Četrtek, 9. junija 2005, št. 23, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK
■| ^^ Četrtek, 9. junija 2005, št. 23, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK
Demokracija
Francoska revolucija je spremenila evropskofcgodovino. Bo zavrnitev evropske ustavne pogodbe v Franciji in na^ližozemskem podobno vpMvala na našo bližnjo priltodnost in proces evrflJISföifc združevanja?
SLOVENIJA Finančna vzpodbuda v neprave roke
KONCEPT
optimum
;KON< MM I
loriimt m
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJÜ!
HW < d&w?/ ШШШшШк
Albert Svetina
OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA
Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. 367 strani, 6.700 SIT k i «-i	x . , ^ , r, ^	¥4	k n J i g a r II a
Naročila sprejemamo na telefon 01/434 54 63 ali po e-pošti obzorja.narocnine@siol.net
k n i i g a i n a
Demokracija
„Ribičič je izvajal
praktično vse."
Albert Svetina
(Od osvobodilnega boja do banditizma, str. 205)
Mediji in stroka
11
12
V sporu o medijih, ki ga je spodbudil predlog novega zakona o RTV Slovenija, se je pokazalo, kako relativna, negotova, celo varljiva je vsebina političnih pojmov levica, sredina in desnica, vsaj kar zadeva njihovo slovensko rabo.
Drnovškove težave z zdravjem Krči evropske ustave
I Nedavna referendumska zavrnitev evropske ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem je šokirala evropsko javnost kljub dejstvu, da zavrnitev ni bila presenečenje - že javnomnenjske ankete v Franciji so napovedovale njen polom.
16 Brezvladje na Metelkovi
Objekti, povezani z nekdanjo vojaško kasarno na Metelkovi, so v zadnjih letih postali nekakšen sinonim za anarhijo, alkohol in mamila, s tem pa tudi ena večjih sramot slovenskega glavnega mesta. Največ "zaslug" za to ima mestna občina Ljubljana.
Elektro Celje pod drobnogledom Spodletel poskus samoupravljanja
24 Finančna vzpodbuda v neprave roke 32 Bližnjevzhodni izzivi
HHI Po smrti Jaserja Arafata novembra lani in po izvolitvi Mahmuda Abbasa za novega palestinskega voditelja se je začelo novo obdobje v izraelsko-palestinskih odnosih. Po pol leta je jasno, da mirovni proces poteka hitreje in učinkoviteje kot v času Arafatovega vodenja Palestine.
Pravice širimo na socialno šibkejše
Pogovor z dr. Andrejem Bručanom
V predlogu zakona smo natančno opredelili kategorije, kateri so to in koliko jih je. To je nekaj več kot 100 tisoč zavarovancev. Socialno šibki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po tem predlogu ne bodo plačevali, ampak bi to pokrili iz drugih virov, ti pa bodo imeli v obveznem zavarovanju pokrite vse stroške zdravljenja.
44 Prikrito in očem zakrito 56 Pogreb ljubljanskega nogometa
Pogreb Olimpije je bil načrtovan na zadnji majski dan, ko je bila na sporedu še zadnja skupščina.
Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: SAFO, Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Andrej Lasbaher; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Eugžne Delacroix - Svoboda vodi ljudi, 1830 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD.
Hi
f I J
Spopad konceptov
peta stran
Francoska in nizozemska zavrnitev evropske ustavne pogodbe je dodobra pretresla Evropsko unijo. Če nekoliko (ali pa morda precej) pretiravamo, lahko pomeni dvojni ne za prihodnji razvoj Evrope nekaj podobnega kot francoska revolucija, ki je močno zaznamovala (spremenila) evropsko pa tudi svetovno zgodovino. Po njej stvari nikoli več niso bile take kot prej. Leta 1789 se je vse skupaj začelo z napadom ljudskih množic na pariško Bastiljo, leta 2005 pa z referendumskim glasovanjem, na katerem so francoski in nizozemski državljani zavrnili evropsko ustavno pogodbo. V obeh primerih se je takoj zatem sprožil t. i. domino efekt. Posledice v Evropski uniji se že kažejo. Velika Britanija je sklenila zamrzniti načrte za referendum o ratifikaciji omenjenega dokumenta, podobno razmišljajo tudi v nekaterih drugih državah. Ustavno pogodbo je doslej ratificiralo deset članic Evropske unije, vključno s Slovenijo. Predsednik slovenske vlade Janez Janša je dvojni "ne" ocenil kot "konec medenih tednov" v Evropski uniji. Po njegovo je unija po obdobju uspehov prišla v fazo, ko ne bo šlo več naprej samo od sebe, ampak bodo potrebna prizadevanja, da evropski integracijski proces postane ne le projekt političnih elit, ampak tudi državljanov unije. In verjetno je prav v tem problem zavrnitve evropske ustavne pogodbe. Politiki so se v precejšnji meri pogovarjali in dogovarjali mimo ljudi, ki jih v Franciji na primer moti, da čedalje teže dobijo službo, da se morajo zanjo potegovati s številnimi priseljenci, ki so pripravljeni delati za manjši denar, in podobno. Na Nizozemskem pa ljudi poleg občasno agresivnih priseljencev moti še obsežna bruseljska birokracija in čezmerno plačevanje v bruseljsko blagajno. Očitno ljudje "stare Evrope" še niso sprejeli širitve unije s petnajstih držav na petindvajset. Seveda se ob zavrnitvi evropskega ustavnega dokumenta izpostavljajo predvsem negativni vidiki evropske povezave,
pozabljajo pa se pozitivni. Zanimivo pri tem je, da se zavrnitve ustavne pogodbe veselijo tako evropski levi kot desni skrajneži. Levičarji zato, ker predraga socialna država in socialni privilegiji lahko ostanejo nedotaknjeni znotraj nacionalnih držav, druga stran pa zaradi protekcionističnega refleksa, ki gospodarskim subjektom pušča privilegiran položaj.
Ta čas se soočamo z dvema konceptoma razvoja Evropske unije. Na eni strani so zagovorniki nadaljnje ratifikacije (mednje sodi tudi Slovenija), na drugi pa se oglašajo tisti, ki so preprosto za ustavitev ratifikacijskega postopka v posameznih državah in menijo, da je evropska ustavna pogodba mrtva. Na piano tako prihaja star koncept Evrope kot velike carinske unije, ki jo je v preteklosti (in delno še danes) zagovarjala predvsem Velika Britanija. Namesto institucionalnega poglabljanja ("deepening") evropske povezave naj bi v poštev prišla samo širitev ("widening") unije. Evropska unija naj bi tako še naprej ostala ohlapna zveza držav, ki so med seboj povezane samo gospodarsko, ne pa tudi politično. Za Slovenijo je dobro, da je že članica Evropske unije, saj je sedaj širitev pod velikim vprašajem. Postavlja se vprašanje, kaj bo z vstopom Romunije in Bolgarije, kaj z vstopom Hrvaške. Za uradno Ljubljano je v strateškem interesu širitev povezave na države Zahodnega Balkana. Pričakuje, da bi se te države s tem evropeizirale, hkrati pa bi slovenska podjetja neovirano prodajala svoje izdelke na to območje. Obstaja tudi upanje, da bi bilo laže reševati nerešene zadeve s sosedno Hrvaško, če bi slednja postala članica Evropske unije. Očitno je, da "evropska ustava" ne bo začela veljati skladno z načrti v začetku novembra prihodne leto. Slovenija bo zato v prvi polovici leta 2008 morala uniji predsedovati samostojno (v primeru uveljavitve ustavne pogodbe bi bila del predsedujoče trojke, poleg tega pa bi imela manj dela, saj bi EU dobila predsednika evropskega sveta in zunanjega ministra), kar bo za našo državo velik finančni, kadrovski in organizacijski zalogaj. Spopasti se bo morala še z vsebinsko komponento, dajanjem različnih pobud in ne nazadnje reševanjem različnih konfliktov.
Zavrnitev evropske ustavne pogodbe za Evropsko unijo prav gotovo ni katastrofalna, je pa na neki način zanjo prelomna. Integracijski proces se bo upočasnil. Za Slovenijo je to nemara tudi dobro, saj bo še naprej podobno kot druge države članice ohranila več suverenosti, kot bi je sicer. Metod Berlec
V Evropi se ta čas soočamo z dvema konceptoma razvoja Evropske unije. Na eni strani so zagovorniki nadaljnje ratifikacije, na drugi pa se oglašajo tisti, ki so preprosto za ustavitev ratifikacijskega postopka v posameznih državah in menijo, da je evropska ustavna pogodba mrtva.
tri pike
diktafon
Sanjski predsednik
Z zadnjem času so povsod po svetu popularni t. i. resničnostni šovi. Gre za šove, v katerih se ponavadi v malo večji hiši zbere več večinoma mladih ljudi, ki morajo v hiši brez stika z zunanjim svetom preživeti več dni. Pri tem gledalci vsake toliko časa izberejo enega udeleženca, ki se mora posloviti, dokler ne ostane en sam samcat, ki pokasira lep kupček denarcev.
Dva tovrstna šova smo imeli tudi pri nas. Prvi seje imenoval Sanjski moški, drugi pa Sanjska ženska. V grobem je bila njuna zasnova takšna, da se je v prvem na nekem gradu zbralo 25 žensk, od katerih jih je sanjski moški takoj izbral 15, ki so ostale v oddaji, od teh pa jih je v vsaki naslednji oddaji spet nekaj izločil. Na koncu so ostale tri, med njimi pa se je nato moral odločiti za eno. Pri dnigem šovu je bila stvar podobna, le da so bile vloge spolovzamenjane.
Če naredimo kratek povzetek, sta bili oddaji še kar zanimivi, saj je bilo zanimivo gledati, kaj vse se je pletlo med tekmovalci - kot da bi gledal stanje v slovenski politiki. Ob tem mi je prišlo na misel, kako fajn bi bilo, če bi imeli podobno politično realistično oddajo. Recimo, da bi izbirali sanjskega predsednika LDS. Koncept oddaje bi moral biti seveda malo drugačen. V eno hišo, najbolje kar v nekdanjo Titovo vilo na Bledu, da bi se počutili čim bolj domače, bi za nekaj dni zaprli nekaj morebitnih sanjskih predsednikov, Antona Ropa, Toneta Anderliča in Milana Kučana, nato pa bi jih v naslednjih dneh na različne načine preizkušali, kdo je dovolj dober za predsednika. Prvi bi prišel na vrsto Tone Anderlič, za katerega zlobneži natolcujejo, da ga tu in tam rad malo skrne. Preizkusili bi ga tako, da bi mu v hladilnik nastavili liter vodke, in če bi ta po petih dneh ostala nedotaknjena, bi bil dober predsednik, drugače bi moral oditi domov. Kot drugega bi preizkusili Antona Ropa, in sicer tako, da bi mu za pet dni postavili ducat nadrejenih, on pa jih ne bi smel nadreti. Če bi koga nadrl, dovoljene bi bile recimo manjše žaljivke in kletvice, kot so ježešmarija, sveta preproščina in bogpomagaj, ne pa recimo kreten, butelj ali nesposobnež, bi avtomatično letel, če bi se vzdržal, pa bi šel naprej v finale. Na koncu bi preizkusili še Milana Kučana; postavili bi mu preprosto vprašanje, ali je še vedno komunist. Če bi odgovoril da, bi to pomenilo, da govori resnico in bi šel naprej, če bi se pri odgovoru začel izmikati, recimo, kaj pomeni biti komunist in podobno, bi gladko letel ven. Tako bi dobili enega, dva ali tri finaliste, izmed katerih bi nato članstvo LDS v finalu po televotingu izvolilo svojega predsednika. Zmagovalec bi dobil naziv sanjski predsednik in mandat, ki bi trajal na vse veke vekov. Amen!	Aleš Kocjan
—
h-umor_
"Ne vem, zakaj naj bi Evropska unija imela svojo zelo trdno ustavo."
(Starosta slovenskih novinarjev Jurij Gustinčič se ne obremenjuje z zavrnitvijo evropske ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem.)
"Vsekakor je zelo zanimiv in tudi zelo poučen, predvsem za mlajšo generacijo."
(Nekdanji maneken Jure Bradač toplo priporoča svoj holivudski igralski prvenec "46 minut", češ da je za mlade poučnejši od drugih ameriških filmov.)
"V Sloveniji se je sfižilo že marsikaj, kar drugod po svetu deluje, in se je uveljavilo kaj, kar nikjer drugje ne more delovati."
(Matevž Krivic je prepričan, da je Slovenija nekaj posebnega in enkratnega.)
"Po pravici povedano mi je bil sumljiv, ker se nikoli ni kaj preveč pojavljal v ženski družbi."
(Klemen Klemen ne ve, ali je Michael Jackson kriv spolne zlorabe otrok ali ne.)
"Zaradi nestrinjanja s sedanjo mestno politiko več svetnikov razmišlja o izstopu iz svetniške skupine."
(Ljubljanski mestni svetnik Peter Božič razmišlja, da bi pospravil kovčke in zapustil LDS. Očitno dobro pozna modrost, da podgane zapustijo potapljajočo se ladjo.)
"Če pade AC Metelkova mesto, se bo središče Ljubljane čez noč spremenilo v predmestje."
(Metelkovec Miha Zadnikar je prepričan, da "hiša strahov" na Metelkovi predstavlja največjo ljubljansko znamenitost.)
"Če je sila, se lotim tudi takšnih stvari."
(Eva iz skupine Make up 2 se v kriznih trenutkih loti tveganih opravil, na primer kirurškega posega na lastnem psu.)
"Ugotovil sem, da če hočem kaj dobrega storiti, se moram tudi politično angažirati, zato sem poskusil z LDS."
(Predsednik DeSUS Kari Erjavec je v preteklosti veliko eksperimentiral, tudi s strankami.)
"Če sprejmeš dobre strani medijske izpostavljenosti, se mi zdi nesmiselno, da bi se ob slabih skrival." (Luka Juri se v primeru afere ne bi skril v mišjo luknjo. Od tega ga ne odvrača niti očetova izkušnja s svingersko afero.)
"V sili vrag muhe žre, če pa še teh ni, je pa lačen."
(Jure Karaš iz dueta Slon & Sadež pravi, da ni stvari, ki je ne bi nikoli mogel početi.)
"To je pač bil sistem, ki je bil rezultat političnih sil, ravno tako kot je naš sedanji rezultat razmerij političnih sil."
(Za politologa dr. Igorja Lukšiča je bil komunistični prevzem oblasti tako kot demokracija samo splet bolj ali manj posrečenih okoliščin.)
"Ker če bi mi bilo za sekundo dolgčas, to prisegam, bi si po mojem raje zlomil nogo, da bi postalo zanimivo, in bi šel vsaj k zdravniku."
(Pisatelj Marko Potrč je za preganjanje dolgčasa pripravljen mučiti tudi samega sebe.)
"To je v Sloveniji zagotovo ostalo kot socialistična dediščina Josipa Broza Tita."
(Neimenovani nemški novinar komentira dejstvo, da v Sloveniji novinarji težko pridejo do podatkov zaradi domnevnega bojkota s strani državnih organov.)
рлтлмшм
SDS, največja vladna stranka, je pretekli konec tedna pripravila sedme letne igre, na katerih se njeni člani vsako leto pomerijo v različnih poletnih športih. Letos so igre potekale v treh krajih. V Kungoti, Pesnici in Šentilju so se tekmovalci pomerili v šestih različnih športih: košarki, odbojki, malem nogometu, šahu, namiznem tenisu in tenisu. Med 34 nogometnimi, 18 odbojkarskimi, 14 košarkarskimi, 14 šahovskimi ekipami in nepregledno množico igralcev tenisa in namiznega tenisa so se najbolje odrezale ekipe iz strankinega občinskega odbor-a v Polzeli, saj
so v vseh disciplinah osvojile največ prvih mest. Največji uspeh sta dosegli nogometna ekipa, sestavljena iz poslancev SDS, ki se je med 34 ekipami uvrstila v četrtfinale, in Nina Zamernik, hči priljubljenega strankinega poslanca Mirka Zamernika, ki je v tekmovanju v namiznem tenisu premagala celo svojega očeta in se na koncu uvrstila na drugo mesto. Posebnost letošnjih iger, ki se jih je udeležilo okoli 600 tekmovalcev (med tekmovalci v tenisu je bilo mogoče videti odlično razpoloženega šolskega ministra Milana Zvera, s svojo navzočnostjo pa sta tekmovalce počastila predsednik vlade Janez Tudi tokratne letne igre Slovenske demokratske janSa jn minister za zdravje Andrej Bručan),
stranke sta zaznamovala zabava in sproščeno ozračje. • . • „„ „.,___„,__________ '
M	1 je, da je na njih prvič v malem nogometu na-
stopila ženska ekipa. Ekipa, ki se je poimenovala Ženski odbor v malem nogometu, je med tekmovalci in gledalci požela prave ovacije, žal pa v tekmovanju ni bila preveč uspešna. V izločilni tekmi za uvrstitev v četrtfinale jo je namreč nič kaj džentelmensko izločila ekipa strankinih poslancev v parlamentu. Kakšnega pretiranega razočaranja pri tem ni bilo, saj je bil temeljni namen iger, kot poudarjajo organizatorji, druženje, zabava in sprostitev. No, vsega tega pretekli konec tedna v treh štajerski krajih ni manjkalo, tako da so bili na koncu zadovoljni prav vsi. A. K.
1ШШГГП
"Spoznanje, ki nas prevzame ob prebiranju (knjige Cerkev na zatožni klopi, op. ur.), je: komunizem je v Cerkvi videl največjega sovražnika, zato je z vsemi močmi deloval proti njej. Hotel jo je zlomiti. Ji vzeti ugled in spoštovanje med
ljudmi, tudi z lažjo ali ustrahovanjem. Kje bi bilo to lažje kakor ravno pri njenih službenih nosilcih duhovnikih!"
(Urednik Družine Franci Petrič) • ••
"Ne gre za Ribičiča osebno, gre za to, ali se bo oblast te države moralno in pravno (sodno) ločila od umora kot politične obrti. In gre za to, ali bo tudi pri nas kdaj konec pakta z genocidom. Najpomembnejše pri tej ovadbi pa je dejstvo, da je ta prišla iz domačega vira in da nas ni k njej prisilil kakšen Haag."
(Publicist Viktor Blažič)
0 evropski ustavi in konoresu
31. maja je potekala redna seja izvršilnega odbora Nove Slovenije. Govorili so o izidu referenduma o evropski ustavni pogodbi in o pripravah na jesenski kongres stranke. V izvršilnem odboru obžalujejo negativni izid referenduma v Franciji, ne zatiskajo pa si oči pred tem, da ta ne bo vplival na upočasnitev razvoja nekaterih procesov znotraj EU. V NSi so še vedno prepričani, da sta EU, ki jo pomaga oblikovati tudi naša država, in integracijski procesi ključnega pomena ne samo za Evropo, ampak za razvoj in življenje slovenskega naroda. Zato ne dvomijo, da se bodo začeti procesi kljub vsemu nadaljevali, je dejal predsednik stranke Andrej Bajuk in poudaril zgodovinskost našega članstva ter enakopravno vlogo Slovenije v uniji, ki jo skušajo nekateri zamegliti z vprašanjem prejemanja evropskih sredstev. Glavna tajnica stranke Maruša Novak je predstavila poročilo o pripravah na kongres in o aktivnostih stranke na terenu, ki so jih ocenili kot zelo živahne. Tako so v pričakovanju kongresa ustanovili komisijo, ki bo pripravila spremembe statuta glede uravnotežene zastopanosti predstavnikov posameznih regij. Predsednik Bajuk lokalne volitve pričakuje optimistično in pravi, da ne pričakuje bistvenih sprememb v programu stranke, saj koalicijska pogodba izraža tista stališča, za katera se NSi zavzema, hkrati pa je dolžnost in zaveza stranke, da ta program uresniči. Izvršilni odbor je na seji med drugim potrdil predlog za nove predsednike nekaterih strokovnih odborov stranke.	M. V.
Diploma za iuria
Seja izvršilnega odbora NSi je bila priložnost za preverjanje priprav na kongres stranke.

