in te lepo pozdravljam. V prilogi mojega pisanja ti pošiljam KADROVSKE VESTI Prišli v podjetje: Lešnjak Jožica, Milost Boris, Martinčič Jožica, Dolanc Marta-Ivana, Sošter Stanislava, Bratuša Nevenka, Golobič Nada, Prašnikar Rozalija, Kodrun Vladimira. Klenovšek Gabrijela, Grlica Franc, Prah Mira, Oberster Ana, Sladič Stanislava, Leskovšek Martina, Arh Štefan, Selič Marjan, Musar Majda, Kolman Cirila, Kuhar Miran, Jakopič Jože II., Hrstič Hamša, Šubic Jerica, Vid-erger Jože, Jošt Alojz, Gorenc Jože, Babič Ida Vretič Almira, Spitaler Brigita, Motoh Alojz, Funkelj Milena, Novak Ana, Pi-kelj Peter, Zimšek Darinka, Tušek Irena, vsi odnašalci; Pavlič Ljudmila, čistika tovarniških prostorov. kratek članek in če se ti zdi primeren, ga prosim objavi. Lep pozdrav od vojaka Smodič Bojana, V. P. 2870/11-1 Knin, Hrvatska »LOGOROVANJE« Enota, katere komandant je bil Vlado Marović je bila na logorovanju nekje v hribih Hercegovine. Ozemlje in vsi ostali pogoji so bili zelo dobri za obuko in navajanje vojakov in njihovih starešin na žvljenje v pravi vojni. Starešine, ki so poznali svoje vojake, so vedeli, da bodo tudi to nalogo dobro opravili, neglede na težave, ki jih čakajo. Toda nihče ni pričakoval, da bodo vse tako dobro izvedli. Vsi so se čudili zalaganju vojakov na vežbah, pa čeprav so bili napori zelo veliki, saj so vežbali skoraj po dvanajst ur dnevno. Bilo je pravo tekmovalno vzdušje. Vsak je hotel biti najboljši, tako pri streljanju, kopanju rovov, vzdržljivosti, pri nošenju zaščitnih mask kakor tudi v disciplini. In res, rezultati so bili zelo dobri. Disciplina pa je bila res odlična, ni bilo raportov in drugih kazni. Odnosi proti ljudem, ki so živeli v okolici logor j a, so bili tudi primerni. Zato so večkrat prišli obiskat vojake. Nekega dne je prišel neki učitelj, ki je med drugim dejal tudi to: »Lahko vam rečem, dragi v<> jaki, da takih kot ste vi, še ni bilo tu pri nas. Naši ljudje so vam nadvse hvaležni, ker ste jih tako lepo sprejeli in ker so lahko pri vas v logorju gledali televizijo, kajti večina od njih še nikoli ni videla televizorja. Zato je želja nas vseh, da se še kdaj vrnete. Ob koncu logorovanja je bila še vežba in marš 50 km. Tudi to so zdržali in skozi vrata na kapiji so šli s pesmijo na ustih, kot da se vračajo z vsakodnevnega zanimanja.« Smodič Bojan Dragi Bojan! Upam, da si zadovoljen. Lep pozdrav od urednika in kadrovsko pravne službe! Odšla iz podjetja: Na lastno željo: Rot Jože, steklarski pomočnik; Zupanc Marjan, čistilec gorilcev. Odšli v JLA Dolanc Ivan, kurjač; Straus Bojan, cizeler; Jošt Branko, menjalec modelov; Brečko Franc, Brečko Janez, Prah Ivan, Hrup Stanislav II., Bočko Venčeslav, vsi krogličaiji; Savkovič Desimir, kovinostrugar; Povše Rudolf II., pobiralec črepinj; Kajtna Franc, menjalec modelov; Diaci Jože, ključavničar. Upokojena: Zupanc Franc, steklar MP; Mačkovšek Alojz, steklar MP. Invalidsko upokojen: Bajda Alojz, nosač stekla. Samovoljno zapustil delo: Hohkraut Konrad, steklarski pomočnik. ODŠLA V POKOJ V novembru je odšel v zasluženi pokoj tovariš Mačkovšek Alojz, rojen 30. 6. 