ko slovesnost, plačevati vstopnino. Pri tem sploh ne gre samo za ceno, diplomanti so za vstopnico plačali 1.000 SIT, drugi pa 2.500 SIT, temveč za popolnoma zgrešen pristop fakultete do nekdanjih študentov. Če se je filozofska fakulteta že odločila posnemati tradicijo tujih (predvsem ameriških in angleških univerz), potem bi se spodobilo, da jih posnema dostojno, ne pa da zanemarja tiste, ki so pravzaprav vzrok za takšno slavje. Če je bila prireditev v Križankah začetek tovrstne tradicije tudi na sončni strani Alp, lahko le upamo, da so se organizatorji iz letošnjega dogodka nečesa naučili. Vprašanje pa je, ali v Sloveniji potrebujemo tovrstne skomercializirane dogodke in kdo si jih sploh želi. Ana Müllner
V torek, 31. maja, je v ljubljanskih Križankah potekala slovesna podelitev diplom vsem študentom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so diplomirali v študijskem letu 2004/2005. Namen
vodstva filozofske fakultete je bil pripraviti slovesnost ob koncu študija, ki bi spominjala na dogodke, kakršne ob koncu študija pripravljajo na elitnih univerzah v tujini. Vendar so dogodek že veliko prej zasenčila nesoglasja v organizacijskem odboru ter spori med diplomanti in organizatoji. Slednji so namreč vstopnice zaračunali tudi diplomantom, kar je sprožilo buren odziv, ki je privedel celo do tega, da so nekateri oddelki odpovedali sodelovanje. Diplomanti so seveda imeli raz-Ljubljanska filozofska fakulteta se je letos prvič od- lo9za iez°. kaJti ne zdi se logično, da morajo ločila za slovesno podelitev diplom v Križankah. slavljenci, ki so hkrati tudi edini razlog zata-
pro&contra
Koran? Pa Sveto pismo?
Naša javna občila so zelo pozorna na to, kaj se dogaja v ame-riško-islamskih odnosih. Zelo "strokovno in nepristransko" obravnavajo obsojanja vredne dogodivščine, kot je zadnja polemika, ki traja že nekaj časa, o skrunitvi Korana. To je za slovenske novinarje primer, ki meče slabo luč na Ameriko in seveda tudi na ves krščanski svet, saj dokazuje versko nestrpnost kristjanov. Tako vsaj sklepamo po poročilih v časnikih in drugih občilih, ki prav uživajo, če gre Ameriki kaj narobe. Kako pa so se na to novico odzvali v islamskem svetu? Tako kot se lahko odzoveta fanatizem in nekritič-nost. Za obrambo svoje svete knjige so žrtvovali veliko življenj. Islam celo zahteva, da skrunilce obsodijo na smrt. Sedaj prihajajo na dan novice, da ni bilo prav tako, kot je napisal časnik Newsweek, ampak je kar nekaj nasprotujočih si različic. A to nima velikega pomena. Pomembno je, kako vsi naši mediji radi o tem govorijo in se postavljajo na stališče varuhov verske svobode muslimanov. Med vrsticami obto-
Kristjani v Sloveniji so že večkrat dokazali, da niso nestrpni, čeprav nasprotujejo propagiranju islama pri nas, kar je povsem razumljivo. Tega pa ne moremo reči za muslimane. Oni ne bodo nikoli privolili v sožitje dvojega verskega življenja ne pri sebi doma in ne pri nas. Toleri-rajo nas dokler nimajo zadostne moči. Pomislite na možnost, da bo-
Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je pred kratim objavila podatke o poslovanju gospodarskih družb v letu 2004. Na podlagi izkazanih uspehov poslovanja je ugotovila, da so imele gospodarske družbe lani 578 milijard tolarjev čistega dobička in 187 milijard tolarjev čiste izgube. Razlika je torej 400 milijard
Ukrepati je treba hitro
čajo javni zavodi in druge državne ustanove, vendar se največkrat zgodi, da jih ti zaobidejo in si v pogodbah izgovorijo takšne pogoje, da lahko zavlačujejo s plačilom. Ob vsem tem pa je država predpisala plačilo davkov, recimo davka na dodano vrednost, ki ga je treba plačati ob zapadlosti ne glede na to, ali je bil račun za opravljeno storitev ali iz-
Za male podjetnike, ki jim ne gre prav dobro, bi morala država bolje skrbeti.
do tudi pri nas zahtevah uveljavljanje svojih verskih zakonov, ki so nadrejeni posvetni oblasti, v imenu pravice do izvrševanja verskih imperativov. Ne bomo daleč od Afganistana.
Tega nisem napisal, da bi opisal vedenje muslimanov, ampak vedenje naših "neodvisnih medijev"gle-de verske spoštljivosti, ko tako pristransko dajejo potuho tuji veri, in to v imenu strpnosti in pravice, ki ju v preteklosti niso nikoli spoštovali. Zato se sprašujem, kje so bih naši neodvisni mediji, ko so naši tovariši našim otrokom v šolah pri pošolskem verouku trgali katekizme in Sveto pismo. Nekateri otroci so, ko so to
tolarjev čistega dobička, podjetja pa že nekaj let ustvarjajo več dobička kot izgub. Vendar je treba povedati, da večino dobička ustvarijo velika in pogosto monopolna podjetja oziroma takšna, ki svoj dohodek dosegajo na podlagi tako imenovanih dogovorjenih cen. Le malo med njimi pa je malih podjetij, še manj samostojnih podjetnikov.
Podatki iz javne objave poslovnih poročil kažejo, da večini slednjih ne gre prav dobro. Pesti jih velika nelikvidnost in s tem povezana zadolženost. Spoštovanje plačilnih rokov oziroma finančna disciplina, kakršno smo poznali včasih, je bolj
Nekateri bi radi naredili vse, le da bi to bilo v škodo tradicionalne krščanske vere.
žujejo vse tiste, ki na kateri koli način ne soglašajo z islamom. Naklonjenost, ki jo izkazujejo graditvi džamije v Sloveniji, je prav klečeplazna. Vse bi radi naredili, le da bi to bilo v škodo naše tradicionalne krščanske vere. Ker - bodimo odkriti -širjenje islamske veroizpovedi v Sloveniji je večji zločin od "skrunitve" Korana, saj se s tem postavljajo temelji terorizma in razdvajanja naroda z dvatisočleto tradicijo krščanstva na naših tleh. Že razdvajanje Slovencev na dve tako različni veroizpovedi je hujskanje h genocidu.
videli, Sveto pismo ali katekizem pred poukom skrili v kak grm, potem pa ga neopazno vzeli in šli k verouku. A nihče o tem ni nič rekel, kaj šele pisal. To je bilo nasilje nad otroki, ne nad teroristi. Nihče se ni zgražal in teh dejanj označil kot žalitev vernih kristjanov. Ali naj po logiki naših medijev upravičeno zahtevamo, da tovariše, ki so to počenjali, obsodijo na smrt? Tako bomo zadostili tisti pravici do nasilja, ki jo naši mediji večkrat brez fige v žepu oznanjajo kot legitimen protest islamcev.
Pavel Ferluga
izjema kot pravilo. Ko je nehal veljati zakon o finančnem poslovanju, ki je v primeru finančne nediscipline, to je neporavnavanja zapadlih obveznosti, določal tudi kazni, seje plačilna nedisciplina v državi izredno povečala. Vsa leta doslej je bila največja neplačnica svojih obveznosti prav država, zato večina tistih, ki poslujejo z njo, svojih obveznosti tudi ne more plačevati tako, kot bi jih morala. Res je sicer, da je nekdanji finančni minister Dušan Mra-mor predpisal 30-dnevni plačilni rok za vse nabave in storitve, ki jih naro-
ročeno blago plačan ali ne. V praksi je to tako, da država "svoje pobere", za drugo ji ni mar. Verjetno tudi zato Ajpes oziroma druge državne ustanove ne objavljajo več podatkov o nelikvidnosti oziroma plačilni sposobnosti posameznih gospodarskih družb. Včasih je to redno mesečno objavljala Agencija za plačilni promet (APP), nato so tovrstna poročila čez noč izginila, tako kot se je razblinila strokovna moč nekoč dosledne in pregledne ustanove, kot je bila APP. Nekdanja vlada je že vedela, zakaj je posameznim ustanovam odvzela nekatere pristojnosti. Zato, da je laže skrila napake pri svojem vodenju, še bolj pa zato, daje vse skupaj postalo nepregledno. Zdajšnja vlada mora vsekakor razmisliti o ureditvi nekaterih stvari, vendar ne tako, da bodo na slabšem spet majhni in šibki. Mit o tem, da se v podjetništvu cedita med in mleko in da imajo podjetniki "debele denarnice", se je že zdavnaj razblinil kot milni mehurčki.
Vida Kocjan
V sporu o medijih, ki ga je spodbudil predlog novega zakona o RTV Slovenija, se je pokazalo, kako relativna, negotova, celo varljiva je vsebina političnih pojmov levica, sredina in desnica, vsaj kar zadeva njihovo slovensko rabo. Po ustaljenem pojmovanju naj bi bila levica progresivna, sredina zmerna in desnica konservativna.
L
Mediji in stroka
V	razpravi o novem zakonu se je pokazalo, da se levica zavzema za status quo, saj zavrača vse predloge za njegovo spremembo, nasprotno pa sta se "sredina" in "desnica" izrekli za spremembe, ki naj izboljšajo stanje v medijih. Varuh konservativne inert-nosti je postala torej "levica", nosilec napredka pa njeni nasprotniki, kar daje dodaten pomen znani formuli o kontinuiteti in diskontinuiteti.
Poleg tega je spor o medijih razkril še druge značilnosti množičnih občil na Slovenskem, njihovega položaja, političnega in ideološkega konteksta. Odprl je vprašanje o pomenu civilne družbe za medijsko dejavnost, o razmerju med državnim in javnim v upravljanju RTV Slovenija, o pluralnosti v dnevnem tisku in na televiziji, o ideoloških podlagah novinarstva, ne nazadnje celo o tem, iz kakšnih podlag se hrani slovenski rumeni tisk. In končno se je mednje uvrstilo vprašanje, kaj nam lahko o množičnih občilih pove stroka - kako razmišlja o njih, presoja njihovo vrednost ali nevrednost, morda celo soodloča o njihovi ureditvi.
V	debatah okoli novega zakona o RTV pa tudi širše o medijih nasploh je "levica" zagovarjala stališče, naj o spornih zadevah odloča stroka s svojo strokovnostjo, ne pa politika s svojimi strankarskimi interesi. Stroka naj bi bila pristojnejša od politike, ki je pristranska, zainteresirana samo za manipulativno moč in zato ideološka, medtem ko je stroka a priori nepristranska, znanstvena, nepolitična in neide-ološka. Toda takšno prepričanje je naivno in samo na sebi ideološko, predvsem pa v nasprotju s tistim, kar lahko o strokah pove teorija znanosti. S stroko, ki naj bi o medijih razmišljala v nasprotju s politiko in ideologijo, se mislijo seveda stroke, ki spadajo v humanistiko ali med
družbene vede. V poštev pridejo predvsem tiste, ki se tako ali drugače ukvarjajo z novinarstvom in mu hkrati dajejo ustrezno izobrazbeno, profesionalno in strokovno podlago. To so lahko komunikologija, sociologija, politologija, pravo in ekonomija pa tudi splošna zgodovina in vse druge historične, umetnostne, kul-turološke in antropološke vede. Po znani definiciji so vse te vede vrednostne ali bolje vrednotenjske, ker svoj predmet ne samo raziskujejo, razlagajo in sistematizirajo, ampak ga tudi vrednotijo. To pomeni, da morajo izhajati iz specifičnega, taksnega ali drugačnega sistema vrednot, s tem pa lahko stopajo vanje takšne ali drugačne ideologije, odvisno od so-ciokulturnega konteksta, v katerem obstajajo in se razvijajo. Iz tega sledi, daje njihova objektivnost, znanstve-nost ali strokovnost odvisna tudi od deleža, ki ga ima v teh strokah ideologija, in seveda od tega, kakšna je ta ideologija. Delež ideologij je v tistih strokah, ki so ta čas na Sloven-
o medijih sklicuje na stroko zoper politiko, misli seveda na tiste vrste humanističnih in družbenih ved, ki se še zmeraj postavljajo na "levo" ideološko podlago, bodisi marksis-tično-leninistično ali pa levoliberal-sko, če ne celo anarhistično, kakršno je na svojem akademsko-univer-zitetnem obisku v Ljubljani zagovarjal Noam Chomsky. O kakšni strokovni nepristranosti, objektivnosti in posebni znanstveni legitimnosti tu ne more biti govora. To ni mogoče niti tedaj, ko hočejo biti takSne stroke empirično-eksaktne, v filozofskem smislu torej pozitivistične, a je kontekst, v katerega postavljajo empirijo in jo v njegovem okviru interpretirajo, še zmeraj "levo" ideološki. S tem ni rečeno, da v huma-nistiki in družboslovju ni mogoča večja ali manjša objektivnost, znan-stvenost in s tem strokovnost. Pogoj zanjo je poleg empirične natančnosti tudi ta, da se s svojim pojmovnim aparatom in z vrednostnimi merili - moralnimi, socialnimi, po-
Delež ideologij je v tistih strokah, ki so ta čas na Slovenskem za novinarsko dejavnost odločilne - v komukologiji, sociologiji, politologiji, pravu, zgodovini in še kje kar precejšen, po svoji vsebini pa praviloma "levi", v manjši ali zelo majhni meri "sredinski" ali "desni".
skem za novinarsko dejavnost odločilne - v komunikologiji, sociologiji, politologiji, pravu, zgodovini in še kje -, kar precejšen, po svoji vsebini pa praviloma "levi", v manjši ali zelo majhni meri "sredinski" ali "desni".
Kako je slovenska humanistika ideološko razcepljena, se je v zadnjem času nazorno pokazalo v zgodovinski stroki. Ta se je razdelila na ostro profilirana stališča, njihova pahljača sega od "levih", ki nadaljujejo tradicijo komunistične historio-grafije, do "sredinskih" in "desnih", ki terjajo revizijo te zgodovinske ideologije. Ko se "levica" v razpravi
liričnimi - postavljajo čim bolj na sredo med "levim" in "desnim". Sele politično-ideološka "sredinskost" zagotavlja strokam, ki naj presojajo položaj slovenskih medijev in novinarstva, pravo strokovnost. Takšne "sredinskosti" je za zdaj v teh strokah razmeroma malo, prevladujejo še zmeraj ideološko podgrajene "leve" različice, te pa v sporu s politiko ne morejo predstavljati zanesljivega strokovnega partneija. Kljub vsemu procesi v nekaterih od teh strok kažejo, da se v nj ih polagoma, a zanesljivo dogaja premik k pravi strokovnosti in s tem v pravo smer.
V spomin na pomorjene domobrance
V nedeljo, 5. junija, je v Kočevskem rogu, pri breznu Pod Krenom, potekala 16. slovesnost v spomin na žrtve revolucionarnega nasilja po koncu 2. svetovne vojne. Mašo za umrle je daroval ljubljanski nadškof Alojz Uran.
Nadškof je med drugim blagoslovil mozaik Marka Ivana Ruprtika v lani zgrajeni kapeli in bronasti križ, odlitek lesenega Roškega križa, dela kiparja Metoda Frlica, ki stoji ob poti h grobišču. Slovesnosti v spomin na tisoče domobrancev, ki so izginili v breznih po vsej Sloveniji, večino pa so pobili prav v Kočevskem rogu, seje udeležilo okrog 5.000 ljudi, v imenu vlade pa je bil navzoč minister za finance Andrej Bajuk.
Nadškof Uran je v homiliji govoril o tisočih mladih mož, pobitih po koncu vojne. Njihov idealizem in ljubezen do vere sta bila hudo zlorabljena, je dejal, kar pa umrlih, katerih vest pozna le Bog, nikakor ne onečašča. Opomin živim, ki ga prinašajo umorjeni, je, da bi prepre-
čili ponovitev takšnih grozot. Kot je dejal Uran, pomeni sedanji čas predvsem uro molitve, prošnje za odpuščanje, spravo in očiščenje spomina.
Navezujoč se na besede pokojnega papeža Janeza Pavla II. je nadškof Uran govoril o kopičenju zla v tedanji Evropi, katerega razsežnosti niso vsi niti dojeli. Pri tem so bili pahnjeni med dve "ideologiji zla", nacistično in komunistično, ki sta skrivali svoje medvojne oz. povojne zločine. Šlo je za tako silno zlo, da ga lahko premaga le Božje usmiljenje.
Nadškof je navedel besede patra Rupnika, ki je v Družini pred kratkim pi-
in dejal, da nas molitev "navdaja z upanjem, da je tudi danes mogoče zmagati v tako hudi 'bitki', kakršna je bitka za mir".
Na slovesnosti je v imenu Nove slovenske zaveze govoril Anton Drob-nič in ugotavljal, da smo Slovenci zaradi različnih pogledov na dogodke med vojno kot narod še vedno razdvojeni, slovenska država pa se ni zmožna spraviti z umrlimi. Pobiti domobranci namreč še vedno nimajo grobov, na stotine grobišč še vedno ni urejenih. Drobnič je govoril tudi o t. i. vojnih zakonih, ki so po njegovem mnenju diskriminator-ni, saj sedanji zakon o žrtvah vojnega nasilja razlikuje med otroki partizanov in otroki domobrancev, zakon o vojnih grobiščih pa povzroča ločevanje mrtvih. Po Drobničevih besedah bi spremembe zakonov, za katere se zavzema vla-
Spominske slovesnosti v Kočevskem rogu se je udeležilo več kot pet tisoč ljudi. V imenu države ^3, P°mer|ile P°~ je venec v spomin na neznano število pobitih na tem območju položil minister Andrej Bajuk. pravo krivic. M. V.
sal o velikonočnem pogledu na tragične dogodke pred 60 leti: "Treba je iti onstran tega, kar vidimo, onstran čr-no-belega branja, onstran poražencev in zmagovalcev." Navezujoč se na nedeljski evangelij je Uran dejal, da lahko vsak posameznik opere svojo krivdo v Kristusu, hkrati pa je poudaril evangelj-ski klic k usmiljenju do grešnikov ob priznavanju lastne grešnosti.
Tako je nadškof ob pozivu k molitvi za umrle priporočil v molitev tudi njihove morilce, "naj zaslišijo usmiljeni glas Božjega usmiljenja in se oklenejo rešilne roke". Spomnil je na molitve umirajočih
Pastoralni dan v Mariboru in Stični
Letošnje leto za Cerkev na Slovenskem mineva v znamenju škofijskih pastoralnih srečanj. Tako sta v soboto, 4. junija, ljubljanska nadškofija in mariborska škofija pripravili vsaka svoj pastoralni dan.
Mariborska škofija je pastoralni dan pod geslom Kaj pa ti praviš, kdo sem? organizirala v Mariboru. Dogajanje se je začelo že v petek, 3. junija, zvečer v mariborski stolnici z molitvijo mladih. Pastoralni dan se je nadaljeval v soboto z molitveno uro, celodnevnim čaščenjem in spovedovanjem. Dopoldanski čas je bil namenjen delavnicam, popoldan pa je bil predvsem kulturno in športno obarvan, saj so potekale prireditve na več trgih in v dvoranah. Na stadionu Ljudski vrt so se tako pomerili veterani slovenskega nogometa in ekipa Pax, ki jo sestavljajo duhovniki. Po nogometni tekmi je bila maša, ki jo je vodil mariborski škof Franc Kramberger ob somaševanju pomožnih škofov Jožefa Smeja in Antona Stresa. Dan je sklenil festival duhovne ritmične glasbe Vox,
ki so ga neposredno prenašali TV Maribor, Radio Maribor in Radio Bakla.
Pastoralni dan ljubljanske nadško-fije pod geslom Evharistija, sonce našega življenja je potekal v cistercijan-skem samostanu v Stični, kjer se vsako leto septembra zbere mladina iz vse Slovenije. Tako kot v Mariboru je bil tudi v Stični dopoldanski del namenjen delavnicam, zbrane pa je nagovoril ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran, ki je povezal leto evharistije v Cerkvi in leto laikov v Cerkvi na Slovenskem. Na evharistijo se nanaša tudi geslo škofijskega srečanja, povzeto pa je po svet-
niškem kandidatu Lojzetu Grozdetu, ki je pred svojo mučaniško smrtjo prav v Stični prejel svoje poslednje obhajilo. Srečanja bi se moral udeležiti tudi ka-pucin p. Rainero Cantalamessa, vendar je prihod v Stično odpovedal zaradi bolezni. Namesto njega je predaval p. Marko Ivan Rupnik, teolog, slikar in profesor v Rimu. Govoril je o pomenu evharistije in Svetega duha. Prireditev je poživil tudi otroški festival Pokaži, kaj znaš, katerega del je prenašal Radio Ognjišče. V popoldanskem času je na osrednjem prizorišču potekala maša, ki jo je daroval nadškof Uran, po maši pa je bilo dru-
žabno srečanje, ki se ga je podobno kot v Mariboru udeležilo okrog sedem tisoč vernikov. Ti so se na prizorišče pripeljali z avtobusi, vlakom in avtomobili.
Koprska škofija je imela svoj pastoralni dan že tri tedne prej, in sicer 15. maja v Vipavi pod geslom Pošlji mene. Različne delavnice (otroci, zakonci, Karitas, mladina, duhovna gibanja) so potekale še v Ajdovščini, Vrh-polju in Vipavskem Križu. Sledila je maša na stadionu v Vipavi (poleg škofijske gimnazije), po njej pa je bil koncert skupine Nova zapoved.
Namen vseh treh škofijskih pastoralnih srečanj je nadaljnje uresničevanje sklepov plenarnega zbora Cerkve na Slo-
Na vseh treh škofijskih pastoralnih srečanjih se je zbralo skoraj dvajset tisoč ljudi.
venskem ter refleksija dosedanjega uresničevanja sklepov. V prihodnjih letih naj bi tako prišlo do vseslovenskega pastoralnega srečanja vernikov iz vseh treh škofij. G. B.
DrnovSek naj bi bil kmalu spet na delovnem mestu.
Če sklepamo po navedbah zdravnikov in zdravniške literature, Drnovškovo zdravje in delo za zdaj nista ogrožena, to pa bi se verjetno hitro spremenilo, če bi njegove težave z aritmijo srca postale pogostejše.
Težave z zd ravj e m
Pretekli teden je javnost presenetila novica, da je predsednik države Janez Drnovšek zaradi neenakomernega bitja srca (t. i. srčne aritmije) odpovedal vse obveznosti, ki jih je imel v načrtu tisti dan. Drnovšku se je stanje kmalu izboljšalo, kljub temu pa njegove težave sprožajo nekaj pomembnih vprašanj. Kot se je glasilo uradno pojasnilo Drnovškovega osebnega zdravnika Saša Kavčiča, je pacient motnje v ritmu srca zaznal v torek okoli 22. ure, kar je nato ugotovil tudi EKG. Ker se stanje ponoči kljub terapiji ni izboljšalo, mu je zdravnik odsvetoval vse dejavnosti. Drnovšek je tako vse obveznosti, napovedane za sredo, preložil in ostal v domači negi. Okoli 11. ure so mu vzpostavili normalen srčni ritem in popraviti krvni tlak, ki mu je zaradi aritmije nekoliko padel, električna konverzija pa ni bila potrebna. Kot je v izjavi za javnost še dejal Kavčič, hospitalizacija ni bila potrebna, predsedniku pa so kljub temu predlagali mirovanje in terapijo, ki je običajna pri nenadnih pojavih aritmije. Kot kaže, je bila terapija uspešna, saj so v ponedeljek iz Drnovškovega urada sporočili, da se predsednik počuti dobro.
Kako resne so Drnovškove težave?
No, pri vsem skupaj je pomenljivo to, da tokratne Drnovškove zdravstvene težave, če seveda odštejemo dejstvo, da so mu leta 1999 zaradi rakaste tvorbe, ki so jo odkrili na ledvici, ostranili desno ledvico, niso od včeraj. Podobno, vendar hujšo aritmijo srca je Drnovšek imel že pred štirimi leti, ko so ga morali po enem dnevu in pol neenakomernega srčnega utripa pripeljati v Klinični center, kjer so mu s pomočjo električne konverzije vzpostavili normalen srčni ritem. Njegovo življenje sicer ni bilo ogroženo, moral pa je kar nekaj dni počivati. Drugi "napad" srčne aritmije je Drnovšek dobil pred šestimi meseci. Za kako hude motnje srčnega ritma je šlo, ni znano, saj so uradni podatki skopi, šlo pa naj bi za lažjo obliko aritmije, zaradi katere pa Drnovšek ni opustil svojih rednih vsakodnevnih obveznosti. Ob vsem tem se seveda postavlja vprašanje, kako resne so Drnovškove zdravstvene težave in ali bi lahko na koncu pripeljale do tega, da bi moral predčasno končati svoj predsedniški mandat. Še preden si odgovorimo na to vprašanje, pa poglejmo, kaj aritmija srca ali atrijska fibrilacija, kot se strokovno imenuje, sploh je. Kot navaja strokovna literatura, gre pri aritmiji za, če povemo na kratko, motnje srčnega ritma. Slednje bolniki običajno čutijo kot pospešeno neredno utripanje srca, pri naporu se hitro zadihajo, čutijo bolečine v prsnem košu, njihova telesna zmogljivost pa je zmanjšana, kar je posledica hemodinamskih motenj. Kot piše, je ena najpogostejših nevarnosti aritmije nastajanje tako imenovanih strdkov, ki lahko zamašijo žile in povzročijo možgansko kap. Potemtakem Drnovškove težave z aritmijo srca vendarle niso tako nedolžne, kot bi sklepali iz uradnih pojasnil. Če bi se namreč njegove težave ponavljale pogosteje, bi se mu lahko zgodilo, da bi ga v skrajnem primeru (kar mu seveda nihče ne želi) zadela kap, v najboljšem pa bi bil prisiljen v korenito spremembo načina življenja (kar navaja tudi strokovna literatura). To pa bi najverjetneje pomenilo, da bi moral predčasno končati svoj predsedniški mandat.
Panika je za zdaj odveč
No, na srečo v Drnovškovem primeru najverjetneje ne gre za kronično srčno aritmijo, zaradi katere bi imel pogoste motnje srčnega utripa in zaradi katere bi moral bistveno spremeniti način življenja. Strokovna literatura namreč navaja, da pri kronični aritmiji motnje bitja srca trajajo več kot sedem dni, česar v Drnovškovem primeru ni bilo. Prav tako je zelo majhna možnost, da bi v njegovem primeru prišlo do nevarnih krvnih strdkov, ki bi lahko povzročili možgansko kap. Strokovna literatura namreč navaja, da se možnost strjevanja krvi zelo zmanjša, če se utrip hitro normalizira in če je zdravljenje hitro. Ker je bilo v Drnovškovem primeru vse to izpolnjeno, je zelo verjetno, da zdravje in delo predsednika za zdaj nista ogrožena, to pa bi se hitro spremenilo, če bi njegove težave z aritmijo srca postale pogostejše. To bi najverjetneje odprlo nova vprašanja.
Aleš Kocjan
Krči evropske ustave
Nedavna referendumska zavrnitev evropske ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem je šokirala evropsko javnost kljub dejstvu, da zavrnitev ni bila presenečenje - že jav-nomnenjske ankete v Franciji so napovedovale njen polom.
Nobenega dvoma ni, da bo francoski in nizozemski NE evropski ustavni pogodbi imel daljnosežne posledice za Evropsko unijo, po drugi strani pa so tudi vzroki za zavrnitev večplastni. O veliki spremembi v Evropski uniji priča dejstvo, da sta se evropski ustavni pogodbi odpovedali državi, ki po tradiciji veljata za domovini svobodnjaštva. Francija je leta 1789 doživela veliko revolucijo, ki je spremenila tok zgodovine, Nizozemska pa je veljala za pribežališče preganjanih mislecev (na primer filozof Baruch Spinoza se je rodil na Nizozemskem kot potomec Judov, ki so emigrirali iz Španije). Znano je tudi, da sta v obeh državah evropski ustavni pogodbi nasprotovali tako (skrajna) desnica kot levica. Postavlja
se torej vprašanje, ali zavrnitev evropske ustavne pogodbe, ki bi reformirala Evropsko unijo, ne pomeni tudi klofute odprtosti in vrednotam evropske politične kulture. Ne nazadnje Francija in Nizozemska pripadata "stari Evropi", ki je začela ustvarjati
di pomembno sporočilo novim članicam. Zato bo zanimivo opazovati, kakšne posledice bo francosko-nizo-zemsko nasprotovanje prineslo na slovensko notranjepolitično prizorišče.
Francozi kot onfant terrible bi bila le ohlapna zveza nacionalnih Ugibanja o vzrokih morebitnega držav ali pa trdnejša in enotnejša tvor-padca evropske ustavne pogodbe v ba. Mnogi so namreč svarili pred tem, zadnjem času zaposlujejo mnoge in- da bi se Evropski unija oblikovala po telektualce. Ti med vzroki največkrat zgledu ZDA, s tem pa bi se preveč osla-navajajo odtujenost evropskih politič- bil pomen nacionalnih držav, ki ima-nih elit, strahove pred negativnimi po- jo svoje posebnosti. Kot v intervjuju Evropsko unijo, njun upor evropski sledicami širitve Evropske unije (pre- za Mag (18. maja, še pred referendu-ustavni pogodbi pa bi lahko bilo tu- vladuje strah pred Turčijo) pa tudi ne- mom) ugotavlja dr. Andrej Capuder,
zrelost Evropske unije, da bi v tem tre- nekdanji slovenski veleposlanik v Pa-nutku lahko sprejela takšen doku- rizu, naj bi francoskemu nasprotova-ment. Poleg tega se države Evropske nju evropski ustavni pogodbi botro-uni je ne morejo poenotiti o tem, kak- val "tipični galski, keltski tempera-šna naj bi bila Evropska unija -ali naj ment". Galci (predniki Francozov)
naj bi se že v času rimskega imperija izkazali za zelo nestanovitne, saj niso bili zmožni ustanoviti lastne države, ko pa jih je porazil Julij Cezar, naj bi se že v petdesetih letih po-rimljanili. "Glede Evrope so bili Francozi vedno enfant terrible in so jo razbijali, kadar so le mogli," pravi dr. Capuder in nadaljuje: "In to zaradi starega ljubosumja, ker je šla krona rimskega cesarstva čez Ren k Nemcem." Po njegovih besedah naj bi bili
Kakšne posledice bo Evropski uniji prinesla francoska zavrnitev evropske ustavne pogodbe? Francozi leta 1665 v Toulo-

Prvak slovenskih nacionalistov Zmago Jelinčič Plemeniti se Nekdanji veleposlanik v Parizu dr. Andrej Čaje na nedavnem kongresu SNS odpovedal evroskepticizmu. puder opozarja na nestanovitnost Francozov.
Predsednik slovenske vlade Janez Janša meni, da evropska ustavna pogodba evropski povezavi prinaSa veliko prednosti.
nu gostili Turke, medtem ko so turške čete oblegale Dunaj, to pa naj bi tudi pojasnjevalo njihov odnos do velikih imperijev, kjer niso bili sami vladarji.
Zgrešena politika levice
Na nezadovoljstvo z birokratskim vodenjem Evropske unije opozarja tudi nemški sociolog Jürgen Habermas v časopisu Nouvel Observateur, kjer ugotavlja, da so evropsko združevanje najprej spodbujale politične elite in so bili državljani zadovoljni, dokler so imeli koristi od tega. V razširjeni Evropski uniji pa nastajajo konflikti, za katere takšna legitimnost ne zadostuje več. Habermas je predvsem kritičen do francoske levice, ki naj bi se bila "v napačnem trenutku postavila na napačno stran". Po njegovem mnenju se namreč nekatere politične sile pred nezaželenimi socialnimi posledicami odprave meja branijo s pro-tekcionističninii silami nacionalnih držav, takšna ksenofobična mnenja pa so dvomljiva in nerealistična. Moč nacionalne države namreč ne zadošča več za preprečevanje posledic globalizacije, ampak bi bilo treba spodbujati krepitev Evropske unije. Slabitev Evropske unije bi pomenila veliko uslugo Bushevi zunanji politiki. Kot pravi Habermas, bi Evropa z ustavo dobila skupno zunanjo in varnostno politiko, ki bo opozicija svetovni ureditvi po načrtu neokonservativ-cev. Francoski NE pa bo Evropo dolgoročno okrnil, saj bo vplival tudi na druge države, s tem pa koristil tistim, ki vidijo Evropo samo kot gospodarsko povezavo.
Kriza identitete
Postavlja se vprašanje, ali je francoska in nizozemska zavrnitev evropske ustavne pogodbe v veliki meri posledica krize identitete starih članic Evropske unije. Francija namreč predstavlja dokaj centralizirano nacionalno državo, ki deluje (v nasprotju z Nemčijo) kot "mali talilni lonec" za priseljence vseh ras, narodnosti in verskih pripadnosti. Nizozemska pa je zaradi svojega svobodnjaštva in strpnosti že stoletja stičišče duhovnih in miselnih tokov. Obe državi sta se v zadnjih letih soočili s konflikti, povezanimi z islamom. Tako je Francija v preteklosti uvedla prepoved nošenja verskih simbolov v javnih šolah, kar je prizadelo zlasti muslimane in povzročilo kar nekaj konfliktov. Nizozemska pa se je lani soočila z umorom režiserja Thea van Gogha - slednji je posnel film Submission, ki je kritičen do islama, potem pa ga je v začetku novembra v središču Amsterdama ustrelil neki Maročan, ki naj bi bil povezan z islamskimi skrajneži. Umor van Gogha je sprožil več povračilnih nasilnih akcij proti tam ži-
večim muslimanom. Toda konflikti z islamom so le posledica širše krize identitete, ki se kaže tako v notranjosti starih članic EU kot v odnosu do novih članic. O tem veliko pove dejstvo, da politični ekstremizem, ki temelji na radikalnem evroskepticizmu, na Nizozemskem zadnje čase narašča.
Evropsko usmerjena Slovenija
Postavlja se tudi vprašanje, kako bo zavrnitev evropske ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem vplivala na razmere v Sloveniji. Do zdaj se je namreč Slovenija izkazala za zanesljivo državo z visoko stopnjo pripadnosti Evropski uniji, kar je pokazal tudi izid referenduma pred dvema letoma (skoraj 90-odstotna podpora vstopu v EU). Slovenija je poleg tega tretja država v Evropski uniji, ki je ratificirala evropsko ustavno po-
nega referenduma, za kar pa se ni izrecno zavzela nobena od parlamentarnih strank. Od poslancev državnega zbora seje proti evropski ustavni pogodbi tako izreklo le šest Jelinčičevih nacionalistov, češ da je Slovenija prehitro ratificirala ta dokument. Izkazalo pa se je, da je bil tudi dosedanji evroskepticizem SNS bolj ali manj vaba za nezadovoljne volilce, saj se je Zmago Jelinčič Plemeniti na nedavnem kongresu SNS odpovedal nasprotovanju EU in zvezi Nato, češ da so volilci vstop v obe organizaciji potrdili na referendumu.
Glede na to, da je Slovenija že ratificirala evropsko ustavno pogodbo, je torej iluzorno pričakovati, da bi se odpovedala svoji evropski usmeritvi, čeprav bi lahko francoski in nizozemski NE podžgal nezadovoljstvo tistega dela slovenske javnosti, ki meni, da godbo (za Litvo in Madžarsko), kar je bila Slovenija z vstopom v Evrop-je storil državni zbor prvega februarja sko unijo dejansko oškodovana. Zad-
letos. V sami razpravi so se pojavljali pomisleki, ali ne bi bilo bolje, da bi javnost podrobneje seznanili s tem dokumentom, saj bi drugače lahko prišlo celo do naknadnega zakonodaj-
Politični ekstremizem in evroskepticizem Odpor proti evropski ustavni pogodbi je v veliki meri po-V starih članicah EU dobivata nov zagon, vezan s strahom pred vključitvijo Turčije v Evropsko unijo.
nje dogodke v Evropski uniji je komentiral tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša na tradicionalnem forumu v Wachauu v Avstriji: "Veljavnost evropske ustavne pogodbe bi nedvomno pomenila premik v smeri bolj transparentne, učinkovite in demokratične Evrope, ki bi bila bliže svojim državljanom. Države članice bi opremila z ustreznejšim okvirom za krepitev medsebojnega sodelovanja, EU pa bi naredila bolj prožno in sposobno prilagajanja razmeram današnjega dinamičnega sveta." Ali bo evropska ustavna pogodba zaživela, bo odvisno prav od vseh članic Evropske unije - za zdaj je njena usoda še negotova.
Gašper Blažič
politika
Doc. dr. Andrej Rahten, predsednik odbora za zunanje in evropske zadeve pri strokovnem svetu
Ш
Slovenija ravnala pravilno in odgovorno
Tako v Franciji kot na Nizozemskem je ljudstvo na referendumu zavrnilo ratifikacijo evropske ustavne pogodbe. Ali to kaže na krizo Evropske unije?
Nedvomno izida referendumov potrjujeta, da tvorcem in zagovornikom ustavne pogodbe ni uspelo najti dovolj prepričljivih argumentov, s katerimi bi prepričali volivce o potrebi po sprejetju takšnega dokumenta. Marsikateri državljan Francije in Nizozemske je sicer res z glasovanjem proti ustavni pogodbi izrazil nasprotovanje nacionalni vladni garnituri, vendar je dejstvo, da je negativni izid v prvi vrsti posledica nezadovoljstva z razmerami znotraj celotne Evropske unije. Očitno je, da je lanska širitev imela na miselnost prebivalstva v t. i. starih članicah EU večji vpliv, kot smo sprva predvidevali. Bojazen pred konkurenčno delovno silo iz novih članic se je srečala s splošno krizo nekdaj uspešnega socialnega modela, ki je bil razširjen v jedru EU. Nove članice so zelo samozavestne na gospodarskem področju, kar to bojazen samo še poglablja. Prav tako se število zagovornikov ustavne pogodbe verjetno ne povečuje ob ambicijah EU po nadaljnji širitvi. Nekatere od bojazni, ki se pojavljajo, sploh nimajo racionalne podlage. Drago Jančar je to stanje nedavno zelo dobro opisal z besedami, da se vakuum v pomanjkanju odgovorov širi, na njegovo mesto pa stopa ira-
cionalizem. Skratka, pokazalo se je, da nadaljevanje evropske integracije v smislu "širitve in poglabljanja" ni nič več samo po sebi umevno. Res je, da je evropska integracija v krizi, kakor je tudi res, da to ni ne prva ne zadnja kriza v njeni zgodovini. Nacionalne politične elite bodo morale najti nov način, kako nadaljevati evropsko zgodbo o uspehu.
Ali sploh obstaja možnost, da bi evropska ustavna pogodba zaživela?
Na medvladni konferenci o ustavni pogodbi so sprejeli določilo, da v primeru, če dve leti po podpisu pogodbo ratificira štiri petine držav članic in ima ena ali več članic težave v postopku ratifikacije, se zadeva odstopi evropskemu svetu. Ob podpisovanj u pogodbe je seveda le malokdo mislil, da bosta "težave" pri ratifikaciji imeli prav dve ustanovni članici EU. Konvencijo, ki je izdelala ustavno pogodbo, je vodil Francoz, zavrnili pa so jo v njegovi lastni domovini. Vse kaže, da ne bo mogoče več dolgo čakati in da bodo evropski državniki že sedaj poskušali najti začasno rešitev iz zagate, v kateri so se znašli. Na noben način pa ne bi bilo dobro sedaj postavljati pod vprašaj ratifikacijskih postopkov v drugih državah. Ob komentiranju neuspehov v Franciji in na Nizozemskem je kar nekako neopazno mimo nas šlo dejstvo, da je 2. junija ustavno pogodbo ratificirala še ena članica, Latvija (v parlamentu sicer, vendar z ogromno večino po-
slanskih glasov). Sedaj je ustavno pogodbo ratificiralo že 10 članic. Treba je narediti vse, da zdajšnji zastoj ne bi imel negativnega učinka na druge države, kjer je bila pred tem večina naklonjena ustavni pogodbi.
Ali bi utegnila zavrnitev evropske ustavne pogodbe sprožiti oblikovanje Evrope več hitrosti?
Koncept Evrope več hitrosti se je na neki način že uveljavil znotraj EU; poglejmo na primer Schengen ali ev-ro. Vendar pa smo ta dejstva že vze-
li kot nekaj samoumevnega. V zvezi s tem pa se že kar nekaj časa pojavljajo špekulacije o morebitnem oblikovanju ožjega jedra v EU, ki bi nadaljevalo s poglabljanjem integracije. Vendar so zagovorniki takšnega jedra doslej v njem videli tako Francijo kot Nizozemsko. Težko si predstavljam, da bi francoski in nizozemski državljani privolili v kaj takšnega, saj so številni ustavno pogodbo
zavračali tudi z argumentom, da premalo upošteva nacionalne interese in da vodi v centralizacijo.
Kaj pomeni izid obeh referendumov za Slovenijo?
Zadnji dogodki potrjujejo, da je Slovenija ravnala pravilno in odgovorno, ko je med prvimi ratificirala ustavno pogodbo. S tem je pokazala, da svoje članstvo obravnava z vso resnostjo in da želi konstruktivno pripomoči k nadaljevanju evropske zgodbe o uspehu. Vprašanje je, ali bosta zavrnitvi na referendumih imeli negativen vpliv na sprejetje nove finančne perspektive, ki ga želi v svojem mandatu opraviti luksem-burško predsedstvo. Odlog bi bil za Slovenijo vsekakor slaba novica. Večina analitikov meni, da se bo to tudi zgodilo. Vendar pa ni malo takšnih, ki menijo, da bi prav s sprejetjem svojega proračuna EU dokazala, da je sposobna sprejemati težke odločitve tudi v kriznih časih. Upajmo, da bodo slednji na koncu prevladali. Sicer pa je dejstvo, da bi zavrnitev ustavne pogodbe povečala tudi obveznosti Slovenije, ki izhajajo iz njenega predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008. V tem primeru namreč odgovornosti ne bi mogla deliti z Nemčijo in s Portugalsko, ampak bi predsedovala povsem samostojno. Kar pa zadeva načelno slovensko podporo nadaljnji širitvi EU, menim, da mora sedaj še toliko trdneje vztrajati pri dosedanjih stališčih. G. B.
»flflgl

^■DIAAODK A
tv
Trstel j - 67. kanal
Obala - S23 - kabelski sistem v Kopru
ijjrtorai X' J

Bliže dogovoru o vojnih zakonih
Prejšnji teden so poslanske skupine v predvidenem roku predsedniku državnega zbora posredovale svoja stališča in predloge za usklajevanje o novelah t. i. vojnih zakonov.
To ne pomeni, da bo postopek sprejemanja zakonov potekal gladko, saj se stališča poslanskih skupin precej razlikujejo. Opozicijske stranke LDS, SD in SNS ter vladna DeSUS so predlagale več popravkov, v prvi vrsti pa nasprotujejo domnevnemu izenačevanju NOB in kolaboracije.
Pri predlogu zakona o žrtvah vojnega nasilja gre v resnici za ureditev statusa posameznikov, ne pa za ideološke opredelitve. Tako status civilne žrtve ne bi bil več odvisen od vojaške sile, ki ji je bila žrtev izpostavljena. Novela zakona o vojnih grobiščih pa predvideva poimenovanje žrtve revolucije, ki ga je kot zgodovinsko najprimernejše opredelila tudi stroka. Zaradi občutljivosti tematike poskuša vlada najti čim širše soglasje. Tako so obravnavo zakonov za zdaj prestavili, v iskanju dogovora pa so se odločili zbrati temeljne predloge in rešitve ključnih vprašanj.
Koalicijski partnerji so bili skoraj soglasni. V Novi Sloveniji so vložili dopolnilo zakona o žrtvah vojnega nasilja o vključitvi mobiliziran-cev v nemško vojsko ter črtanju Te-harij kot lokacije za postavitev kostnice po zakonu o grobiščih. Status
žrtve naj po mnenju SLS dobi vsak, ki je bil kot civilist izpostavljen nasilju oz. prisili katere koli vojske. V slovenski družbi je treba poiskati politični konsenz in odpraviti skrajne poglede. Pri tem ne sme priti do delitve na žrtve komunizma, fašizma ali nacizma.
DeSUS nasprotuje predlogu, po katerem bi med žrtve prišteli sodelavce okupatorja in njihove svojce. Glede napisa na vojnih grobiščih predlagajo napis "žrtvam vojne in revolucije", privolili pa bi tudi v formulacijo "žrtvam vojnega in revolucionarnega nasilja". Poslanska skupina želi črtati tudi člen, da na spominskih znamenjih ne bi smelo biti oznak katerega od totalitarnih režimov, saj naj bi bili rdeča zvezda, srp in kladivo simboli upora. Ne nasprotujejo pa določbi, ki bi omogočila prekop groba na državne stroške.
Poslanci LDS nasprotujejo plačevanju odškodnin okupatorjevim sodelavcem, strinjajo pa se, da do odškodnin pridejo civilisti, ki so trpeli nasilje slovenskih oboroženih sil, če niso sodelovali z okupatorjem. Poleg tega nasprotujejo priznanju statusa slovenskih oboroženih sil domobrancem. Napisi na grobiščih bi se morali po mnenju LDS spremeniti, pri čemer bi uporabili izraz poboji, kar naj bi bilo nevtralno in jasno. Mogoč bi bil tudi napis "žrtve vojne in (povojnega) revolucionarnega nasilja". V LDS nasprotujejo odstranitvi komunističnih simbolov na spomenikih.
Pri SD predlagajo priznanje sta-
tusa žrtve civilistom, žrtvam katere koli vojskujočih se strani. Status žrtve bi lahko pridobil tudi civilist, ki je bil pregnan iz svojega doma zaradi bombardiranja zaveznikov. Pri zakonu o vojnih grobiščih so vključili predloga koalicije o možnosti prekopa groba na državne stroške in o postavitvi spomenika vsem žrtvam vojne. Za napis na grobiščih pa predlagajo napis "žrtve vojne in revolucionarnega nasilja", s čimer bi priznali nesprejemljivost pobojev.
V SNS so prepričani, da noveli ponujata novo interpretacijo zgodovine in jima nasprotujejo. Pametneje bi ju bilo umakniti iz postopka in ju šele na podlagi konsenza vseh strank vložiti v obravnavo po rednem postopku.
Zakon o RTV junija v parlamentu
Kljub dosedanjim zapletom je odboru DZ za kulturo, šolstvo in šport prejšnji četrtek uspelo spraviti predlog zakona o RTV Slovenija v drugo parlamentarno obravnavo, ki bo potekala predvidoma na junijski seji.
Zaradi števila predlaganih sprememb se je seja zavlekla pozno v noč. Razprava ni bila brezplodna, saj je bilo sprejetih približno trideset dopolnil od stotih, bistvene točke pa ostajajo nespremenjene.
Pri LDS in DS so vztrajali, da bodo predlagane rešitve omogočile vladnim strankam politični vpliv, proble-matizirali pa so tudi domnevno nepregledno in sporno izbiro kandidatov za oba sveta. Odbor je rešitve pred-
stavnikov LDS in SD zavrnil, češ da so omenjeni očitki neutemeljeni.
Tako je odbor ohranil nespremenjen 17. člen, ki govori o sestavi programskega sveta. Člani v koaliciji pa so se obvezali, da bodo njegovi člani odražali regionalno zastopanost.
Člani odbora so skrajšali obdobje prepovedi, v katerem oseba na vodilnih mestih v politiki in v državni upravi ne bi smela kandidirati v programski svet, z 10 na 5 let.
V	člen, ki govori o pristojnosti novega programskega sveta, so vnesli dopolnilo, na podlagi katerega bo svet moral redno obravnavati uresničevanje programske zasnove in produkcijskega načrta ter dajati generalnemu direktorju navodila glede odpravljanja pomanjkljivosti. Programski svet bo v skladu z dopolnilom zadolžen tudi za obravnavo pripomb in predlogov gledalcev in poslušalcev, generalnemu direktorju pa bo moral dajati navodila pri določanju programske politike.
Odbor je podprl dopolnilo o zagotavljanju oddaj za romsko skupnost ter obravnavo starostnikov, mladostnikov in invalidov v programih javnega zavoda.
V	besedilo predloga zakona so zapisali dolžnost ustanovitelja - države, da zagotavlja institucionalno avtonomijo, uredniško neodvisnost in primerno financiranje za izvajanje javne službe zavoda. Sprejeto je bilo dopolnilo, po katerem naj bi DZ kot do zdaj skrbel za opremo in zaposlene v zvezi s posebnim parlamentarnim programom.
Mitja Volčanšek
Objekti, povezani z nekdanjo vojaško kasarno na Metelkovi, so v zadnjih letih postali nekakšen sinonim za anarhijo, alkohol in mamila, s tem pa tudi ena večjih sramot slovenskega glavnega mesta. Največ "zaslug" za to ima mestna občina, ki, namesto da bi se lotila celovite ureditve problema, na tistem območju izvaja nekakšne polukre-pe, ki nimajo nobenega učinka.
Zgodba z Metelkovo se je začela v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je iz Slovenije odšel še zadnji vojak JLA. Na Metelkovi je bila namreč včasih vojaška kasarna (v njenih prostorih je bil v času afere JBTZ zaprt tudi Janez Janša), po odhodu jugoslovanskih vo-
jakov leta 1991 pa je ostala prazna. Objekt, ki stoji na eni lepših lokacij praktično v središču mesta, je po odhodu vojakov približno dve leti sameval (vanj so se zatekli ljubljanski brezdomci, uživalci mamil in ljubitelji t. i. alternativne kulture), dokler se niso odgovorni (kdo je to bil, ni znano, objekt pa je bil najprej v lasti ministrstva za obrambo, pozneje pa je prešel v last mestne občine Ljubljana) odločili, da ga bodo porušili. 10. septembra leta 1993 so tako na Metelkovo nenapovedano pripeljali gradbene stroje in začeli objekte rušiti, vendar tega niso speljali do konca. Med tem so namreč na Metelkovo vdrli aktivisti t. i. Mreže za Metelkovo in zasedli na pol porušene objekte. Čeprav aktivisti niso imeli dovoljenja za zasedbo prostorov, jih je občina, ki očitno niti sama ni natančno vedela, kaj bi s prostori nekdanje kasarne, pustila pri miru (po nekaj letih so jim celo pri-
klopili vodo in elektriko), Metelkova pa se je v naslednjih letih razvijala po nekakšnem sistemu anarhije. V napol porušene objekte so se naselili brezdomci in uživalci mamil pa različni "alternativni" umetniki (tisti, ki zahajajo na Metelkovo, pravijo, da so v preteklosti vsepovsod ležale upo-
Ljubljanski mestni svetnik Dimitrij Ko-vačič pravi, da bi bilo za Metelkovo najbolje, da se anarhija, ki vlada v njej, neha, območje pa se celostno uredi.
rabljene injekcijske igle, smeti ipd.), na črno so zrasli nekateri novi objekti, na celotnem območju pa je zavladala vsesplošna anarhija, v kateri se ni vedelo, kdo pije in kdo plača.
Rušenje, ki ga ni bilo
Metelkovci so nase in na problem Metelkove znova opozorili pretekli teden, ko je iz Inšpektorata RS za okolje in prostor prišla napoved, da bodo pooblaščeni delavci inšpektorata podrli t. i. Malo šolo. Slednja je namreč zrasla na ruševinah objekta Šola, ki so ga mestne oblasti dale porušiti leta 1997, ker ni imel gradbenega dovoljenja. Čeprav so bile tokratne napovedi, da bodo Malo šolo porušili, odločne, do rušenja preteklo sredo, kot je bilo napovedano, ni prišlo. Kot pravijo v službi za stike z javnostjo na omenjenem inšpektoratu, do rušenja ni prišlo zato, ker so na inšpektoratu dobili prošnjo za odlog ruše-
Metelkovi