1916 v Hrastniku. Izhaja iz številne rudarske družine. Po končani osnovni šoli se je leta 1932 zaposlil v Steklarni Hrastnik kot odnašalec stekla. Ker je imel do steklarskega poklica veselje, je tudi hitro napredoval, najprej je postal natikalec stekla, pozneje pa nabiralec, danes pa odhaja v pokoj kot brigadir na stiskalnici. Leta 1944 je Lojze odšel tako kot mnogi napredni Slovenci v NOB. Po končani vojni junija 1945 se je ponovno zaposli) pri našem podjetju. Pri delu je bil natančen in vesten. veliko število steklarjev se je pri njem izučilo, saj je svoje bogate izkušnje rad prenašal na mlajše. Ko odhaja v zasluženi pokoj, mu želimo' tako kot njegovi sodelavci veliko zdravih in srečnih let. Pred dnevi smo se poslovili tudi od tovariša Zupanc Franca, brigadirja na stiskalnici, rojenega 11. 10. 1914 v Selmu v Nemčiji. Po prihodu v domovino se je leta 1928 zaposlil v Steklarni Hrastnik kot odnašalec stekla, pozneje je v svojem poklicu napredoval. Tako ga srečamo v letu 1937 v Para-činu, kamor je prišel s svojo družinico iz Hrastnika. Tu je delal vse do vdora okupatorja. Nevzdržno stanje v tistem času, ki je vladalo v Paračinu, je vplivalo na njegovo odločitev, da se vrne kot večina drugih steklarjev v Slovenijo. Leta 1941 se je ponovno zaposlil v Stekalrni Hrastnik, toda v letu 1944 je odšel v NOB. Po končani vojni pa se je 16. 7. 1945 vrnil in takoj začel z delom. Bil je dober mojster in svetovalec mlajšim, zato so ga spoštovali njegovi podrejeni in cenili njegovi predpostavljeni. Mi mu od srca želimo da bi svoj zasluženi pokoj užival še mnogo srečnih let v krogu svojih dragih. Nagradnu križanka SESTAVIL: KARU DREMEL PRITOK SAVE PRI KRANJU IME • PESNIKA GRADNIKA GORSKI HRBET V BOLGARIJI OBVESTILO, NAZNANILO, SPOROČILO, GLAVNO MESTO MADAGASKARJA • GLAS EKSPLOZIJE SOVOAŽNI-CA ŽELEZA ELKE SOMMER POJAV MED NEVIHTO SPREMLJE- VALEC OTOK V HAVAJIH Z GLAVNIM MESTOM HONOLULU POJEM JZ ZDRAVNIŠKE PRAKSE (... FAKTOR) • OZNAKA ZA STRAN NEBA (SEVER) KEMIČNI ZNAK ZA LUTECIJ REKA NA PELE-PONEZU UPRAVNIK VOJAŠKE PIVNICE GOROVJE V JUŽNI AMERIKI MERA ZA ŽLAHTNE KOVINE SPIKER LJUBLJANSKE TV (BRANE) PODOBA, foto- grafija JUŽNO DREVO, OLJKA SOVJETSKI VIOLINIST (DAVID) SEVERNI JELEN KEMIČNA PRVINA FILMSKI DELAVEC AMERIŠKI PISATELJ TOVARNA HRANIL V LJUBLJANI ŽIDOVSKO ZENSKO IME H VELETOK V PAKISTANU KONEC POLOTOKA JURČIČEVA POVEST MESTO V SZ JUG .VZH 00 MOSKVE Z VRSTA ZIM-7ELENIHGR-MOV Z BELIMI CVETOVI VRSTA UGANKE KEM.ZNAK ZA TITAN GLOBOKA NEZAVEST ANICA ZU BOVI Ć FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE) T DEL SOBE, POD PREDNIKI DANAŠNJIH zuhberCakov K SRBSKO MO SK0 IME NIKOLAJ OMERSA GLAV. MESTO TURČIJE • KONCEN- TRACIJA ENOGRBA KAMELA IME FILMSKE IGRALKE GARDNER GLAVNO MESTO JORDANIJE INDIJSKI DR081Z S LJUBLJANA V RIMSKIH ČASIH DEL ŽENSKE GARDEROBE združene DRŽAVE AMERIKE IME FILMSKEGA IGRALCA NOVARRE TOMISLAV NERALIĆ OTTO LILIENTHAL PREBIVALEC NEMČIJE PAPEŠKA DRŽAVICA CESTNI DELAVEC MOSTIČEK PREKO POTOKA JEZIK BANTU ČRNCEV A OLGA. VRABIČ ODEJA NEKDANJA JAPONSKA PRESTOL- NICA PREDNIK ITALIJANOV KUBANSKI ZUNANJI MINISTER ( RAUL) 0 SVETLO ANGLEŠKO PIVO ŽENSKO IME PALICA Z ZAREZAMI, RAČUN PLOSKOVNE MERE JUG. IGRALEC NAMIZNEGA TENISA CEDYARD) GRENKA