nja objekta. Gre za to, da je gradbeni inšpektor mestni občini Ljubljana, lastnici in investitorki stavbe (slednja je investitorka in lastnica stavbe, čeprav so objekt zgradili me-telkovci, ker je pač lastnica zemljišča, na katerem objekt stoji), leta 2002 izdal odločbo, v kateri je občino pozval, naj odstrani Malo šolo, ki je bila zgrajena brez gradbenega dovoljenja. Ker mestna občina objekta v roku, ki je bil naveden v odločbi, ni odstranila niti ga ni legalizirala, je gradbeni inšpektor sprožil izvršilni postopek in izdal sklep o začetku rušenja. V sklepu je občini postavil še en rok, do katerega bi lahko ta sama porušila objekt. Ker se to ni zgodilo, je inšpektor sklenil, da bo inšpektorat sam porušil objekt. Ko pa bi preteklo sredo moralo priti do rušenja, se je zbudila tudi občina in na inšpektorat poslala dopis s prošnjo, naj se rušenje za nekaj časa odloži, češ da bo občina objekt poskusila legalizirati. Inšpektorje prošnji ugodil, rušenje pa preložil za nedoločen čas.
Občina ne ve, kaj bi rada
Vse to seveda kaže, da na občini očitno ne vedo, kaj bi naredili z Metelkovo. Najprej se na dopis inšpektorja, na j poskrbijo za rušenje Male šole ali pa objekt legalizirajo, sploh niso odzvali, pet minut pred dvanajsto pa so se spomnili, da bodo objekt poskušali legalizirati. Čemu takšno nedoločno ravnanje, nam pretekli teden na mestni občini ni uspelo izvedeti, saj nam odgovora do zaključka redakcije niso poslali, marsikaj pa kaže na to, da na občini res ne vedo, kaj bi storili z Metelkovo. To potrjuje tudi vodja svetniške skupine SDS v ljubljanskem mestnem svetu Dimitrij Kovačič. Kot pravi Kovačič, se je v zadnjem času sicer pokazalo, da neka skupina v mestni občinski upravi poskuša urediti vprašanje Metelkove, vendar je na drugi strani skupina, ki bi želela, da stvari ostanejo takšne, kot so. "Tako so na eni strani ljudje, ki se ne želijo zameriti različnim alternativnim skupinam, ki na črno zasedajo Metelkovo, na drugi pa ljudje, ki bi radi nekaj naredili, vendar zaradi prvih tega ne morejo.
Metelkova je v zadnjih letih postala nekakšen ljubljanski Amsterdam, kjer je mogoče najti vse, tudi mamila.
Zdi se, da v mestni občini niti sami ne vedo, kaj bi naredili z Metelkovo: po eni strani podpirajo rušenje na črno postavljenih objektov, po drugi pa se ne bi radi zamerili njihovim prebivalcem.
A tudi če bi se obema skupinama na koncu uspelo dogovoriti, kaj narediti z Metelkovo, dvomim, da bi bila sedanja občinska uprava sposobna izpeljati kakšen resen projekt. Zdajšnje delovanje uprave je namreč preveč kaotično," pravi Kovačič. Sicer pa tudi meni, da je bilo v zvezi z Metelkovo veliko, če že ne preveč zamujenega že v preteklosti. "Leta 1993 je imela občina za Metelkovo pripravljen urbanistični načrt, s katerim bi jo urbanistično uredila, vendar je načrt zaradi zasedbe s strani t. i. alternativnih skupin padel v vodo. Pri tem je bilo odločilno tudi to, da je zasedbo podprla takratna politika, ki je tudi v naslednjih letih dopuščala, da so se stvari na Metelkovi odvijale stihijsko. Na eni strani so bile različne alternativne skupine, ki se niso ozirale na nikogar, na drugi pa neodločna politika, ki ni vedela, kaj bi s tem območjem naredila," še pravi Kovačič.
Kako naprej?
Ob vsem tem se seveda postavlja vprašanje, kaj občina, zdaj ko so se različne alternativne skupine že dodobra zasidrale na Metelkovi in ko je
večina priložnosti za drugačno ureditev tega območja zamujena, sploh še lahko naredi. Če bo hotela na črno postavljene objekte porušiti, bo naletela na odpor tamkajšnjih prebivalcev (ti so, kot so pokazali ob nedavni napovedi rušenja Male šole, objekte pripravljeni braniti tudi z lastnimi telesi), če bo stvari pustila, kot do zdaj, pa bo Metelkova še naprej zbirališče uživalcev mamil, brezdomcev in drugih obrobnih skupin. Kot že rečeno, na občini na vprašanja v zvezi z načrti, ki jih imajo z Metelkovo, ne odgovarjajo, Dimitrij Kovačič pa meni, da je s
prostorom treba čim prej nekaj narediti. "Kaj natančno bi sodilo v tisti del mesta, bi najbolje vedela urbanistična stroka, sam kot laik pa menim, da bi bilo treba sprejeti kompromis, po katerem bi del sedanjih objektov ohranili, hkrati pa bi z novimi objekti celoten prostor uredili tako, da bi dobil smisel. Slo naj bi torej za sožitje starega in novega, pri čemer bi morali predvsem vedeti, kdo bo vse skupaj upravljal," pravi Kovačič. Več kot očitno je torej, da bo mestna občina z Metelkovo morala nekaj narediti, in to čim prej.
ЗцишЈId m •јјјЈЈШ дЈи^Ј
ДО 60. obletnici osvoboditve
•	850 dokumentarnih fotografij
•	nevtralen pogled na življenje od okupacije do osvoboditve
•	časovni pregled prelomnih dogodkov
•	407 strani
cena: 9.900 SIT © k"'i9'
1 iliiij јшаЈиШССДП^Ш!
T. i. Mala šola je preživela napovedano rušenje, saj se je občina v zadnjem trenutku premislila in vložila prošnjo za odlog rušenja.
Na Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor so rušenje Male šole s pretekle srede odložili za nedoločen čas.
Sodišča zamudne obresti obračunavajo neenotno, način njihovega obračunavanja, ki je v pristojnosti posameznega sodnika, kar je precedens brez primere, povzroča veliko pritožb in s tem zaostankov.
Dilem o tem, po kakšni metodi in kako slovenska sodišča obračunavajo zakonite zamudne obresti, je v javnosti veliko, marsikdo od tistih, ki mu sodišče pošlje izvršbo, pa niti ne ve, da obresti morebiti niso pravilno izračunane. Gre za to, da v praksi poznamo dva načina obračunavanja zamudnih obresti. To je linearni in konformni način. Po prvem se obresti na obresti ne obračunavajo, po konformnem pa se obrestujejo
tudi neplačane obresti. Ta sistem je bil uveden v času hiperinflacije, to je ob koncu 80. let, in je ostal v veljavi najmanj do 31. 12. 2001. Spomnimo, da so bile obresti leta 1988 in 1989 enor-mne, prav tako inflacija. Takrat je jugoslovanska oblast predpisala posebno (umetno) stopnjo izračunavanja obresti, saj naj bi s tem ohranila vrednost dinarja, šlo pa je za izračun revalorizacijskih in realnih obresti. Revalorizacijske obresti poznamo pod oznako R, realne pa pod oznako r. Način izračunavanja bančnih in drugih obresti pa tudi zamudnih je bil isti, imenoval se je konformni. Po osamosvojitvi Slovenije se je inflacija zniževala, s tem pa tudi višina velikega R, način obračunavanja pa je ostal isti. Z drugimi besedami smo to imenovali indeksacija in Banka Slovenije oziroma njen takratni guverner France Arhar je napovedoval, da bo ta odpravljena že leta 1994 ali 1995. To se ni zgodilo, veliki R je bil odpravljen šele po letu 2000. Ves ta čas se je pri obračunih obresti uporabljala konformna metoda, ki je upoštevala tako R kot r, obresti pa so za posojilojemalce predstavljale enormne stroške. V vseh teh
letih so služile tudi banke, saj so obresti računale po zase najugodnejšem sistemu. To je v javnosti dokaj znana zgodba. Manj znano pa je, da so bile na ta način obračunavane tudi zamudne obresti, ki so bile že tako bistveno višje od običajnih. Po nekaterih podatkih naj bi sodišča zamudne obresti še vedno obračunavala konformno, kar pomeni, da se neplačane obresti sproti pripisujejo glavnici, oboje skupaj pa se nato
Nad nedorečeno zakonodajo oziroma nad posameznimi pravnimi mnenji, ki naj bi bila v nasprotju z zakoni, bi se moral zamisliti tudi Franc Testen, predsednik Vrhovnega sodišča RS.
obrestuje naprej. Šli smo po sledeh opozoril in ugotovili, da tudi med pravniki o tem, kaj je dovoljeno in kakšen je pravilen način obračunavanja zamudnih obresti, ni enotnega mnenja. Po lanskih spremembah zakonodaje se zamudne obresti nehajo obračunavati takrat, ko dosežejo vrednost glavnice. Zanimivo je poglavje o zastaranju zamudnih obresti, kjer obligacijski zakon določa, da zamudne obresti zastarajo v treh letih,

Se bo pravosodni minister Lovro Šturm lotil tudi tistih stvari, ki prizadevajo številne državljane, in v sprejetje predlagal spremembe zakona o zamudni obrestni meri, v katerih bo način obresti natančno predpisan in ne bo samovoljno dejanje posameznega sodnika?
vendar mora to ugotavljati vsak dolžnik sam. Sodišče tega po uradni poti ne ugotavlja. Pa pojdimo po vrsti.
Že 12 let nezakoniti obračuni?
Junija lani sta Branko Resnik in Tomaž Alič v strokovni reviji Pravna praksa objavila članek z naslovm Uporaba zakona - še 9 let po prenehanju njegove veljavnosti? in v njem opozorila na to, da sodišča 12 let po prenehanju veljavnosti jugoslovanskega zakona o obrestni meri zamudnih obresti uporabljajo določbo o konformnem obračunavanju zamudnih obresti, čeprav je uporaba obrestnoobrestnega računa prepovedana tako z zakonom o obligacijskih razmerjih kot z obligacijskim zakonom. Avtorja sta opozorila na to, da sodišča še vedno uporabljajo to metodo na podlagi pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 17. decembra 1991. Konformno metodo je določal jugoslovanski zakon o obrestni meri zamudnih obresti. Leta 1992 je bil razveljavljen s slovenskim zakonom o obrestni meri zamudnih obresti, ki je tudi določal, da se zamudne obresti obraču-
Sodišča obračunavajo oderuške zamudne obresti, za katere so pravniki prepričani, da so v nasprotju z zakonom.
Računalniški orooram sodišč neobvezuioč
navajo po konformni metodi. Tako jugoslovanski kot slovenski zakon sta določala poseben režim obračunavanja zamudnih obresti. Nato pa je zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, ki je začel veljati 5. avguta 1995, razveljavil zakon o obrestni meri iz leta 1992. V zakonu iz leta 1995 tako ni več določb o konformnem obračunavanju zamudnih obresti, zato je po mnenju pravnikov od njegove uveljavitve dalje za izračun zamudnih obresti treba upoštevati določila zakona o obligacijskih razmerjih, ki je veljal do 31. 12. 2001,odi. 1. 2002 pa določila obligacijskega zakona. Pravniki menijo, da bi morala sodišča tudi pred avgustom 1995, predvsem pa po njem upoštevati linearno metodo obračunavanja obresti. Vendar na sodiščih tega ne upoštevajo, ampak celo deset let po prenehanju veljavnosti slovenskega zakona o obrestni meri zamudnih obresti še vedno uporabljajo določbo o konformnem izračunavanju zamudnih obresti. Pravniki ob tem opozarjajo tudi na sporno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS iz leta 1991, saj naj bi bilo nekritično in brez vsakršne analize.
Način računanja obresti -sodnikova presoja
Za mnenje o načinu izračunavanja zamudnih obresti smo vprašali pristojne na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Odgovoril nam je
M-Sobota tel:02£37-l9*9
Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51
http:/'/www.radio-viva.com
e-mail: viva@radio-viva.com
Gregor Strojin iz službe za stike z javnostjo. Zapisal je, "da sodišča sodijo na podlagi zakonov in ne določajo sama pravil, po katerih sodijo. Pri sojenju se odločajo o uporabi ustrezne metode obračunavanja zamudnih obresti predvsem glede na dejansko stanje primera (v primeru zamudnih obresti je pomemben predvsem datum, kdaj je obveznost zapadla), ki določa pravni okvir, torej relevatno zakonodajo". Dodal je, da z vidika veljavne zakonodaje ni večjih dilem. Polemike o višini zamudnih obresti se pojavljajo občasno in so razumljive, saj je v interesu številnih "starejših" dolžnikov, da bi bile zamudne obresti obračunane po tisti metodi, ki je zanje ugodnejša. Vprašanje, ali je zakonska ureditev primerna, pa je v pristojnosti zakonodajalca in ne sodišč. Glede na ta odgovor smo za mnenje zaprosili tudi ministrstvo za pravosodje. Mojca Hardi, tiskovna predstavnica, nam je posredovala daljši odgovor, v katerem nam je pojasnila zakonske podlage za izračun in višino zamudnih obresti in dodala, da zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri ne določa metode njihovega izračunavanja in tudi ni v pristojnosti ministrstva za pravosodje. V konkretnih sodnih postopkih je glede na okoliščine posameznega primera pristojno sodišče. "Izbira metode za obračunavanje zamudnih obresti kot vprašanje materialnega prava je v sodnikovi presoji kot tudi uporaba računalniškega programa, ki ga imajo sodišča na razpolago in omogoča izračun zamudnih obresti po konformni ali po linearni metodi," je zapisala Hardijeva.
Za konec
Odgovor ministrstva, da način obračunavanja obresti ni v njihovi pristojnosti in da je izbira sodnikova, ni zadovoljiv in kaže na to, da mora ministrstvo razmisliti tudi o spremembi te zakonodaje. Kaže tudi, da so prejšnji ministri področje, ki se dotika marsikaterega državljana, povsem zanemarili in dali sodnikom moč, ki jim po zakonu ne pripada. Način obračunavanja zamudnih obresti je preveč resna stvar, da bi lahko o njej odločal posameznik, četudi je sodnik.
Vida Kocjan
Na Vrhovnem sodišču RS pravijo, da je zakonodajalec (to je država) v bližnji preteklosti zamudne obresti urejal na različne načine, predvsem glede na ekonomske razmere v državi. Na izbiro metode so vplivale zlasti razmere zgodnje hiperinflacije in njeno umirjanje v zadnjih letih. K41 se tiče zamudnih obresti, v Sloveniji že od leta 1992 ne sodimo po jugoslovanski zakonodaji. Takrat je bil sprejet Zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Ur. 1. RS, št. 14/92), ki je določal, da se zamudne obresti obračunavajo po konformni metodi. Leta 1995 je bil sprejet Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO, Ur. 1. RS, št. 45/1995), ki je zakonsko mero zamudnih obresti opredelil kot vsoto realne in temeljne obrestne mere. Pri tem se je temeljna obrestna mera obračunavala konformno. Skladno s tem zakonom in ustaljeno sodno prakso, zlasti zaradi zakonsko določene valorizacije kot dela zamudnih obresti, se je za izračun zamudnih obresti še naprej uporabljala podobna metoda - zamudne obresti so se kot enotna kategorija obračunavale konformno. K obračunavanju obresti kot enotne kategorije pritrjujejo tudi nekateri judikati Vrhovnega sodišča RS. Do preloma s kon-formnim izračunom je prišlo leta 2003 s sprejetjem nove zakonodaje. Od 28. 6. 2003 se po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1, Ur. 1. RS, št. 56/2003) za obračunavanje zamudnih obresti uporablja t. i. proporcionalna oziroma linearna metoda. Sodišča uporabljajo računalniški program za izračun zamudnih obresti kot neobvezujoč pripomoček, ki omogoča računanje na podlagi različnih metod. Program sodnikov pri izračunavanju ne omejuje in jim pri sojenju omogoča vnos takih podatkov (datumi, zneski, odstotki itd.) in uporabo take metode, kot jih sodišče oceni za materialnopravno pravilne (glede na dejansko stanje zadeve). Do vsakega izračuna pa se da priti tudi ročno, kar pomeni, da je ustreznost izračunov preverljiva (na napačen izračun se da pritožiti).

Poletje je (skoraj) tu.
Barčica
po morju plava...
... plava v Novigrad.
Med 17. in 24. septembrom bo tam pestra druščina. Imeli se bomo fletno. Radio Ognjišče, Kompas Holidays in vio
Bi šli zraven? 01/2006-111.
Elektro Celje obvladuje LOS; v družbi, ki je v večinski državni lasti, naj bi se dogajale številne nepravilnosti. Na potezi je torej vlada, da stvari v javnem podjetju razčisti.
Elektro Celje, javno podjetje za distribucijo električne energije, ki 383 tisoč slovenskih državljanov v treh osrednjih slovenskih regijah, savinjski, koroški in spodnjeposavski, preskrbuje z elektriko in katerega letni prihodek presega 30 milijard tolarjev, je leta 2003 praznovalo 90-letni-co obstoja, l.eta 1913 je mestna občina Celje ustanovila Mestno elektrarno Celje in ta je začela graditi mestno električno omrežje, temu pa je sledila tudi distribucija električne energije. Podjetje je to obletnico dokaj bučno praznovalo, še danes pa
Made in Slovenia

0 0 6 7 9 7
ise, Stromzähler 1 O
Elektro Celle peil drobno
ima na spletni strani kot enega glavnih dogodkov objavljen govor predsednika uprave družbe. Družbo od poletja 2003 vodi Peter Petrovič, ki mu mandat poteče poleti leta 2007. Kar devet let je družba poslovala z izgubo, po podatkih iz poslovnega poročila pa je leto 2003 končala z dobičkom. Novejši podatki o poslovanju družbe niso javno objavljeni. V družbi je bilo konec leta 2003 691 zaposlenih. Velikost pre-skrbovalnega območja je 4.345 kvadratnih kilometrov, kar je 22 odstotkov celotne površine Slovenije.
Nadzorni svet vodi član LOS
Iz letnega poročila o poslovanju družbe lahko razberemo same najboljše podatke. Peter Petrovič zaposlenim in javnosti (poročilo je objavljeno tudi na spletni strani) sporoča, da so naložbe v celoti uresničene, zaposleni naj bi bili zelo zadovoljni, saj družba zelo veliko "vlaga v človeške vire", člani nadzornega sveta naj bi redno spremljali poslovanje in podobno. Ker pa smo v
uredništvo tednika prejeli pismo, v katerem nam zaposleni sporočajo, da v družbi ni vse tako, kot se prikazuje v javnosti, smo se v stvari poglobili in ugotovili, da v nadzornem svetu sedijo "zanimivi" ljudje. Predsednik je 37-letni Aljoša Pečan Gruden, sorodnik bolj znane Brede Pečan, poslanke SD in izolske županje. Spomnimo se ga kot predstavnika za odnose z javnostmi v mestni občini Ljubljana, kjer seje zaposlil ta-
koj po končani pravni fakulteti. V času, ko sta ministrstvo za gospodarske dejavnosti vodila Metod Dragonja in Tea Petrin, je postal svetovalec ministra in tudi generalni sekretar ministrstva. Bil je član raznih delovnih in pogajalskih skupin, član in predsednik v nadzornih svetih Savskih elektrarn, Termoelektrarne toplarne Ljubljana in Elektra Celje. Ob ustanovitvi ministrstva za informacijsko družbo gaje
Pavle Gantar, minister iz vrst LDS, izbral za generalnega sekretarja ministrstva. Pečan to pojasnjuje z besedami, da ga je zanimalo delo v telekomunikacijski panogi. Na tem mestu je vodil pravno službo, finančno, kadrovsko in splošno področje ter bil v resornem ministrstvu zadolžen za Nato. Avgusta 2002 je v Mobitelu prevzel mesto direktorja pravno-kadrovsko-sploš-nega področja. Septembra 2003 je
Poslanka in županja Breda Pečan je poskrbela za svojega sorodnika Aljošo Pečana Grudna.
Aljoša Pečan Gruden iz vodstva LDS, danes zaposlen v družbi Mobitel, je predsednik nadzor-I sveta Elektra Celje.
am nadzornega sveta:
postal namestnik direktorja družbe. Aljoša Pečan Gruden je član LDS, v Piranu pa tudi član sveta občinskega odbora LDS, ki mu predseduje Marko Pavliha, nekdanji Ropov minister in zdajšnji poslanec LDS. V elektrogospodarstvo je Pe-
X
H


čan Gruden prišel že leta 2000, najbrž se mu je zdelo zanimivo.
V NS nekdanji privrženec ZKS
Drugega člana nadzornega sveta, Janeza Gladka, poznajo predvsem Belokrajnci in Dolenjci. Včasih je bil vnet zagovornik in privrženec komunistične partije. Črnomaljci ga poznajo kot rednega tedenskega obiskovalca pisarne občinskega komiteja ZKS. Po koncu prejšnjega sistema se je od partije nekoliko oddaljil in pozneje prešel v DeSUS, kjer je postal predsednik nadzornega odbora. Bil je tudi zadnji direktor neslavno propadlega črnomaljskega podjetja Belt - Belokranjske želozolivarne Črnomelj, ki je leta 1992 še pod njegovim vodstvom prešla pod okrilje t. i. Koržetovega sklada oziroma Sklada za razvoj in od nekdanjega črnomaljskega "ponosa" ni ostalo nič ali skoraj nič. Danes je Gladek med Belok-ranjci in nekaterimi Dolenjci zaradi tega precej nepriljubljen, da ne rečemo osovražen. Pozneje je Gladek prešel v družbo Gorjanci iz Vavte va-
m
Predstavniki lastnikov:
Predstavnika zaposlenih:
Aljoša Pečan Gruden, predsednik (LDS) Mag. Janez Janko Gladek (DeSUS) Mirjana Koporčič Veljič (LDS) Marko Vučina (LDS) Sonja Doberšek Robert Škof
Elektro Celje preskrbuje tri osrednje slovenske regije, savinjsko, koroško in spod-njeposavsko, s 40 občinami v celoti in 2 delno. Velikost preskrbovalnega območja je 4.345 kvadratnih kilometrov, kar je 22 odstotkov celotne površine Slovenije.
oslovanje družbe v letu 2003
Prihodki: 29,8 milijarde tolarjev Čisti dobiček: 602 milijona tolarjev
Leta 2002 je bilo izgube v višini 635 milijonov tolarjev.
Opomba:
Zaposleni opozarjajo, naj bi bilo finančno poslovanje družbe napačno ovrednoteno pri zalogah, zaradi česar je lahko poslovni izid ugodnejši od dejanskega.
si, ki je prav tako propadla. Danes je upokojenec in "poznavalec" elektro-distribucijske dejavnosti. Njegove delovne izkušnje nimajo nič skupnega z elektrogospodarstvom.
Druga dva člana pripadnika LDS
Mirjana Koporčič Veljič je od aprila lani članica uprave družbe Triglav Naložbe, finančna družba in nekdanja članica nadzornega sveta družbe Kompas Mejni turistični servis s Pra-žakove ulice v Ljubljani. Mandat ji je potekel junija lani. Po naših informacijah je privrženka LDS. Arhitekt Marko Vučina je vodja urada za okolje in prostor v občini Velenje in po naših podatkih član LDS. Dejavno je sodeloval z nekdanjim poslancem LDS Janijem Kavtičnikom.
Zaposleni opozarjajo
Glede na strankarsko pripadnost
1 Lastniška sestava Javneua nodietia Elektro Celje na dan 31. 12.2003	
Republika Slovenija	79,50 odstotka
Kapitalska družba, d. d.	1,53 odstotka
Pooblaščene investicijske družbe in druge pravne osebe	18,44 odstotka
Fizične osebe	0,53 odstotka
Vir: Letno poročilo družbe za leto 2003	
	
direktorja družbe se ne smemo čuditi, da je bilo njegovo sodelovanje z nadzornim svetom zgledno, kot sam zatrjuje v svojih poročilih in nastopih. Danes nekateri zaposleni opozarjajo, da v družbi Elektro Celje vlada precejšen nered. Opozarjajo tudi na to, da Petrovič skupaj s svojimi ožjimi sodelavci uprave družbi dela poslovno škodo. Menijo, da je treba v družbi Elektro Celje preveriti večino javnih razpisov. Sporni naj bi bili nekateri izleti vodstva. Napake naj bi bile pri vrednotenju zalog družbe, kar posledično vpliva na njen fi-
Za vodenje elektrogospodarstva je bil v prejšnji vladi pristojen minister Janez Kopač, ki je tudi poskrbel, da so na vodilna mesta v elektropodjetjih prišli predvsem kadri LDS. Če pa je to uspelo nekaterim iz drugih strank, so bili "strogo preverjeni".
Družbo, v kateri naj bi se dogajale številne nepravilnosti, vodi Peter Petrovič, nekdanji poslanec LDS.
nančni izid. Obstaja namreč možnost, da je poslovni izid zaradi morebiti napačno ovrednotenih zalog ugodnejši. Povedano drugače, v gospodarskih družbah je teoretično mogoče z vrednostjo zalog ob koncu leta prirediti končni poslovni izid. Veliko denarja naj bi bilo zapravljenega za center vodenja in klicni center. Poleg tega mu očitajo nepravilnosti pri poslovanju s Cinkarno Celje in podobno. Opozarjajo še na to, da je bil t. i. direktorski informacijski sistem leta 2002 in 2003 predrag, dela pa naj bi bil izvedel prijatelj in sošolec predsednika uprave družbe Elektro Celje.
Vodstvo lahko obrzda le vlada
Očitkov je še nekaj, vendar se delavci ne upajo javno izpostavljati in se predstavljajo kot "prestrašeni in ustrahovani". Prosijo nas, naj preverimo nekatere stvari, vendar novinarji tega ne moremo opraviti v celoti. To lahko storijo le zaposleni prek članov nadzornega sveta. Ker pa so ti takšni, kot smo prej navedli, je malo možnosti, da bi jim to uspelo. Ker je večinski lastnik družbe država, lahko ta zahteva izredni pregled poslovanja. Upajmo, da bo to prek svojih predstavnikov končno tudi storila.	Vida Kocjan
ELEKTRO GORENJSKA
ELEKTRO LJUBLJANA
-т- ■ — ^^^^
finance
Samoupravljanje spodletelo
niški sestavi. V teh primerih je po-	skim gigantom Mercatorjem, ki je bil
membna tudi cena, po kateri novi	v primerjavi z drugimi podjetji, ki so
delničarji dokapitalizirajo družbo;	si prav tako prizadevala za dokapita-
če je ta prenizka, novi lastniki pri-	lizacijo, malce v prednosti. Mercator
dobijo na račun oškodovanja starih,	je imel na skupščini že izglasovan
odobren kapital z izključeno pred-
Spremembe lastniških deležev	nostno pravico za sedanje delničarje.
V času po volitvah je kar nekaj več-	Kapital lahko poveča za največ 20 od-
jih podjetij poskušalo izpeljati dokapi-	stotkov. Dokapitalizacija bi bila no-
talizacijo. Vsa so zatrjevala, da svež ka-	minalno vredna največ 6,4 milijarde
pital potrebujejo, da bi ga lahko usme-	tolarjev, realno (po tržni ceni) pa bi
rila v nove posle. Toda dejansko je pri	bilo skupaj treba odšteti približno 25
večini izmed njih šlo predvsem za že-	milijard tolarjev. Uprava Mercatoija
ljo uprav, da bi zmanjšale delež držav-	potrebuje za izglasovanje dokapitali-
nih skladov in v lastniško sestavo pri-	zacije štiri od petih glasov zunanjih
peljale (najverjetneje v večini primerov	članov nadzornega sveta (NS) oziro-
po prenizki ceni na škodo dosedanjih	ma predstavnikov kapitala. O njej so
delničarjev) prijateljske lastnike, ki bi	glasovali predsednik NS Janez Boho-
jih podpirali pri "samoupravljanju",	rič, Matjaž Gantar, Branko Tomažič, Nekateri direktorji, ki so svoja podjetja dolga leta vodili na račun paktiranja s staro oblastjo (poslovni uspehi so bili pogosto precej manj pomembni), so se namreč zbali, da v spremenjenih okoliščinah ne bodo več nedotakljivi. K sreči sta se država oziroma Kapitalska in Slovenska odškodninska družba pravočasno zavedeli nastavljene zanke in uspešno preprečili večino predlaganih dokapitalizacij.
Čigav bo Mercator?
Začnimo kar s slovenskim trgov-
Vladimir Jančič in Marjan Somrak. Velja omeniti, da jim mandat poteče konec oktobra letos. Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba naj bi močno nasprotovala dokapitalizaciji Mercatorja. Nasprotovanje Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) je predvsem posledica zamenjave stolčkov, kar Zoranu Jankovi-ču, ki je pod prejšnjo oblastjo uspešno krmaril, zdaj povzroča mnogotere težave. In kakšne so pravzaprav Jankovičeve namere oziroma zakaj se je odločil za dokapitalizacijo prav zdaj? Zoran Jankovič je večkrat omenil, da je dokapitalizacija mogoča le ob izredni naložbeni priložnosti, ki je ne bi mogli izpeljati s predvidenim
ta dokapitalizaciji. Nekateri omenjajo kot možnega dokapitalizatorja tudi F.lccto Holding, kije formalno last lankovičevih sinov in bi lahko nastopila sama ali še s kom drugim. Omenjajo tudi dve drugi opciji. Prva možnost je zamenjava: Mercatorju srbski C-Market, srbski Delti, ki je v vojni za C-Market nasprotnica Mercatorja, nove delnice Mercatorja. Toda v zadnjem času je več slišati o drugi možnosti: da bi Mercator kupil hrvaški Getro, ta pa bi v zameno postal delničar Mercatorja. Tudi Tone Turnšek, predsednik uprave Pivovarne Laško, in Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, sta bila tik pred zadnjo sejo NS Mercatorja v aprilu na obisku pri Zoranu Jankoviču. Na njej
V zadnjem času je kar nekaj največjih slovenskih podjetij poskušalo izpeljati dokapitalizacijo, da bi tako oslabila lastniške deleže države v njih.
Pri dokapitalizaciji gre v temelju za to, da podjetje dobi svež kapital. Lahko ga vplačajo obstoječi lastniki v skladu i. dotakratnimi lastniškimi razmerji. Če pa pride do izključitve prednostne pravice obstoječih lastnikov, lahko podjetje dokapitalizira tudi kdo drug. Pri delniških družbah ob dokapitalizaciji podjetje izda nove delnice in jih nato v zameno za svež kapital izroči dokapitalizatorjem. Zato lahko v primerih, ko podjetja ne dokapitalizirajo dotedanji lastniki, pride do precejšnjih sprememb v last-
kapitalom za naložbe v svojih sicerš-i njih letnih načrtih. Za zdaj še ni bilo dovolj pojasnjeno, katera takšna naložba naj bi se Mercatorju obetala prav zdaj. Zato mnogi menijo, da je njegov cilj zaradi spremenjenih političnih razmerij moči po volitvah spremeniti moč posameznih Merca-torjevih lastnikov, ker mu največja delničarja Kad in Sod nista več tako naklonjena. V zadnjih nekaj mesecih se je med kandidati za dokapitalizacijo največkrat pojavljalo ime francoske investicijske banke BN P Paribas. Govori se, naj bi se za dokapitalizacijo med obstoječimi lastniki zanimala predvsem KD Group, medtem ko predsednik uprave Save Janez Bohorič pravi, da jih takšna naložba ne zanima, Kad in Sod pa po neuradnih informacijah nasprotuje-
KD Group in Istrabenz sta najverjetnejša dokapitalizatorja Mercatorja.
Predlagano dokapitalizacijo Merkurja
so se uprava in nadzorniki Mercatoija neformalno menda že pogovarjali o dokapitalizaciji. Jankovic se zagovarja, da sta Turnšek in Glaser prišla le kot velika dobavitelja, ne glede na to pa je slišati, da bi slovenski dobavitelji lahko kapitalsko podprli Mercator pri prodoru na jugovzhodne trge.
Jankovic ima še tri leta časa, da s soglasjem nadzornega sveta za 20 odstotkov poveča osnovni kapital družbe. Pri tem lahko izključi tudi prednostno pravico obstoječih delničarjev. Do naslednje seje nadzornega sveta naj bi delničarji poskušali najti rešitev, ki bo sprejemljiva za vse lastnike, torej tudi državo, in bo rešila več odprtih vprašanj hkrati. Takšna celovita rešitev naj bi zajela tudi do-kapitalizacijo s strani ključnih lastnikov. Pri tem naj bi bil eden glavnih vlagateljev KD Group, čeprav se pojavljajo govorice, naj bi bil njen prvi mož Matjaž Gantar eden izmed največjih nasprotnikov dokapitalizaci-je. Poleg ključnih lastnikov pa lahko pričakujemo, da bo v lastniško sestavo Mercatorja vstopil nov vlagatelj. Poznavalci razmer ne izključujejo možnosti, da bo to slovensko podjetje, najverjetneje koprski Istrabenz. Mercator bi imel od vstopa Istraben-za korist predvsem na hrvaškem trgu, kjer utegne prevzeti eno od tamkajšnjih trgovskih podjetij. Poleg Is-trabenza bi pri dokapitalizaciji Mercatorja utegnili sodelovati še KD Group, Mercatorjevi menedžerji, morda pa tudi Pivovarna Laško.
Podobna zgodba tudi pri Merkurju
Največja Merkurjeva lastnika Kad in Sod sta na skupščini zavrnila predlog uprave o dokapitalizaciji podjetja. Po besedah strokovnjakov izključitev prednostne pravice ni mogla bi-
Janezu Bohoriču za zdaj v Savi ni uspelo povečati deleža prijateljskih lastnikov.
ti razlog za zavrnitev, saj so lastnikom predlagali tudi možnost, da prednostna pravica ostane. Zavrnitev do-kapitalizacije zaradi izključitve prednostne pravice zanika tudi direktor Soda Marko Pogačnik: "Nismo videli kakšnega konkretnega projekta, zaradi katerega bi se moral Merkur dokapitalizirati. Če tak projekt bo, bomo novo izdajo delnic podprli."
Uganka je bila, kdo bi dokapita-liziral Merkur. Med dokapitalizatorji po neuradnih podatkih ne bo paradržavnih skladov Kada in Soda, saj ju niso povabili. Kad je sodelovala v prejšnji dokapitalizaciji. Konec februarja 2003 so nadzorniki odobrili izdajo 400 tisoč novih delnic, dober mesec pozneje pa je skupščina odobrila še 98 tisoč novih delnic v vrednosti štiri milijarde tolarjev. Se najverjetnejši dokapitalizatorji bi bili Merkurjevi gorenjski prijatelji Sava, Nacionalna finančna družba in Gorenjska banka, ki prav tako kot Merkur prihajajo iz "rdečega kapitalskega kroga".
Nadzorni svet Merkurja je na eni izmed sej potrdil predlog uprave za povečan je osnovnega kapitala družbe po postopku odobrenega kapitala. Če bi delničarji konec maja na skupščini ta predlog potrdili, bi to Merkurju glede na tržne priložnosti v naslednjih petih letih omogočilo izdajo 400.000 novih delnic. Nadzorni svet se je sicer za soglasje
k dokapitalizaciji odločil ob obravnavi osnutka pete izdaje gradiva Vizija in načrti strateškega razvoja skupine Merkur, v katerem uprava ocenjuje uspešnost izpolnjevanja svojih dolgoročnih ciljev, predstavlja prihodnje načrte in najpomembnejše strateške razvojne programe ter projekcijo izidov poslovanja do leta 2010. Vendar pa za zdaj zavoljo odločitve skupščine kaže, da bo Merkur moral na dokapitalizacijo še počakati.
V Savi preprečili dokapitalizacijo
Tudi lastniki kranjske Save na skupščini, na kateri je bilo navzočega 84 odstotkov kapitala, niso izglasovali predloga o povečani dokapitalizaciji. Predlog sklepa je sicer dobil dve-tretjinsko podporo, kar pa ni bilo dovolj. Brutovrednost dividende se je po nasprotnem predlogu Kada zvišala za 40 tolarjev, na 620 tolarjev za delnico, kljub nasprotovanju Kada pa članom nadzornega sveta ostaja 77 milijonov tolarjev brutonagrade. "Nove posadke na Kapitalski in Slovenski odškodninski družbi potrebujejo čas, da bodo pretehtale, katero investicijsko politiko podpreti in katere ne," je odločitev obeh paradržavnih družb, ki sta na zadnji skupščini Save nasprotovali povečanju osnovnega kapitala z izključitvijo prednostne pravice do novih delnic, komentiral predsednik uprave Janez Bohorič. Na Kadu trdijo nasprotno: uprava Save jim ni predstavila konkretnih investicijskih načrtov, ki bi upravičevali dokapitalizacijo. Kad je skupaj s Sodom nasprotovala predlogu uprave o dokapitalizaciji družbe s skoraj šestimi milijardami tolarjev z izdajo novih delnic. Uprava tako ni dobila potrebne tričetrtinske podpore in bo, če sodimo po razpletih, morala na svojo dokapitalizacijo še nekaj časa počakati.
Zelo pomembno je, da sta se državna sklada pravočasno zavedela, da ju skušajo Kučanovi in eldeesovi direktorji prepeljati žejna čez vodo. S tem sta zavarovala premoženje, ki je ključnega pomena za izvedbo pokojninske reforme in izplačilo odškodnin denacionalizacijskim upravičencem in vojnim oškodovancem. Hkrati se je s tem ohranila tudi pot za izgon politike iz večine največjih slovenskih podjetij. Denis Vengust
+
www.raplus.com

Dogajanje v lendavskem šiviljskem podjetju Koncept Optimum, d. o. o., nas opozarja, da država očitno na prelahek način podeljuje pomoči za spodbujanje zaposlovanja.
Podjetnik Miran Druschovich, direktor omenjenega podjetja, je namreč od države dobil veliko finančno vzpodbudo za zaposlitev šivilj, vendar se sedaj do njih obnaša tako, kot da si za svoje garaško in monotono delo ne zaslužijo niti minimalnega plačila. Kakšen je nadzor nad podeljenimi sredstvi?
S tem področjem se ukvarjata predvsem ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ministr-
stvo za gospodarstvo. Vlada RS je tako 17. 3.2005 sprejela program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2005. Ta program vsebuje aktivnosti, ki so naravnane na doseganje ciljev lizbonske strategije in optimalno implementacijo evropske strategije zaposlovanja, ki temelji na treh ciljih - polni zaposlenosti, boljši kakovosti in produktivnosti dela, socialni koheziji in vključenosti. Skupna vrednost programov ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2005 znaša slabih 21 milijard tolarjev. Največji delež tega denarja je namenjen usposabljanju in izobraževanju brezposelnih oseb ter spodbudam za novo zaposlovanje.
vo osebo, torej 600.000 tolarjev ali 1,5 oz. 1,8 milijona tolarjev za zaposlitev invalidne osebe. Za te subvencije je bilo v letu 2004 izplačanih 2,3 milijarde tolarjev. V postopku sodne izterjave je zaradi kršitve obveznosti po programu subvencije za teže za-posljive osebe, ki se izvaja od novembra 2002 dalje, 17 delodajalcev. Skupna vrednost teh terjatev znaša ok. 96 milijonov, kar je 2 odstotka sredstev za ta program v letih 2003 in 2004. V letu 2004 je zavod s tega naslova izterjal 65,5 milijona tolarjev".
V primeru Koncepta Optimum je moral direktor Druschovich izpolnjevati več pogojev, ki sta jih postavila zavod za zaposlovanje in minis-
trstvo za delo. Tako je denimo "predvidel zaposlitev 300 brezposelnih oseb za nedoločen čas. Na podlagi dokazila o zaposlitvi, pogodbe o zaposlitvi in prijave v zavarovanje na obrazcu M1/M2, je izvajalec prejel subvencijo za zaposlitev. Zaposlitev za nedoločen čas zavod potem spremlja 3 leta". Ko smo Kosa povprašali, koliko je dobilo podjetje, je odgovoril: "Območna enota zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti je podjetju Koncept Optimum, d. o. o., iz sredstev programa aktivne politike zaposlovanja nakazala sredstva v skupni višini 148,769.809,00 tolarjev." Omeniti je treba tudi, daje bilo omenjeno podjetje za izvajanje
programa "lokalno zaposlitveni programi" izbrano na javnem razpisu v letu 2004, ki ga je pripravila centralna služba zavoda za zaposlovanje.
Država je svoje delo opravila
Podjetnik Druschovich je ob odprtju obrata v Lendavi optimistično izjavil, da imajo ogromno naročil, tako da potrebujejo ogromno delavcev, iskati pa jih bo pomagal zavod za zaposlovanje. Druschovich se je takrat čudil, kako kljub visoki brezposelnosti, ki vlada v Prekmurju, ne morejo dobiti delavk. Tako so bili prisiljeni poiskati šivilje iz sosednje Madžarske. Največja ironija je v tem, da so omenjene delavke pustile služ-
Podjetje izpolnjevalo pogoje
Na vprašanje, koliko finančnih pomoči pri zaposlovanju podjetjem namenja ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, nam je Erik Kos, v. d. generalnega direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje, odgovoril, "da je lani subvencije za spodbujanje novega zaposlovanja teže zaposljivih oseb prejelo 1.805 delodajalcev za 2.029 teže zaposljivih oseb. 98 odstotkov delodajalcev je prejelo manj kot 5 milijonov tolarjev, večina pa le za eno teže zaposlji-
Direktor podjetja Koncept Optimum, d. o. o., Miran Druschovich ne more zagotoviti minimalnih plač za zaposlene za mesec marec, medtem ko se sam vozi v najnovejšem porscheju.
Ali se bodo morali zaposleni v Konceptu Optimum vrniti na zavod za zaposlovanje?
KONCEPT
optimum
KONCI'1 |Ol>n\U M
Sredstva, dodeljena podjetju Koncept Optimum v letu 2004:
bo na Madžarskem, saj so jih v Slovenijo zvabile obljube o boljšem zaslužku. Sedaj pa si prizadevajo dobiti minimalno plačo za mesec marec, o povrnjenih potnih stroških in regresu za letni dopust pa lahko le sanjajo. Delavke so tako 11. aprila začele stavkati, direktor pa jim je po 50 dneh stavkanja le izplačal del obljubljenih 80 tisočakov za marčevsko plačo, do 18. junija pa jim je obljubil poplačilo vseh dolgov, potnih stroškov, regres in nadomestila za malico.
Kos iz direktorata za trg dela in zaposlovanja nam je predstavil, kako je potekalo financiranje in izobraževanje oz. usposabljanje v primeru Koncepta Optimum. "V okviru programa 'delovni preizkus' so vključene osebe na podlagi vnaprej potrjenega programa opravile preizkus znanj, veščin, spretnosti in delovnih navad. Osebe, vključene v program usposabljanja na delovnem mestu, so se usposabljale od enega do treh mesecev. Brezposelne osebe, ki so bile vključene v programa 'usposabljanje na delovnem mestu' in 'delovni preizkus', so skupaj prejele dobrih 18 milijonov tolarjev. V tem znesku so zajeta nadomestila življenjskih stroškov za čas vključitve v programa (od 30-60 odstotkov minimalne plače) in stroški prevoza na delo. Zavod za zaposlovanje je pokril tudi stroške zdravniških pregledov brezposelnih oseb, ki so se vključevale v navedene programe." Zdi se, daje država v tem primeru, vsaj pri vzpostavitvi in urejanju delovnih mest, storila zelo veliko, saj je prevzela nekatere obveznosti, ki bi jih moral sicer prevzeti novi delodajalec. Veliko je prispevala tudi občina
PROGRAM
Št. vključenih
Dodeljena sredstva
Usposabljanje na delovnem mestu	140	25.549.954,00
Delovni preizkus	53	
Subvencija za teže zaposljive osebe	. 27*	40.500.000,00
Lokalni zaposlitveni programi- razpis	53	82.719.855,00
Skupaj delodajalcu		148.769.809,00
Izplačila brezposelnim osebam		18.357.072,00
Skupaj BO in delodajalec		167.126.881,00
* 16 izmed teh zaposlitev je bilo delavk Mure. Vir: Zavod RS za zaposlovanje		
Lendava, da seje Druschovich odločil priti v Lendavo, saj mu je dala v 3-letni brezplačni najem nekdanjo Murino proizvodno halo, ki je v lasti Razvojnega javnega sklada Lendava, da je lahko postavil proizvodno linijo. A očitno je bilo direktorju Druschovichu to premalo, saj se je vseskozi pritoževal nad premajhno spodbudo države pri zaposlovanju. Tako se lahko vprašamo, ali je kot me-nedžer nesposoben ali pa je v Prek-
Erik Kos, v. d. direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje, pravi, da bo -do morala ministrstva bolje sodelovati med seboj, da se sredstva, namenjena subvencijam, ne bi podvajala.
murje prišel z drugimi, nečednimi nameni, na kar opozarjajo nekateri.
Kakšen je nadzor?
Pri dogovarjanju o morebitni subvenciji za zaposlovanje bi morala država poskrbeti za natančnejše preverjanje finančnih zmožnosti posameznika ali podjetja, ki zaprosi za subvencijo. Tako se najbrž ne bi moglo zgoditi, da je denar za januarske plače v Konceptu Optimum zamujal zato, ker je bil direktor odvisen od tega, kdaj bo zasedal posojilni odbor banke, pri kateri ima podjetje odprt račun. Potreboval je namreč 25 milijonov tolaijev posojila za plače in vse druge obveznosti (za 180 zaposlen ih). Takrat je podjetje prvič zamudilo z izplačilom plač, od tedaj pa se to redno dogaja. Lahko si samo predstavljamo, kakšno agonijo in obup preživljajo delavci, ki delajo za minimalne plače, pa še teh ne dobijo, medtem ko se njihov direktor vozi v najnovejšem avtomobilu porsche. Delavcem je moral na pomoč priskočiti Rdeči križ in jim podelil pakete z najnujnejšimi stvarmi in simbolično žepnino. Ministrstvo za delo je na dveh sestankih z vodstvom podjetja, predstavniki zaposlenih, lokalne skupnosti in sindi-
kata dosegel konkretne dogovore, vendar se jih posamezne strani niso držale. Na naše vprašanje, kako lah ko ministrstvo za delo ukrepa proti direktorju Druschovichu, če ne bo poravnal svojih obveznosti do zaposlenih, nam je Kos odgovoril: "Območna enota Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota je kot instrument za zavarovanje dodeljenih sredstev iz programov aktivne politike zaposlovanja za leto 2004 zahtevala od delodajalca, da predloži menice. Zavod je dolžan v primeru kršitev pogodbenih določil na strani delodajalca začeti s postopkom izterjave. Kolikor delodajalec obveznosti ne izpolni prostovoljno, zavod v skladu z navodilom o unovčevanju menic pri bankah poda predlog za unovčitev. Če na transak-cijskem računu delodajalca ne bo denarja in bo banka takšno menico zavrnila z oznako, da ni bila plačana, bo zavod v skladu z zakonom o izvršbi in zavarovanju podal predlog za izvršbo na podlagi verodostojnelistine." Za leto 2005 so tako že zaostrili pogoje zavarovanja za izpolnitev pogodbenih obveznosti (bančno poroštvo na prvi poziv, hipoteka) in možnosti obročnega izplačila subvencij, ker je bil do-zdajšnji sistem preohlapen in je dopuščal netransparentno ravnanje z davkoplačevalskim denarjem.
Na naše vprašanje o morebitnih podvajanjih državnih sredstev za spodbujanje podjetij in zaposlovanje s strani več ministrstev je Kos dejal, da na ministrstvu za delo ugotavljajo, da bo potrebno večje sodelovanje z drugimi resornimi ministrstvi, še posebno z ministrstvom za gospodarstvo, ki za različne spodbude prav tako namenja znatna proračunska sredstva.
Gregor Drnovšek
Ш<