PIJAČA, VRSTA A-PER1TIVA ČLOVEK IZ ISTEGA KRAJA ŠOLSKI RED ARTHUR MILLER KULTURNI UMETNIK, BRALEC PESMI POMIRITEV ZBIRKA NEBESNI SVOD ŠTEFOK IZVIR SAVE BOHINJKE, SLAP ... LOGIČNA ALI ZNANSTVENA PREDPOSTAVKA M AMERIŠKI ■GENERAL DEL POSTELJNINE, KOC SKUPINE POD Pl RANČEV L SKODELA 7A MLEKO ČAJAVEC RUDI KEM.ZNAK ZA BROM PUŠČAVSKA KOBILICA UPRAVNO SREDIŠČE AVSTRA- LIJE E R KARL RENNER VRSTA METULJA • VELIKO JEZERO NA FINSKEM AVGUST &ENOA ONDINA OTTA Za pravilno rešitev gornje križanke razpisujemo 5 nagrad: 1. nagrada: 20 N-din 2. nagrada: 15 N-din 3. do 5. nagrada: po 10 N-din. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, HRASTNIK. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do srede 18. decembra opoldne. ZOPET PRIHAJA DEDEK MRAZ Kot vsa leta bo tudi ob letošnjem praznovanju novoletne jelke obiskal naše najmlajše Dedek mraz, in sicer vse tiste, ki bodo dopolnili drugo leto starosti do konca leta 1968, pa one, ki še ne obiskujejo šolskega pouka. Celotni program in obdaritev bo od 26. do 29. 12. 1968 v sejni dvorani organov upravljanja. Vsem upravičencem bo Dedek mraz poslal osebno vabilo. Starše naprošamo, da pridejo pravočasno oziroma ob vabljeni uri v dvorano s svojimi otroci zaradi nemotene izvedbe programa, da ne bi zaradi zamujanja povzročali oziroma motili najmlajše pri njihovem užitku. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko v prejšnjem i »»STEKLARJU« smo do določenega roka prejeli 53 rešitev. Žreb je bil tokrat naklonjen naslednjim reševalcem: 1. nagrada: 20 N-din — Dušak Zlatka. 2. nagrada: 15 N-din — Oplotnik Vikica. 3. do 5. nagrada: po 10 N-din — Matešič Matilda, Povše Vili, Knez Rihard. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Kovač, blosa, toaleta, alibi, rokav, ergotin, veseljak, Vašte, pega, ar, Lendava, pasma, E. L., los, Lenka, Tatari, intriga, snaga, kad R, rudar, tabela, Reka, Lateran, Hetera, on, Miha, dlan, lišaj, oro, os, Tasman, Bagdad, Stare, Kemal, P. E., Raba, Times, četa, usta, Anita, Ceram, skeptik, radar, skala, Taranto. Naša upokojenka Cirila HABERL (Vidmajer), rojena Hrastničanka je zapustila kolektiv, v katerem je bila člen verige polnih 30 let. Zrasla je v rudarski družini, v kateri je skromni očetov zaslužek le težko pokrival nujne potrebe družinskih članov. Zato si je že v zgodnji mladosti pričela sama služiti kruh v steklarni Hrastnik. Tu je našla tudi svojega življenjskega tovariša in si ustvarila svoj dom in družino. Poznali smo jo vedno kot skromno in prizadevno delavko. Posebno smo to občutili v času njenega dela v samskem domu, kjer je bila kot hišnica 19 let. Gotovo je bil ta čas za njo marsikdaj težaven, saj so se menjali v samskem domu mnogi samski stanovalci z različnimi navadami in pogledi na svet. Ona je razumela vse skupaj in vsakega posebej, obravnavala jih ni kot čistilka, hišnica, ampak kot mati. Bila je stroga in dobra hkrati. Mislim, da se ji za ves trud in prizadevanje v samskem domu ob tej priliki lahko zahvalimo tudi v imenu samskih stanovalcev in ji želimo, da bi živela še dolgo zdrava in zadovoljna, da bi bila vedno tako dobra. Lansko leto je Dedek mraz obiskal tudi šolarje