Ločujmo za prihodnost

Pomanjkanje avtonomije šol in učiteljev znotraj šolskega sistema predstavlja oviro za razvoj kakovostnejšega pouka. Slovensko in evropsko šolstvo se utapljata v morju zakonov in administracije.
O tem so prepričani v društvu Pobuda za šolo po meri človeka, ki je prejšnji torek v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa pripravila okroglo mizo z naslovom Za večjo avtonomijo šol in učiteljev. Razprava, ki je doživela izjemno dober obisk
Slovenija
Za avtonomijo učiteljev
strokovne javnosti, torej ravnateljev in učiteljev, je pokazala tudi kritično držo do novih šolskih oblasti, ki jih po desetletju liberalistične (ne)-vzgoje nedvomno čaka trdo delo.
Konkretne rešitve
Pobuda za šolo po meri človeka je ob koncu okrogle mize, na kateri je bila navzoča tudi državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ) Alenka Magdalena Šverc (z njo smo opravili kratek pogovor, ki si ga lahko preberete v okvirju), sprejela sklepe, ki bi pripomogli k izboljšanju stanja v šolstvu. Društvo tako predlaga spremembo zakona o organizaciji in financiranju izobraževanja, ki bi omogočila večjo raznolikost javnega šolstva. Poleg tega predlaga skrčenje sedanje količine zakonov in podzakonskih aktov, ki predstavljajo "administrativni balast", ter uvedbo strokovne učiteljske zbornice kot dejavnika soodločanja. Prav gotovo najodmevnejši spričo zadnjih zapletov pri (ne)ime-novanju ravnateljev je predlog za črtanje tistih delov zakona, ki določajo soglasje šolskega ministra k imenovanju in razrešitvi ravnateljev.
Pobuda za šolo po meri človeka meni, da bi moralo MŠŠ skupaj z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo izdelati "jasen
programski okvir in smernice" za izobraževanje učiteljev ter ustrezneje zasnovati potek in končanje pripravništva pedagoških delavcev.
Prezapletena zakonodaja
Po uvodu dr. Huberta Požarni-ka, ki je izpostavil preštevilne zakone, ki otežujejo razvoj samostojnega šolstva v vseh državah EU, tudi tistih, ki jih jemljemo za zgled, je besedo prevzel dr. Janez Bečaj. Ugotavljal je, da se beseda avtonomija uporablja predvsem kot parola in da si jo vsak razlaga po svoje. Bečaj je prepričan, da ne moremo vedeti, kakšna znanja bo trg dela zahteval čez 15 ali več let, zato šolstva ne moremo podrejati zahtevam trga. Smisel avtono-
mije (učenca, učitelja in posamezne šolske ustanove) vidi prej v razvoju mladih kot samostojnih osebnosti. V ta namen morajo imeti učitelji bolj proste roke, prvi pogoj pa sta posluh ravnateljev in šolskih oblasti.
Avtonomija na papirju
Dr. Barica Marentič-Požarnik je podala analizo razvoja strokovne avtonomije učiteljev v Sloveniji v zadnjih letih. Pri tem je problematizira-la prepad med deklariranimi cilji ku-rikulame prenove in dejanskim stanjem. Prva težava se po njenem mnenju pojavi že pri opredelitvi strokovne avtonomije, ki je lahko ožja ali širša. V prvem primeru gre za svobodo v uporabi znanja pri
uresničevanju učnih načrtov. Širša avtonomija zajema suvereno izbiro didaktičnega koncepta poučevanja, metod in tehnik dela v razredu ter soodločanje o učnih vsebinah in ukrepih šolske politike. Marentič-Požar-nikova je tudi poudarila, da avtonomije ne moremo obravnavati ločeno od strokovnosti in odgovornosti.
Precej kritična je bila njena ocena usposabljanja prihodnjih učiteljev. Ti so že na fakultetah često prepuščeni sami sebi in ne morejo razriti potrebne strokovnosti. Tako je pri obveznem pripravništvu močan poudarek na poznavanju zakonodaje, mentorstvo je postalo le formalnost, spremljanje učitelja pri njegovih prvih korakih pa ie prepuščeno naključju.
Pobuda za šolo po meri človeka (na sliki dr. Hubert Po	Dr. Barica Marentič-Požarnik žarnik) je na MŠŠ naslovila	je dejala, da pojma učiteljeve konkretne predloge. Pot do	avtonomije ne moremo obrav-šolske avtonomije pa bo v	navati ločeno od pojmov stro-vsakem primeru še dolga.	kovnosti in odgovornosti.
Dr. Jana Kalin je predstavila izsledke raziskave na vzorcu 486 učiteljev različnih stopenj. Ti imajo na pojem učiteljeve avtonomije dokaj različne poglede.
K povečanju učiteljeve avtoritete in avtonomnosti bi po mnenju Matije Horvata veliko pripomogla ustanovitev učiteljske zbornice.
Minister Zver na podelitvi ekozastav
otrebna sta zmanjšanje administracije in stalno strokovno usposa
ИШД
V petek, 3. junija, so v okviru nacionalnega programa Ekošola kot način življenja že osmiC podelili ekozastave. Gre za mednarodna priznanja slovenskim ekošolam, ekovrtcem in ekodomom za šolske in obšolske dejavnosti. Pri podelitvi, ki je potekala na ploščadi pred ljubljansko Halo Tivoli, je sodeloval tudi minister za šolstvo in šport Milan Zver. Podelitev ekozastav je pomenila tudi priložnost za predstavitev listine o sodelovanju, ki pomeni javno podporo programu Ekošole in sta jo podpisala minister Zver in njegov kolega, minister za okolje in prostor Janez Podobnik.
Dr. Jana Kalin je predstavila izsledke svoje raziskave iz leta 2002, v kateri je na vzorcu 486 učiteljev različnih stopenj poskušala ugotoviti mnenja učiteljev o šolski avtonomiji. Zanimivo je, da so se odgovori močno razlikovali, pokazali pa so tudi, da se učitelji na razredni stopnji počutijo bolj avtonomne kot učitelji na gimnazijah, kjer delajo pod pritiskom učnih načrtov in zunanjih preverjanj znanja.
Minister na potezi
Matija Horvat je pojasnil, da se je občutek o avtoriteti učitelja pri učencih močno zmanjšal. Če je učiteljeva avtonomija mogoča znotraj razreda, jena šoli odvisna predvsem od posluha ravnatelja, v šolskem sistemu pa je skoraj odsotna, je menil Horvat. Poudaril je, da je država v preteklosti vzpostavila sistem, ki uči-
teljem onemogoča avtonomnost. Pri tem ne gre za interes učiteljev, ampak za potrebo učencev in šolstva, saj bo le tako mogoč kakovostnejši pouk. Pri tem je spomnil, da je skupina učiteljev že pred leti predlagala ustanovitev učiteljske zbornice, a je prejšnja oblast v svoji liberalni sa-mopašnosti predlog spravila v predal. Zdaj je po Horvatovem prepričanju na potezi nova šolska oblast.
Dora Gobec je v svojem prispevku izpostavila, da se ob razpravah o metodah in vsebinah pouka pozablja na bistvo, to je vrniti v ospredje otroka -človeka. Današnjemu šolstvu manjka življenje, je prepričana Gobčeva. Sola bi morala v prvi vrsti pripravljati mladega človeka za tvorno vlogo v skupnosti. Socialistična administracija je iz šol pregnala temeljne vidike, kot so čustva in socializacija. Da bi iz-
Šibka točka strokovnega usposabljanja pedagoških delavcev nastopi, kot smo slišali na okrogli mizi, po diplomi. Strokovni izpit in spremljanje razvoja učitelja naj bi bila samo formalnost. Kaj bi bilo treba narediti?
Izobraževanje učiteljev je izjemno pomemben del šolske politike. Ni mogoče vsega postoriti, potem ko je učitelj že diplomiral na eni od pedagoških smeri. Pričakujem, da bodo pristojni programe izobraževanja učiteljev že zaradi bolonjskega procesa temeljito preučili in da bodo v prihodnje vključevali tudi ustrezen delež didaktično metodičnih znanj. Na področju nadaljnjega izobraževanja in strokovnega usposabljanja učiteljev pa je programski svet, ki ga je imenoval minister, že pripravni nekaj predlogov sprememb.
Kaj menite o predlogu ustanovitve strokovne učiteljske zbornice?
Učitelje je treba vključiti v proces oblikovanja strokovnih predlogov in rešitev. Učiteljska zbornica bi lahko bila kot predstavnica učiteljev pomembna partnerica, ki bi jo lahko sistematično vključevali v procese oblikovanja strokovnih predlogov in rešitev. Pričakujem, da bi učiteljska zbornica pripomogla k večjemu ugledu in profesionalizaciji učiteljskega poklica.
Pobuda za šolo po meri človeka poudarja tudi potrebo po vključitvi učiteljev v proces odločanja, npr. v posameznih komisijah. Se strinjate z njimi?
Podpiram predlog sodelovanja praktikov v vseh komisijah, ki pomembno vplivajo na vzgojno-iz-obraževalni proces.
Avtonomijo učiteljev naj bi onemogočala tudi preobširna in zapletena zakonodaja na tem področju. Učitelji naj bi bili ujetniki množice zakonov in pravil.
Eden od ciljev naše politike je povečanje avtonomije, zmanjšanje pre-podrobnega normativnega urejanja številnih šolskih vprašanj in zmanjšanje administrativnega dela. Ministrstvo ob spremembah pravilnikov sistematično skrbi za uresničevan je teh ciljev. Avtonomijo učiteljev pa skušamo povečevati tudi s krepitvijo nadaljnjega izobraževanja in nadaljnjega strokovnega usposabljanja.
boljšali stanje, bo treba spodbuditi šol-	zijo razvoja, pri čemer bodo bolj kot sko avtonomijo kot okolje, v katerem	konkretna znanja, ki zastarajo, pose bo otrok celostno razvijal. Pri tem	membne kompetence, ki jih bo uče-bo treba doseči splošni konsenz in vi-	nec pridobil.
Državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Magdalena Šverc
Havlova nova knjiga
Nekdanji češki predsednik Vaclav Havel se je po dveh mesecih v ZDA, ki ju je preživel v knjižnici ameriškega kongresa, vrnil v domovino. Dejal je, da je že napisal 150 strani zelo posebne knjige, ki bi jo rad dokončal še to poletje. Havel se je v ZDA zasebno srečal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem v Beli hiši, zajtrkoval z nekdanjim ameriškim predsednikom Billom Clintonom, preostali čas pa posvetil pisanju. Vsebine sicer ni izdal, je pa enkrat prej nakazal, da namerava napisati igro na podlagi Shakes pea reovega Kralja Leara in avtobiogratijo.
Poplave in plazovi
Romunijo so po močnih padavinah znova prizadele poplave, predvsem na severozahodu države je poplavljenih na stotine hiš. V osrednji pokrajini Mures je v nekaj urah zapadlo 105 litrov dežja na kvadratni meter. Romunijo narasle vode ogrožajo že od sredine aprila. V pokrajini Banat na zahodu države so bile poplave najhujše v zadnjih 40 letih. Kij ub mednarodni pomoči je več vasi in na tisoče hektarjev zemlje še vedno pod vodo, romunske oblasti pa škodo ocenjujejo na okoli 400 milijonov evrov. Poplave in zemeljski plazovi so prizadeli tudi osrednjo Kitajsko, in sicer 24 mest in okrožij v pokrajini Hunan, saj je na posameznih območjih padlo več kot 200
480 kilometrov veliko packo, ki bi lahko bila po mnenju znanstvenikov posledica vpliva asteroida, zemeljskega plazu ali izbruha vulkana. Znanstveniki upajo, da bodo lahko po drugem poletu mimo Titana, ki naj bi bil julija, natančno ugotovili, kaj je omenjeni madež. Misija Cassini, ki je stala 3,3 milijarde ameriških dolarjev ter je skupni projekt NASA in Evropske vesoljske agencije ESA, se je začela leta 1997. Da je sonda Cassini dosegla Saturn, je trajalo sedem let. Znanstveniki menijo, da je atmosfera nad Titanom podobna tisti, ki je bila ob nastanku Zemlje. Raziskave Titanove atmosfere bi tako lahko pripomogle k boljšemu razumevanju o začetkih življenja na Zemlji.
Pregrešna draginja
Šest kvadratnih metrov velika sobica v elitnem delu Londona stane 800 evrov na mesec. Lastniku najmanjšega stanovanja britanske prestolnice je v ta miniaturni prostor uspelo namestiti minikuhinjo, kabino s prho in omaro, posteljo pa je namestil na galerijo in jo povezal s stopnicami. Stanovanjce je na Not-ting Hillu, ugledni četrti v zahodnem delu Londona. Za stanovanje oziroma sobo je lastnik ne glede na ceno
ski voditelj Viktor Janukovič, je prejel sodni poziv zaradi povezave z domnevno korupcijo v vladi v času, ko jo je vodil. Janukovič je osumljen, da je junija lani nezakonito zagotovil 900.000 dolarjev za nakup materiala za mednarodno letališče v Donecku, ki je Janukovičeva volilna baza. Sedanji ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je boj proti korupciji postavil med svoje prednostne naloge, druge stranke pa sedaj vlado obtožujejo, da preganja politične nasprotnike. Juščenko se je zavezal, da se bo lotil široko razvejene korupcije v Ukrajini, posledica pa je veliko število policijskih preiskav.
milimetrov dežja na kvadratni meter. Kitajska vremenoslovska služba za ta meseec napoveduje nove padavine in poplave, zlasti v srednjem in spodnjem toku Dolge reke in na območju, ki zajema večji del Hunana.
Armanijevi hoteli
Italijanski modni velikan Giorgio Armani je z arabsko družbo Emaar Hotels & Resorts s sedežem v Dubaju podpisal pogodbo o graditvi verige prestižnih hotelov. Milijardo evrov vredna pogodba v prihodnjih desetih le-
in velikost zelo hitro našel najemnika; v manj kot treh dneh ga je najela mlada poslovna ženska. Pri prodaji bi ta garsonjera v Londonu, ki sodi med najdražja mesta na svetu, lahko dosegla ceno 150.000 evrov.
Janukoviču sodni poziv
Nekdanji ukrajinski premier, kandidat za predsednika in opozicij-
Nova antična odkritja
Grški arheolog Kostas Zahos je na frizu antičnega templja, izklesanega v čast zmage rimskega cesarja Oktavijana v bitki pri Akciju, odkril podobi otrok egiptovske kraljice Kleopatre in rimskega vojskovodje Marka Antonija. Zahos trdi, da sta enajstletna dvojčka Aleksander Helios in Kleopatra Selena prikazana na eni od kočij na frizu, ki prikazuje Ok-tavijanovo zmagoslavje v Rimu leta 29 pred Kr., ko je proslavil zmago nad svojima nasprotnikoma Markom Antonijem in Kleopatro.
Neobičajen madež
Neobičajno velik madež na Sa-turnovi veliki luni Titan, ki ga je odkrila sonda Cassini, bega znanstvenike. Sonda je v začetku leta na poletu mimo Titana namreč posnela
tih predvideva graditev najmanj sedmih hotelov pod blagovno znamko Armani. Prvi naj bi vrata odprl v E>ubaju leta 2008 v nebotičniku Tower Burj Dubai, ki naj bi bil ena največjih tovrstnih zgradb na svetu. Hotele naj bi Armani odprl še v Milanu, Londonu, Parizu, New Yorku, Tokiu in Šanghaju. Koncem Armani je eden redkih, ki ga v preteklih letih ni prizadela kriza v industriji
prestižnega blaga in je s 4.800 zaposlenimi, 13 proizvodnimi enotami in trgovinami v 39 državah eden največjih modnih koncernov na svetu.
Spor zaradi svetega pisma
Danci upajo, da jim bo Norvežan, ki je na dražbi leta 2000 kupil 300 let staro Sveto pismo, poprej ukradeno iz danske Kraljeve knjižnice, vrnil to dragoceno knjigo. Domnevajo, daje omenjena knjiga ena od 3.000 knjig, kolikor jih je iz Kraljeve knjižnice med letoma 1967 in 1978 ukradel neki nekdanji nameščenec. Knjižničarje umrl februarja leta 2003, njegova vdova, ki je z njim sodelovala pri prodaji, pa je lani končala v zaporu prav zaradi prodaje dragocenih ukradenih knjig iz fundusa knjižnice. Ukradeno Sveto pismo so natisnili na Švedskem leta 1703. Za
19. stoletja, nato pa je bila spet precej poškodovana med drugo svetovno vojno. Obnovitvena dela bodo potrebna predvsem na strehi in na zidovih. Cerkev bo med obnovo deloma odprta za obiskovalce.
hrambo so pooblastili švedskega kralja Karla XII. Skrivnost dragocenih ukradenih knjig se je začela odstirati konec leta 2003, ko je londonska dražbena hiša Christie's ponudila izvod knjige iz leta 1517, za katero se je vedelo, da je njena edina znana lastnica danska Kraljeva knjižnica.
manju filmov. Razstavo dopolnjujejo članki o Hepburnovi iz starih časnikov in revij, ki si jih je bilo doslej mogoče ogledati le na Dunaju. Večkrat' nagrajena igralka je s temnimi očmi, z vitko postavo, dekliškim šarmom in eleganco v filme 50. in 60. let vpeljala nov tip ženske. Svojo priljubljenost je kasneje izrabila za delo ambasadorke Unicefa, ko seje zavzemala za pravice otrok.
Visoka inflacija
Rusko ministrstvo za gospodarski razvoj in trgovino za letos napoveduje desetodstotno inflacijo,
lahko kadili v posebnih prostorih ali na prostem. Posebni prostori bodo namenjeni samo kajenju, kjer ne bodo stregli ne s hrano in ne s pijačo. Kadilnice, zaprte in s prezračevalnimi napravami opremljene prostore, si bodo lahko privoščili le večji in uspešni lokali. Kaditi bo mogoče tudi na terasah, vendar bodo v hladni Švedski kadilci to lahko počeli le krajše obdobje na leto. Po podatkih švedskega inštituta za zdravje je leta 2004 na Švedskem kadilo samo 16 odstotkov odraslih, najmanj v vsej EZ.
vendar bi ta lahko ob nespremenjenih trendih dosegla 11 ali celo 11,5 odstotka. Za prihodnje leto ministrstvo napoveduje 7- do 8-odstotno stopnjo inflacije, ki naj bi se znižala šele po letu 2008..
jo je opazil vladar. Kralj Mswati III., ki je kot osemnajstletnik zasedel prestol, je zaradi razuzdanega načina življenja tarča ostrih kritik. Dve tretjini prebivalstva namreč živi ta z manj kot dolarjem dnevno, visok odstotek ljudi pa je okužen z virusom HIV. A to svazijskega oblastnika ni motilo, ko je aprila porabil več kot milijon dolarjev za proslavo svojega 37. rojstnega dne in kupil več razkošnih avtomobilov.
Prepoved kajenja
Na Švedskem je začela veljati prepoved kajenja v restavracijah, barih in nočnih lokalih. Kadilci bodo
___globus
Kralj z enajsto ženo
Eden izmed zadnjih absolutističnih vladarjev, 37-letni kralj Sva-zija Mswati III., seje uradno poročil z 21-letno Noliqwo Ntentesa, ki je tako postala njegova enajsta soproga. Novo ime najnovejše soproge je Inkhosikati LaNtentesa. Dekle se je nehalo šolati pred tremi leti, ko

Rastava o Audrey
V Nemčiji je do 14. avgusta na ogled razstava z okoli sto fotografijami igralke Audrey Hepburn, in sicer v Ludwigovem muzeju v Kob-lenzu. Fotografije podpisuje holly-Matejeva cerkev	woodski fotograf Bob Willoughby,
Slovito Matejevo cerkev v Budim- kije Hepburnovo med letoma 1953 pešti, ki v madžarsko prestolnico pri- in 1966 spremljal zasebno in pri sne-vablja množico turistov, bodo obnovili, prenovitvena dela pa bodo veljala okrog 14,8 milijona evrov. Obnovo bodo začeli jeseni in bo trajala štiri leta. Eklektična zgradba z gotskimi elementi, katere vzhodna vrata in apsida so iz 13. stoletja, je bila močno poškodovana in prezidana ob koncu
Plavolaske izgubljajo
Najlepše ženske na svetu so ta čas rjavolaske, vsaj po mnenju 1.000 anketiranih britanskih strokovnjakov za modo, kulturo, medije in lepotno kirurgijo. Ameriška igralka Angelina Jolie, manekenka Christy Turlington, jordanska kraljica Rania, režiserka Sofia Coppola in kuharska mojstrica Nigella l.awson so na vrhu seznama najlepših žensk. Omenjenim lepoticam je skupno le to, da so rjavolaske, kar je popolna novost. Doslej so na takšnih seznamih suvereno vodile plavolaske. Te so sicer še naprej priljubljene, zato so se tudi znašle na tem seznamu, vendar niso več prve med najlepšimi.
NATURE
У

THE NEW YORK TIMES
THE SUNDAY TIMES
BBC
Zaupanje iz stekleničke
Če vzamete odmerek hormona, vas bo z lahkoto prinesel okoli vsak otrok. Švicarski in ameriški znanstveniki so že pokazali delovanje pršila, ki se vbrizga v nosnice kot kapljice proti nahodu; le-te vsebujejo hormon ok-sitocin, ki vpliva na zaupljivost. Znanstveniki priznavajo, da lahko njihovo odkritje začno zlorabljati prevaranti. S pomočjo tega pršila bi lahko povečali ugled popzvezd ali celo vplivali na izide volitev. Nekateri menijo, da je odkritje oksitocina zelo pomembno za zdravljenje nekaterih bolezni, kot je na primer avtizem, za katerega je značilno pomanjkanje čustva zaupanja, ali za zdravljenje Williamsovega sindroma, zaradi katerega so otroci preveč zaupljivi. Hormon oksitocin je nev-rohormon vretenčarjev in človeka, ki nastaja v hipotalamusu, prehaja v hi-pofizo in odtod v kri. Hipotalamus uravnava občutek lakote, žeje, vročine in mraza pa tudi čustva strahu in jeze. Oksitocin je v evoluciji postal samo še reproduktivni hormon, saj pri ljudeh in živalih spodbuja krčenje materničnih mišic pri porodu in materino navezanost na novorojenčka.
Ljubezen in možgani
Običajnim ljudem se nova ljubezen vedno zdi nekoliko podobna duševni bolezni, mešanici manije in slaboumnosti. Zaljubljenci se odtegnejo prijateljem in se začnejo vesti na nenavaden način. Nevrobiologi so pred kratkim prvič dobili tomografske posnetke možganov zaljubljenega človeka. Analizo posnetkov so naredili znanstveniki iz New Yorka in New Jerseyja: 17 študentom, ki so se zaljubili pred nekaj tedni do pred nekaj meseci, so naredili tomografijo možganov naprej med tem, ko so gledali fotografije svojih dragih, in nato, ko so gledali fotografije svojih znancev. Posnetki so dokazali, da je romantična ljubezen biološka potreba, ki se razlikuje od drugih želja po nasprotnem spolu. Romantična ljubezen je po svojih lastnostih dosti bliže občutku lakote, žeje ali potrebe po mamilih. Če se odnos poglablja, pa se nevronska aktivnost možganov, povezana z romantično ljubeznijo, sčasoma spreminja. Ta raziskava pomaga razumeti, zakaj je zaljubljenost tako močan izbruh čustev od evforije prek besa do vznemirjenosti in zakaj postane še močnejša, če se sooči z izgubo.
Najlepša leta
Znanstveniki, ki so preučevali dosežke inovatorjev, so pojasnili, da se prva velika inovatorska ideja pri ljudeh pojavi ponavadi okoli 29. leta. Prav v tej starosti dosežejo ljudje optimalno kombinacijo izobrazbe in energije, ki je potrebna za inovacijo. Da bi se človek domislil česa novega, mora osvojiti veliko več informacij kot prejšnje generacije. Samo tako lahko k že znanemu doda nekaj novega. Doseganje ravni znanja, ki je potrebno za pojav inovacije, zdaj zavzema skoraj trideset let našega življenja. Ameriški National Bureau of Economic Research (NBER) je preučil starostne podatke 55 tisoč ljudi, ki so pridobili patente za nove izume, in ugotovil, daje 29. leto starosti leto ustvarjalne iskre in da se "trenutek evreke" vsakih deset let premakne za 0,6 leta navzgor. Torej bo v prihodnosti treba čakati še dlje, da bi se človek izkazal za genija. V prejšnjem stoletju se je povprečna starost, pri kateri so znanstveniki in izumitelji - no-belovi nagrajenci - prišli do svojih odkritij, povišala za šest let. Zdaj povprečna starost nobelovcev znaša 40 let.
Odkriti roman
Na policah francoskih knjigam se je že pojavil pred nedavnim odkriti roman avtorja Treh mušketirjev. Knjigo Aleksandra Dumasa Vitez iz Sainte-Hermina oziroma njen konec je v narodni knjižnici odkril literarni strokovnjak Claude Schopp. Dokončano delo, v katerem Dumas podrobno opi-suje bitko pri Trafalgarju, imajo literarni poznavalci za neverjetno čudovito stvaritev. Prvič so roman objavili v eni od francoskih revij, vendar je konec ostal neobjavljen, ker je Dumas prej -leta 1870 - umrl. Claude Schopp je romanu dodal še to zadnje poglavje, kije sklenilo knjigo s tisoč stranmi. Roman je sklepni del trilogije, ki jo je Dumas napisal konec 50. let 19. stoletja. V njej pripoveduje o francoskem \itezu, ki so mu že v prejšnjih knjigah pomrli bratje. Vitez se znajde ujet med svojo kraljevsko preteklostjo in napreduj<Kim Napoleonovim imperijem. Junak te knjige nai bi bil kriv smrti lorda Nelsona, ki je poveljeval angleški floti ter pri Gibraltarju leta 1805 premagal Francoze in Špance, kasneje pa ga je na krovu flamske ladje ustrelil neznan francoski ostrostrelec.
Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija
•	prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno
•	brezplačno prejmete majico Demokracija
•	sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe
Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo.
v ■ I
rocimica
mfd - sm \\тШ\ - jjri/j feu \ш)\тш\
Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana
Demokracija
ime in priimek:
ite dne:
datum rojstva:
datum:
ulica:
podpis naročnika:
kraj, poštna šl:
Davčni zavezanec: Qda Qne	cena: 550 SIT
Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid Q brezposeln □ študent ali dijak

Evropsko ustavno pogodbo je zavrnila Se Nizozemska. Proti temu dokumentu je prejšnji teden glasovalo 62 odstotkov Nizozemcev, ki so bili s tem še prepričljivejši od Francozov. Evropska unija se je znašla v eni najhujših kriz vsvoji zgodovini. Najbolj črnogledi že napovedujejo propad ustavne pogodbe. Je alternativa vseevropski referendum?
Podobno kot francoski predsednik lacques Chirac je tudi nizozem-
Nizozemci so evropsko ustavni pogodbo zavrnili Se prepričljiveje od Francozov./VMelje nasprotnikov ustave ob negativnem mili refetenduntj.
hanen. Po mnenju norveškega premi-erja Kjella Magneja Bondevika pa bi dvojni "ne"utegnil časovno odmakniti vstop Norveške v Evropsko unijo.
Na Otoku se Blair še vedru > ukvarja predvsem sam s seboj. Aprila lani je pohitel z razpisom referenduma, in to kljub tradicionalno evroskeptič-nem ozračju v Veliki Britaniji. V času pred francoskim referendumom, ko je podpora ustavi v eni od rojenic te pogodbe nezadržno padala, pa je začel oklevati. Danes pravzaprav nihče
EU na preizkušnji
ski premier nad izidom referenduma izrazil razočaranje in dejal, da so jim volivci "dali jasen signal". Vse največje stranke na Nizozemskem so pred odločanjem zatrjevale, da bodo, če bo udeležba na referendumu presegla 30 odstotkov, voljo ljudstva spoštovale. In udeležba je ta odstotek močno presegla - bila je več kot 60-odstotna. Po uvedbi skupne evropske valute so se cene na Nizozemskem zvišale; Nizozemska v skupni evropski proračun med vsemi državami članicami prispeva največ sredstev na prebivalca. Med glavnimi vzroki za nasprotovanje ustavi je tudi nizozemsko nasprotovanje morebitni vključitvi Turčije v EU. Tega se zavedajo tudi v Turčiji. Stara Evropa po mnenju turških analitikov "noče več sprejeti n ikogar".
Izhod iz hude krize, v katero je Evropa zašla po dvakratni zavrnitvi ev ropske ustavne pogodbe, bodo voditelji povezave skušali poiskati na njenem vrhu, ki bo sredi junija v Bruslju. Predsedujoči F.U Jean-Claude Juncker meni, da naloga ne bo lahJca, a doslej "smo preživeli vse". Ena od možnosti, ki jo v prihodnosti povezava ima in jo zagovarjata Cešlca in Avstrija, je vseevropski referendum o ustavni pogodbi. Glede na zdajšnje ozračje je namreč že povsem jasno, da 1. novembra prihodnje leto evropska ustavna pogodba ne bo ratificirana.
Vseevropski referendum?
"Ustavi se ni smiselno odreči," je prepričan šef politične skupine Zveze
liberalcev in demokratov za Evropo v evropskem parlamentu Graham Watson, ki podpira avstrijsko idejo. Po njegovem mnenju bi evropski svet sicer moral za eno leto podaljšati rok za ratifikacijo ustavne pogodbe, a članicam bi to dalo dovolj časa, da državljanom pojasnijo pomen in vsebino tega dokumenta Res pa je tudi, da bi v primeru vseevropskega referenduma volivci glasovali prav o ustavni pogodbi in ne proti političnim elitam v svojih državah, kakor se je zgodilo v Franciji in bi se utegnilo ponoviti v Veliki Britaniji, če bo seveda premier Tony Blair držal obljubo. Da je ta možnost boljša kot nacionalni referendum o
vili že na vrhu EU 16. in 17 junija.
Voditelji o ustavi
EU se je po besedah slovenskega premieija Janeza Janše znašla v obdobju, ko lx> potrebnih več prizadevanj, da povezava ne bo le projekt političnih elit. "Kljub drugemu 'ne' se mora proces ratifikacije ustavne pogodbe nadaljevati," ie prepričan Juncker. Z njim se strinjajo predstavniki članic evropskega severa. Danski premier Anders Fogh Rasmussen je poudaril, da sicer spoštuje voljo francosldh in nizozemskih volivcev, a "da bodo Danci o ustavni pogodbi odločali sami". Da referenduma v Franciji in na
Podobno kot francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu tudi nizozemskemu premierju Janu Petru Balke-nendeju ni uspelo prepričati volivcev.
Je rešitev za evropski ustavni dokument vseevropski referendum, ki ga je že ob njegovem oblikovanju zagovarjala Avstrija?
ustavni pogodbi, se strinjajo avstrijska premier in predsednik, Wolfgang Schüssel in Heinz Fischer, kot tudi češki premier Jiri Paroubek, ki ne izključuje možnosti, da bi pobudo predsta-
Nizozemskem pomenita upočasnitev evropskega sodelovanja in da proces ratifikacije kljub temu ne bo ustavljen, se strinjata tudi premierja Švedske in Finske, Gorean Persson in Matti Van-
ne ve, ali referendum v Veliki Britaniji bo, še najmanj pa premier... Glede na nestabilnost njegovega položaja bi bilo morda res bolje, da o ustavi odloča spodnji dom. Da je med evropsko politično elito in mnenjem ljudi "neskončna razlika", meni Vaclav Klaus. Češki predsednik je edini evropski voditelj, ki dokumentu odkrito nasprotuje in je prepričan, da se mora proces ratifikacije nemudoma ustaviti.
Kako naprej?
Največ zagovornikov evropske ustavne pogodbe na glasovanju v Franciji je prišlo iz večjih mest - Pariza, Liona in Strasbourga. Podprli so jo torej ljudje, ki so bili informacijam bliže in so dokument tudi bolje poznali. Ponovitve posameznih referendumov bi bile smiselne le v dobrem političnem ozračju v teh državah in ob močni podpori vladam, česar pa ta čas v Franciji ni. Zdi se, da se nekateri voditelji preveč zanašajo na znameniti 30. člen, ki določa, da v primeru, če ustavne pogodbe ne podpre do ena petina članic, o njej razpravlja evropski svet. Zanašanje na ta člen ni konstruktivno - če bi propadel tudi ta scenarij, bi EU zašla v še hujšo krizo. Na drugi strani pa se odpira možnost prvega vseevropskega referenduma v zgodovini. Na neld način bi ta možnost še bolj povezala evropsko prebivalstvo v smislu pripadnosti skupnim ciljem. Naloge posameznih članic pa bi se strnile na ozaveščanje prebivalstva o dokumentu, ki je zadnje tedne tako močno pretresel evropsko javnost.
Peter Avsenik
Po izvolitvi Mahmuda Abbasa za novega palestinskega voditelja v izraelsko-palestinskih odnosih prihaja do sprememb, še posebej glede mirovnega procesa.
zz v
nasprotujejo kakršnemu koli umiku oziroma preseljevanju svojih prebivalcev s spornih ozemelj. Saronova napoved o umiku iz Gaze in z Zahodnega brega je sprožila množične proteste. Palestinske oblasti so zagotovile, da bodo ob umiku Izra-
Bližnjevzhodni
Po smrti Jaserja Arafata Jaser Arafat je bil v času svojega novembra lani in po iz- vodenja Palestine zelo sporna politič-
volitvi Mahmuda Abbasa na flSura' za nekatere ie predstavljal
. .. , enega največjih teroristov ali vsaj pod-za novega palestinskega , .	. , ,
pomika terorizma, medtem ko je dru-voditelja se je začelo	.. . ..
' '	gim pomenil mirovnika, nagrajene-
novo obdobje v izrael-	ga z Nobelovo nagrado za mir. A na-
sko-palestinskih odno-	vkljub njegovim prizadevanjem za
sih. Če se sprva ni ve-	dosego trajnega miru na Bližnjem
delo, ali se bodo stvari	vzhodu je slednji šele po izvolitvi
obrnile na bolje ali na Mahmuda Abbasa Vldeti bolJrealen-slabše je o ol leta ^ajt'Abbas velja za zmernejšega poli-e, je po po ea ki obsoja uporabo orožja in je na-
jasno, da mirovni proces Wonjen konstruktivnim pogovorom, poteka hitreje in učinko- z njim pa se veliko raje kot z njeg0-
viteje kot V času Arafa- vim predhodnikom pogovarjajo tako tovega vodenja Palestine. Izrael kot tudi druge nearabske države.
Ozemeljski spori
Na Bližnjem vzhodu že od začetka februarja velja premirje, ki sta ga Mahmud Abbas in izraelski premier Ariel Saron sklenila na vrhu v Egiptu. To srečanje je v mnogih pogledih zgodovinsko, kajti prvič po več kot štirih letih sta se sešla voditelja obeh strani, prav tako pa je bilo mogoče opaziti nove politične smernice, ki jih postavlja Abbas. Šaron in Abbas sta se v Šarm el Šejku zavzela za prenehanje oborože-
nih spopadov, Izrael seje zavezal, da bo do letošnjega avgusta izpustil palestinske zapornike in umaknil svoje enote iz Gaze in z Zahodnega brega. Izraelsko vodstvo je svoje obljube že začelo izpoljnjevati, saj so v zadnjih tednih izpustili 900 palestinskih zapornikov in jih vrnili v Palestino, še vedno pa jih ostaja zaprtih okoli enajst tisoč. Palestinske oblasti pa opozarjajo, da bi bilo treba ustanoviti dvostransko komisijo za reševanje vprašanja palestinskih zapornikov, ki je po palestinskih zatrjevanjh nadvse ob-čudjiva politična tema, vendar po prepričanju palestinskih oblasti Izrael ne kaže interesa
za njeno ustanovitev in delovanje.
Do največ navzkrižnih mnenj med Izraelci in Palestinci pa prihaja zaradi časovnega načrta umika izraelskih enot s palestinskega ozemlja, saj palestinske oblasti zatrjujejo, da Izrael ne stori vsega, kar je v njegovi moči, in se ne drži dogovorov. Izraelske enote so se v zadnjih mesecih umaknile iz dveh mest na območju Palestine, iz Jerihe in Tulkarema, medtem ko se po dogovorih iz Šarm el Šejka mora umakniti še iz treh drugih mest na tem območju. Izraelci pa medtem ostro
ela njihove varnostne službe poskrbele za preprečitev plenjenja izraelskih domov in za varno izselitev vseh Izraelcev, ki živijo na tem območju.
Problem terorizma ostaja
Še vedno pa se kljub prizadevanjem obeh strani, da do terorističnih napadov ne bi več prihajalo, ti nadaljujejo. Po mnenju izraelskega premierja Ariela Šarona je največja nevarnost za njegovo vlado libanonsko skrajno islamistično gibanje Hezbollah, ki si prizadeva za ustanovitev skrajne islamistične države na območju Izraela in zato tudi najbolj podpira islamske samomorilske skrajneže. Poleg tega veliko grožnjo bližnjevzhod-ni stabilnosti predstavlja palestinsko gibanje Hamas, katerega razoroževa-nje je bilo prav tako tema pogovorov med Šaronom in Abbasom v Egiptu. Po mnenju izraelskih oblasti naj ne bi potekalo dovolj hitro, še posebej glede na to, da je Hamas na lokalnih volitvah premagal do sedaj najmočnejšo palestinsko stranko Fatah, ki ji pripada tudi Mahmed Abbas. Na naslednjih parlamentarnih volitvah naj bi Hamas postal tudi parlamentarna stranka, zato naj bi bilo njihovo razoroževanje ključnega pomena, kajti parlamentarna stranka, ki podpira teroriste in oborožene boje, naj bi metala slabo luč na celoten palestinski parlament. V interesu palestinske politike bi moralo biti, da poskrbi za svoj ugled, s tem da pospeši razoroževanje Hamasa.
Po mnenju mnogih zahodnih politikov bi moralo biti prav preprečevanje oziroma prenehanje terorističnih napadov prednostna točka
vseh mirovnih pogajanj, obe strani pa bi morali najprej onemogočiti delovanje terorističnih skupin in se šele potem osrediniti na reševanje drugih delov mirovnega načrta. V zadnjih petih letih je bilo ubitih več kot tri tisoč Palestincev in okoli tisoč Izraelcev, večinoma so bili žrtve oboroženih napadov in ekplozij, še več pa je bilo napadov, v katerih ni bilo smrtnih žrtev, o čemer pričajo črne
njegove domnevne teroristične preteklosti in podpiranja terorizma. Z nastopom Mahmuda Abbasa kot palestinskega v(xlitelja so pogovori med Izraelom in Palestino dobili nove razsežnosti, saj so Abbasa začeli podpirati tudi tisti politiki, ki so prej zavračali vsakršne pogovore s Palestino. Tako ga je pred dvema tednoma sprejel ameriški predsednik George Bush, mu zagotovil svojo pomoč pri
je doslej ta država s strani ZDA dobivala pomoč le prek nevladnih organizacij. Denarno pomoč pa Palestina dobiva tudi od drugih treh največjih podpornic mirovnega procesa; poleg ZDA so to Rusija, Evropska unija in Združeni narodi.
Do prvih korakov na poti proti trajnemu miru na Bližnjem vzhodu je že prišlo, vendar je cilj še daleč. To območje je namreč zgodovinsko, geo-
—» ÜflHI^I^H ' Eden glavnih problemov v Izraelu še naprej ostaja Ameriški predsednik je po več letih znova sprejel palestinskega terorizem, čeprav si obe strani prizadevata za raz voditelja in mu prvič v zgodovini obljubil denarno pomoč.	orožitev skrajnih skupin.
J Izraelske enote naj bi se po časovnem načrtu letošnjega avgusta umaknile iz Gaze in z Zahod-njega brega ter to območje prepustile Palestini.
' Po dogovorih iz Egipta se je Abbas zavezal, da bo izpustil približno enajst tisoč palestinskih zapornikov, kolikor naj bi jih bilo v Izraelu.
kronike v dnevnem izraelskem in palestinskem tisku. Da je najbolj žgoč prav terorizem, se dobro zaveda tudi ameriška administracija, ki je pozdravila mirovna prizadevanja Abbasa in Šarona ter palestinski vladi namenila več milijonov dolaijev za preprečevanje oboroženih spopadov in razoroževanje skrajnih skupin.
uresničevanju mirovnega procesa in mu zagotovil 50 milijonov dolarjev za pomoč pri razoroževanju in reševanju problema brezposelnosti, ki je v Palestini zelo visoka. To, da je Bela hiša dodelila denarno pomoč Palestincem, se je zgodilo prvič, saj
grafsko in kulturno zelo kompleksno. Prav tako pa prizadevanja političnega vodstva ne bodo pomagala, dokler si za uresničitev mirovnega procesa ne bodo začeli prizadevati tudi prebivalci bližnjevzhodnih ozemelj.
Ana Müllner
Novi zavezniki v tujini
Arafatovo vodenje Palestine je bilo v mnogih pogledih sporno
RUMENE STRANI
SLOVENIJATEL
INTER MARKETING
predvsem zato, ker so	e
www.rumenestrani.com
govore z njim zaradi
i
62-letni Andrej Bručan j dr. med., se je rodil v Kranju. Leta
1961 je maturiral na Klasični gimnaziji v Ljubljani, šest let zatem pa diplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Opravil je specialistični izpit iz interne medicine v Ljubljani, leta 1976 je končal podiplomski študij iz kardiologije v Varšavi, leto zatem pa še podiplomski študij iz kardiologije v Ljubljani. V Montrealu je študiral zdravljenje bradikardij, v Mainzu se je izpopolnjeval iz urgentne medicine in iz nje opravil izpit v Leuvenu. Izpopolnjeval se je še v kardiološkem centru St. Luke Hospital v Houstonu. Do leta 1994 ni bil član nobene politične stranke, od 1994 pa je član SDS in od leta 1995 predsednik odbora za zdravstvo pri strokovnem svetu SDS. Leta 2000 je bil v vladi Andreja Bajuka minister za zdravstvo, od leta 2001 je podpredsednik SDS in predsednik Mestnega odbora SDS Ljubljana.
Od vašega imenovanja mineva pol leta; zdaj ste si že lahko ustvarili vtise o tem, kar ste prevzeli od nekdanjega ministra. Kakšne vtise ste dobili v tem času?
Določene vtise sem si ustvaril praktično že ob prevzemu poslov in tudi po njem seveda. Nekatere stvari je bilo treba kar takoj urediti, saj mi jih prejšnji minister ni predal. Poleg tega je bilo tedaj stanje razmeroma nejasno glede nekaterih kadrovskih zadev, predvsem okrog generalnega sekretariata. Te stvari smo zdaj uredili, tako da bomo šele zdaj začeli delovati s polno ekipo. Pod okrilje ministrstva sodita tudi dva direktorja di-rektoratov. Doslej sta bila oba vršilca dolžnosti, zdaj bomo z razpisom pridobili dva stalna direktorja. Dr. Šiljakova bo vodila direktorat za javno zdravje, dr. Janez Remškar pa bo vodil direktorat za zdravstveno varstvo. To sta pomembni funkciji na ministrstvu; dr. Marušič bo kot državni sekretar po svoji funkciji tudi moj namestnik.
Za časa prejšnjega ministra je bilo značilno veliko zaposlovanje na ministrstvu. Kaj pa vi, ali ste na novo zaposlovali?
Zamenjali smo nekatere ljudi v kabinetu, vendar so bile te zamenjave pričakovane. Vsak minis-
ter si vedno izbere svojo ekipo, s katero dela, in vsak, ki bo prišel za menoj, bo veijetno naredil isto. Drugih menjav na ministrstvu ni bilo, tako da delamo z istim številom zaposlenih, kot so bili prej. Se je pa v tem času pokazala potreba po vnovični sistemizaciji, saj je zdajšnja nepravilna. Skladno s spremembami se bo spremenila tudi organizacijska struktura znotraj ministrstva. Večinoma bo vse
podrejeno omenjenima direktoratoma, tako da ne bo veliko sektorjev ali oddelkov zunaj njiju. Edino notranja revizija in stiki z javnostjo ostanejo neposredno podrejeni ministru. Prejšnji teden (pogovarjali smo se preteklo sredo, op. av.) smo se na širšem kolegiju z vodji pogovarjali o tem in mislim, da so bile predvidene spremembe dobro sprejete. Pričakujem tudi, da bodo dale dobre rezultate.
Kako pa je glede prostorov, saj najbrž niste vsi v tej zgradbi in delo zaposlenih verjetno težko nadzorujete?
Večinoma smo razseljeni vsepovsod po Ljubljani. V Nebotičniku je osrednje ministrstvo, uradi in agencije pa so drugje. Največji urad, če temu tako rečem, je infekcijska služba, ki deluje za Bežigradom. Gre v bistvu za inšpektorje, ki jih je skoraj toliko kot drugih. Vseh skupaj je 360, vendar jih je polovica na različnih inšpektoratih ali v infekcijskih službah.. Teh je deset v Sloveniji. Jasno je, daje težko koordinirati ali nadzirati delo, vendar je predvideno, da se bomo v tem mandatu selili. Obstaja namreč možnost, da se bi nekatera ministrstva, eno od njih naj bi bilo tudi naše, preselila v prostore za Bežigradom. Mislim, da bi bila to zelo dobra rešitev, ker bi na ta način tudi nova sistemizacija in nova
organizacijska struktura lahko zaživeli. Poleg tega bi bilo treba preurediti nekatere odseke ministrstva, ker so prostori za delo resnično neprimerni.
Vrniva se k prejšnjemu ministru. Kakšna je bila t. i. primopredaja?
Predaja je bila, kot sem že rekel, na začetku normalna, le da sem moral čakati nekaj dni, da se
je nekdanji minister vrnil iz Kenije. Nato smo našli nekatere stvari, ki jih je bilo treba dopolniti. Gre za finančne zadeve in poročila o investicijah ter porabi denarja za naložbe v zdravstvu. Ne samo v stene, ampak tudi v aparature. Tu se je pokazalo več problemov, predvsem na področju onkologije. Kot veste, je bilo tam več problemov in večino smo v tem kratkem času rešili. Zdaj sicer nekateri trdijo, da smo preveč popustili pri cenah za posamezne aparate, vendar drugih cen ni bilo. Bila je le najnižja mogoča cena in ni mogoče trditi, da je s temi cenami kar koli narobe. Takšne smo prejeli, revizija pa, čeprav smo jo skušali narediti, ni bila mogoča, ker nismo dobili ustreznih podatkov pri proizvajalcih.
Prejšnji minister je bil zelo ponosen na to, da je spremenil ime ministrstva iz ministrstva za zdravstvo v ministrstvo za zdravje. Razmišljate o spremembi imena?
Sam sem dejal, da je bil to njegov največji dosežek. Ni pomembno ime, mi bomo to pustili. Sprememba imena oziroma preimenovanje na prejšnje bi pomenila samo bistveno večje stroške. Mi o tem ne razmišljamo.
Kaj pa ste našli na področju zdravstva? Kateri so največji problemi?
Največji problemi so bili ob predaji in prevzemu odnosi na ministrstvu in tudi med zaposlenimi v zdravstvu. Že večkrat sem dejal, da je to večji problem. To, kar je bilo ob sami predaji problematično, pa je izredno velik dolg, ki ga je imela zdravstvena blagajna. Tega je kumulativno 31 milijard tolarjev. Za ta dolg ministrstvo ni bilo krivo v celoti, deloma pa le. Ministrstvo ni imelo nobenega vpliva na DD V, ki je postal v tem času aktualen. Tudi nekatere odločitve so pripeljale do takšnega manjka. Nekatere investicije, ki so bile na-
Pogouor z dr. Andrejem Bručanom
črtovane, niso bile realizirane. To so investicije v zgradbe. Javni razpisi so praktično drug za drugim propadli, denar, ki je bil rezerviran za investicije, ni bil izkoriščen. Tako imamo po stanju 1.1. 2005 nekaj več kot 10 milijard tolarjev neizkoriščenega denarja iz prejšnjega mandata, ker so bili razpisi zelo slabi. Gre tudi za nesposobnost ekipe. Edina dobra poteza je bila, da se tega denarja )
Pravice širimo na socialno šibkejše
)) ni dalo prenašati v naslednje leto in je propadel. V vsem slabem je to dobra stran in smo zadovoljni, da je tako. Druge stvari, ki so bile še vidne, so dolge čakalne dobe, ni bilo mreže niti osnovnega niti sekundarnega zdravstva. To mrežo zdaj vzpostavljamo. Ostalo je veliko problemov z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. To čutimo zdaj, ko uvajamo izravnalne sheme, ko se povečujejo premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje in so ti poskusi neupravičeni, ko nekatere zavarovalnice delajo pod nezadostnim nadzorom.
Kakšen pa je odnos med ministrstvom in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)?
To je zanimivo vprašanje. Kar se tiče našega odnosa, bi ta moral temeljiti na obojestranskem zaupanju in skupnih ciljih. Moram reči, da nimam vedno občutka, da bi bilo tako. Mogoče je včasih tako zaradi nas, včasih pa njih. Vendar pa ves čas govorim, da zdravstvena zavarovalnica ne more kreirati zdravstvene politike. Zavarovalnica je zato, da zdravstveno politiko plačuje, to pa oblikuje ministrstvo. Temu so namenjene tudi spremembe v zdajšnji, spremenjeni zakonodaji o zdravstvenem zavarovanju, o kateri se v zadnjem času kar precej govori. Zelo me preseneča, da je bil za direktorja območne enote zavarovalnice imenovan nekdanji državni sekretar z ministrstva za zdravje. Mislim, da je šlo za nestrokovno namestitev in da je treba na tem področju stvari urediti tako, da bo imela res stroka vpliv na vodenje območnih enot zavarovalnice. Na ministrstvo prihaja zelo veliko pritožb z različnih koncev Slovenije, predvsem pa z ljubljanskega območja, na delo zavarovalnice, odkar je prišlo do spremembe pri vodenju ljubljanske enote.
Ali pripravljate spremembe zakonodaje na tem področju?
To bi z veseljem naredili, vendar imam ta čas podatke, da so delovna mesta vseh direktorjev območnih enot zavarovalnice stalna in za nedoločen čas. Tega svet še ni videl. Da ima direktor pogodbo za nedoločen čas, ne bi nihče pričakoval.
Ali ni direktor imenovan za štiri leta?
Tudi mi smo tako mislili, a smo ugotovili, da ni tako. Zdaj pa trdijo drugače. Stvari moram še preveriti, in če so res zaposleni za nedoločen čas, je to unikum na svetu. Ni reelekcije, ni nič takšnega, da bi direktoija lahko zamenjali. Zamenjali bi ga lahko edino v primeru, če bi bil ogrožen javni interes.
Kako pa je z vodenjem zdravstvene zavarovalnice?
Generalnemu direktorju kmalu poteče mandat, ministrstvo pa želi imeti prek skupščine obi-

Največji problemi so 1>ш ob predaji
in prevzemu odnosi na samem ministrstvu in tudi med zaposlenimi v zdravstvu. Že večkrat sem dejal, da je to večji problem. To, kar je bilo ob sami predaji problematično, pa je izredno velik dolg, ki ga je imela zdravstvena blagajna. Tega je kumulativno 31 milijard tolarjev.
čajen vpliv na delo zavarovalnice. Zdaj se pojavljajo predlogi, v katerih sindikati niso bili zajeti kot del vodenja. Mislim, da se bomo lahko dogovorili, da bodo tudi sindikati imeli svoje predstavnike. Nikakor pa ne v takšnem številu kot zdaj.
V Kliničnem centru izbirajo generalnega direktorja. Prijavljeno je večje število kandidatov. Koliko ima ministrstvo vpliva na izbiro?
Ministrstvo ima vpliv v končni fazi imenovanja. Ko se člani sveta odločajo za kandidata ali kandidatko, ministrstvo na to formalno nima vpliva. Vloga ministrstva je, da se strinja s skle-
meroma slab. Zato sem se zavzemal, da bi pouk menedžmenta potekal posebej in pod vodstvom tujih ustanov ali v tujini. V Sloveniji namreč nimamo primernih učiteljev za to področje. Dokler tega nimamo, imajo naše šole težko kakšen mednarodno veljaven status. Tudi sam sem obiskoval takšno šolo in moram reči, da od tega res nimam nič. Ne bom povedal imena šole, vendar so predavali predavatelji, ki so izhajali iz prejšnjega režima, predavali pa so sistem, ki je popolnoma drugačen od tistega, kar so delali vse življenje.
Obiskali ste večino bolnišnic po Sloveniji. Kaj ste zaznali v njih?
Pri vodenju bolnišnic je manj težav kot v samem zdravstvu. Večje težave imam pri vodstvih zdravstvenih domov. Pri vodenju bolnišnic ni tako vidnih težav. Bolnišnice večinoma poslujejo z izgubo. Kumulativni dolg znaša približno 11 milijard tolarjev in ga je deloma prevzela država. Vendar kriza ni samo v vodstvu.
Plače direktorjev v zdravstvenih domovih so izredno visoke, težave so tudi s podeljevanjem koncesij.
Pri zdravstvenih domovih je zanimivo, da poslujejo večinoma pozitivno. Večinoma imajo tudi trdno roko pri podeljevanju koncesij. Praktično se koncesije v Sloveniji zelo redko dajejo na primarni ravni, kjer večinoma odločajo občine, ne država. Mi smo odgovorni za koncesije na drugi stopnji, medtem ko je občina odgovorna za primarno raven, to je za osnovno zdravstvo. Tam je blokada ponekod skoraj popolna. V Ljubljani je najslabše, saj zdravnik praktično ne dobi koncesije za oprav-
Pri vodenju bolnišnic je manj težav kot v samem zdravstvu. Večje težave imam z vodstvi zdravstvenih domov.
pom zavoda ali ne, če se strinja, vladi posreduje sklep, po katerem ga ta potrdi ali pa tudi ne.
Imena so znana. Ali ministrstvo podpira katerega od kandidatov?
Najprej moramo videti vloge kandidatov, da bi se lahko odločali o njih. Sicer pa nimamo svojega kandidata. Mogoče imajo dva ali trije nekoliko več možnosti, sicer pa želim na tem mestu menedžerja, zato ni pomembno, kaj je po temeljni izobrazbi. Lahko je zdravnik, pravnik ali ekonomist, samo da je sposoben menedžer in da bo Klinični center lahko pripeljal do boljših rezultatov.
Menedžment naj bi bil eden večjih problemov v zdravstvu. O tem ste večkrat javno govorili. Kaj menite o tem?
Menim, da je menedžment v zdravstvu raz-
ljanje dejavnosti v zdravstvenem domu ali pa so takšni pogoji, da jih nihče ne sprejme, tako da o zasebništvu v zdravstvenih domovih pogosto razpravljamo. Ko nekaterim razlagam o zasebništvu, nočejo razumeti, da je to cenejše in tudi boljše zdravljenje in da se je treba povezovati v tako imenovane skupine zdravnikov, ki bi bile v smislu t. i. svobodnega zdravnika sposobne ceneje in bolje opraviti svoje delo. Ko bo to enkrat organizirano na ta način, bo treba iz osnovnega zdravstva izločiti urgenco in jo voditi kot posebno dejavnost. To je lahko v določeni fazi finančno problematično, vendar menim, da bi se od 6 milijard tolarjev, kolikor zdaj plačujemo za urgenco, našel denar tudi za takšno organizacijo. Moram reči, da je tu največji strah, da bo dejansko potrebno nekaj dodatnega denarja za dobro organizacijo urgence.
Da ste zagovornik zasebnega zdravstva, je znano, vendar vam nekateri oporekajo. V čem je zasebništvo v zdravstvu boljše?
Ljudje so neobveščeni in mislijo, da gre tu za zasebništvo, da bo zdravnik stoodstotni zasebnik, da bo moral pacient sam iz svojega žepa plačevati storitve in da bodo bogatejši na boljšem. To sploh ni res. Gre za zasebništvo v javnem sektorju in z denarjem, ki ga zdaj vsi plačujemo prek zavarovalnice. Skratka; v tem primeru se prav nič ne spremeni odnos zdravnik - pacient. Kar se tiče finančnega stanja, ostane položaj takšen, kot je zdaj. Razlika je v tem, da zasebnik dela z bistveno manjšo ekipo kot zdaj in da bo tudi prijaznejši. Ne rečem sicer, da v zdravstvenem domu niso prijazni, vendar je odstotek različen. Ankete, ki smo jih na Zdravniški zbornici Slovenije delali pred nekaj leti, kažejo, da so ljudje bistveno bolj zadovoljni z zasebnim zdravnikom kot državnim, čeprav sta oba v javni službi. Jaz se tega ne bojim in ne vem, zakaj bi bili pri tem izjema. Vse vzhodnoevropske države od Estonije do i 1 r-vaške imajo osnovno zdravstvo organizirano kot zasebno. To je zasebno v javnem sektorju.
Kaj bi ostalo v državnem sektorju?
Ostali bi deli, ki niso toliko atraktivni. To sta preventiva in urgenca, ki ne more biti zasebna. Vsepovsod tam, kjer sojo poskušali spri-vatizirati, so bili slabi izidi. Takšen primer je bila Nemčija in izkazalo se je, da to ni dobro. Kot podpredsednik Evropskega združenja za urgentno medicino zelo dobro poznam stanje v evropskih državah na tem področju in vem, da urgence ni dobro sprivatizirati.
Kaj pa zasebne bolnišnice?
Kar se teh tiče, jih po naši zakonodaji zdaj ni mogoče v celoti ustanavljati. Zakonodaja je problematična, zdaj pripravljamo novo, ki bo omogočala javno zasebno partnerstvo. V teh primerih bo mogoče tudi bolnišnice sprivatizirati, vlagati vanje in podobno.
Nikakor ne vodite take politike, da bi imeli bolnišnice za reveže in bogataše...
Seveda ne. To nikakor ni dobro. Na vsak način pa je treba narediti različne kategorije zavarovanj. To ima ves svet in ne vem, zakaj bi bilo pri nas drugače. Po svetu imajo osnovno zavarovanje, ki včasih res ni na preveč visoki ravni, in zavarovanja, ki jih lahko vsakdo dokupi in plača Pri nas pa je osnovno zavarovanje zelo visoko. Imamo izredno visok odstotek obveznega zavarovanja. Tega je 80 odstotkov, samo 20 odstotkov je dodatnega zavarovanja, ki pa niti ni pravo nadstandar-dno zavarovanje, ampak le nadaljevanje obveznega. Vendar pa tega ne moremo spreminjati, ker
je to z zakonom in tudi ustavo tako določeno. Gre za zasebna zavarovanja, ki niso last nikogar drugega. Ta del je naša posebnost.
Ali bo dopolnilno zavarovanje ostalo takšno, kot je?
Za zdaj s spremembo zakona, ki je predlagana in je v javni razpravi, v njej pa sodelujejo tudi sindikati, dopolnilno zavarovanje ostaja takšno, kot je. Kot sem že dejal, tega zavarovanja ne moremo odpraviti, saj je last vseh nas, vsakega posameznika. Ko se bodo zdaj rezervacije vračale posameznikom in ne bodo zastarale, bo to pomenilo refundacije rezervacij na zasebnikov račun. Odvisno pač od tega, kakšne rezervacije je kdo imel. Gre za različne vsote, odvisno od tega, koliko si je kdo teh rezervacij nabral. Izravnalne
sheme omogočajo tudi zelo enakopraven položaj različnih zavarovalnic ne glede na starostno sestavo zavarovancev. Čim starejše zavarovance ima zavarovalnica, tem večji so stroški s takšnimi pacienti. Zato pa lahko druge zavarovalnice, ki imajo mlajše zavarovance, ponudijo nižjo ceno zavarovalne premije. Zdaj bodo izravnalne sheme ta nesorazmerja odpravile.
To pomeni, da to, kar seje dogajalo doslej, ne bo več mogoče; Zavarovalnica Vzajemna, kjer so zavarovani starejši, je na slabšem od Zavarovalnice Triglav, ki je snubila predvsem mlade.
Druga zdravstvena zavarovalnica po obsegu zavarovanj je Adriatic. Triglav ima zelo majhen delež. Ko bo prišlo do izravnalnih shem, bi moral dati Adriatic v izravnalno shemo oziroma za to področje nekaj denarja za izravnavo Vzajemni.
Kdo bo to vodil?
Slo bo prek ministrstva, kjer bomo mesečno ugotavljali, kakšno je stanje, in na podlagi tega se bodo stvari urejale.
V LDS so proti izravnalnim shemam, poleg tega zakona, ko so bili v vladi, kljub obljubam niso sprejeli. Zakaj?
Prejšnja ekipa je zakon pripravila, vendar je bil neizvedljiv. Po drugi strani pa ga niti niso hoteli izvesti. Nekdanji minister izravnalnih shem ni hotel sprejeti zato, ker je mislil, da bo s tem uničil dopolnilno zavarovanje. S tem pa bi izgubil 60 milijard tolarjev, ker jih ni mogoče prenesti v obvezno zavarovanje, kot sem že prej dejal. To je bila popolnoma napačna predpo-
stavka. Ko so v prejšnji vladi to ugotovili, pa niso imeli več niti časa niti možnosti, da bi izravnalne sheme sprejeli. Izhodišče, da izravnalne sheme niso potrebne, ker dopolnilnega zavarovanja ne bomo več imeli, je bilo napačno.
V predlogu zakona ste pripravili tudi druge spremembe na področju pravic. Kako pa bo s tem?
Pravice, posebno v eni točki, bistveno povečujemo. Gre za dopolnilno zavarovanje za socialno šibkejše. V predlogu zakona smo natančno opredelili kategorije, kateri so to in koliko jih je. To je nekaj več kot 100 tisoč zavarovancev. Socialno šibki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po tem predlogu ne bodo plačevali, ampak bi to pokrili iz drugih virov, ti pa bodo imeli v ob-
veznem zavarovanju pokrite vse stroške zdravljenja. Druga stvar je ta, da želimo razširiti pravice za slepe in slabovidne ter tiste, ki izgubijo vid po rojstvu. Tega doslej ni bilo. Poleg tega naj bi v breme državnega proračuna sprejeli tudi plačilo obvezne prehrane za tiste bolnike, ki imajo določene bolezni in jim je posebna hrana nujno potrebna. Jasno pa je, da moramo za vse to dobiti denar. Tega bi dobili pri bolezninah po 31. dnevu, s tem da bi se za določen odstotek znižale tudi boleznine. V Sloveniji imamo namreč bistveno več boleznin kot drugje po svetu, smo nekje pri vrhu, ljudje hodijo na bolniške tudi tam, kjer to ni potrebno. Nasprotniki predloga zakona pravijo sicer, da bodo resnični bolniki zaradi si-mulantov prikrajšani in da je treba stvari spremeniti v medicini. Vendar pa so za te spremembe imeli dovolj časa vsi, ki so bili pred nami v vladi, pa ni nihče nič naredil. To je strokovni problem, ki ga je s strani vlade in ministrstva nemogoče odpraviti. Zato je edini ukrep, da se poskušajo ljudje čim prej vrniti na delo. Resnični bolniki bodo morda po 31. dnevu bolniške res za nekaj odstotkov na slabšem, vendar je ta ukrep znižanja namenjen bolnikom. Zakaj? Zato, ker bi denar, ki bi ga s tem pridobili, namenili za skrajšanje čakalnih dob. To pomeni, da bi pridobili bolniki, ki čakajo na preiskave ali operacije. Skratka, s tem denarjem bi se skrajšale čakalne dobe. Bolniki ne bi nič izgubili in jim nič ne jemljemo. Mi samo omogočamo boljše razporejanje denarja znotraj sistema. Ne ogrožamo državnega proračuna. Po drugi strani pa spreminjamo zakon o zdravstveni dejavnosti, po katerem bodo tudi izvajalci morali narediti več za to, da bo prišlo do pozitivnih premikov. To je vzpo-
Če izravnalnih shem ne bomo sprejeli, se lahko zgodi, da bo prišlo do izrazitega povečanja premij, medtem ko mora biti drugi del, to je predlog zakona o bolezninah, deležen širše razprave.
redna stvar, ki bo morala pripeljati do nekaterih izboljšav in do hitrejšega in boljšega zdravljenja.
Sindikati imajo pripombe na zakon, predvsem na tisti del, ki se nanaša na boleznine. Kako je s tem?
Sindikati imajo v glavnem pripombe na del, ki govori o tem, da je treba človeka, ki je v daljši bolniški zaradi invalidnosti, upokojiti. Obstaja pa kategorija, o kateri je treba razmisliti; to pa je, da bi lahko človek po 21. mesecu bolniške, tudi če je res bolan, lahko ostal brez službe. V tej točki se s sindikati strinjamo, da je treba stvari urediti. Vendar pa to ni le stvar zdravstva, saj bolniška nikjer na svetu ne traja 21 mesecev. To je stvar sociale in dogovora med različnimi ministrstvi in vlado, kjer je treba stvari urediti tako, da tisti, ki so bolni več kot 21 mesecev, na koncu ne bi ostali brez službe. Nasploh pa lahko rečem, da smo pri nas glede bolniške unikum na svetu. Znan je primer, ko je nekdo 9 let na bolniški.
Kako je z adrenalinskimi športi, ki naj bi jih ministrstvo omejilo? Ali je to velik problem in kako imajo to urejeno v tujini?
Mi jih imenujemo ekstremni športi. Če nekdo namenoma izziva usodo in se pri tem poškoduje, je to lahko velik problem. Na tem področju predlagamo, da ima zavarovanec pri poškodbi do 31. dneva plačano bolniško kot doslej, nad tem dnevom pa samo 50-odstotno nadomestilo. Poudariti moram, da tu ne gre za rekreativni šport. Tudi sam sem kolesar in niti ne pomislim, kakšne poškodbe bi lahko utrpel. V tujini nekateri tovrstnih poškodb nimajo zavarovanih, imajo pa posebna zavarovanja za takšne športe.
Ali je predlog sprememb zakona, po katerem prerazporejate pravice in uvajate izravnalne sheme, že usklajen?
Zakon je šele predstavljen in je predmet jav-
nih razprav, med parlamentarnimi koalicijskimi strankami smo ga uskladili, preden smo ga predstavili, ni pa bil še predmet koalicijskega usklajevanja na vladni ravni. Ni bilo še medresorskega usklajevanja, čeprav se zelo mudi zaradi izravnalnih shem. Če teh ne bomo sprejeli, se lahko zgodi, da bo prišlo do izrazitega poveča-
javni denar. Če bolnišnice dajejo denar iz amortizacije, so nabave njihova pristojnost. Naročila iz t. i. proračunskega investicijskega denarja pa razpisuje ministrstvo in o njih tudi odloča. Tu je bilo posebno v prejšnjem mandatu veliko težav. Od linearnega pospeševalnika do miz in podobno. Vendar pri tem ne gre samo za krivdo ministrstva. To je zelo široko zastavljeno, obstaja cel spekter interesentov, od kupcev do prodajalcev, veliko je tudi lobiranja.
Ali občutite lobiranje?
Pri meni noben ne lobira, ker vsi vedo, da z menoj na tem področju ne bodo nič dosegli, laz nimam pri razpisih nič. Ker to vsi vedo, k meni sploh ne hodijo. Veijetno pa hodijo kam dni-gam. K meni zagotovo ne.
Ali se vam zdi, da je pri razpisih zdaj drugače?
Kako je bilo prej, ne vem. Podedoval sem tri odprte razpise in vsi trije so bili škandalozni. Med samim razpisom so spreminjali pogoje in podobno. Zdaj skušamo komisijo maksimalno strokovno sestaviti. Bolj strokovne in primernejše ko-
Ljudje so neobveščeni in mislijo, da gre pri tem za zasebništvo, da
bo zdravnik stoodstotni zasebnik, da bo moral pacient sam plačevati storitve in da bodo bogatejši na boljšem. To sploh ni res.
nja premij, medtem ko mora biti drugi del, to je del predloga zakona o bolezninah, deležen širše razprave. Zato smo se odločili, da zakon razdelimo na zakon o dopolnilnih zavarovanjih in izravnalnih shemah in ga sprejmemo po hitrem postopku, in na zakon, ki bo urejal drugo, tega pa bomo sprejemali po normalnem postopku.
Kako pa je z javnimi naročili in novimi razpisi na področju zdravstva? Dejali ste, da bo vaše ministrstvo tudi na tem področju dejavno sodelovalo. Ali se vam še lahko zgodijo operacijske mize?
Za operacijske mize ni bil kriv zakon o javnih naročilih. Ta, kakršen je bil doslej, je povzročal le, da so se stvari strahotno vlekle in da postopek ni mogel biti končan zaradi neupravičenih pritožb posameznikov, ki so se prijavili na razpis. Z novo zakonodajo želimo preprečiti neupravičene pritožbe. Zakon naj bi bil pripravljen že jeseni, za nekatera področja, kjer gre za sklade EZ, pa že zdaj. Prav ministrstvo za zdravje je bilo med tistimi, kjer je bilo največ pritožb in je bila seveda zato tudi najmanjša poraba načrtovanega investicijskega denarja.
Ali imate odprte kakšne javne razpise in koliko imate vpliva na izbiro ponudnikov?
Ministrstvo ima vpliv povsod tam, kjer daje
misije, kot je ta, ki bo odgovorna za 19 operacijskih miz, ki jih bomo zdaj nabavili, na tem področju ne moremo imeti. Upam, da bo ta ekipa res uspešna. Seveda pa so interesi zelo različni.
Vlada je pred kratkim sprejela rebalans državnega proračuna. Ste z njim zadovoljni?
Proračun smo zmanjšali za 2,7 milijarde tolarjev, kar je odstotkovno veliko. Vendar pa je prišlo do zmanjšanja na področjih, ker je že oblikovan sklad zaradi neporabljenega denarja in tega denarja letos ne bo mogoče porabiti, in ker so različni zastoji še od prej in jih ni mogoče premakniti na hitro, se to pri naših naložbah letos ne bo nič poznalo. Naš problem pri rebalansu je bil samo pri 800 milijonih rednih obveznosti, kjer smo morali denar iz naložb, ki niso bile porabljene, prerazporediti v ta namen. Na to imamo nekatere pripombe predvsem zato, ker so se te obveznosti drugje priznale v celoti, pri nas pa smo morali stvari urediti znotraj ministrstva. Menim, da bo treba v podobnih primerih v prihodnje ubrati drugačno pot. Ker gre pri zmanjšanju za investicijski denar, ne bodo bolnišnice nič prikra jšane. Našli smo celo neke možnosti za naložbe, kjer bi lahko uredili stvari hitreje kot skozi javne razpise. Tudi za onkologijo smo se dogovorili, da bomo nekatere stvari kmalu uredili tudi na račun operativnega lizinga.
Vida Kocjan
kultura
Sto let slouenskega filma
Eden vrhuncev slovenskega filma je bil gotovo film V kraljestvu Zlatoroga iz leta 1931.
110 let po izumu bratov Lumiere smo tudi Slovenci slavili stoletnico domače kinematografije. Njen začetnik je bil Karol Gross-mann, čigar prenovljene filme so pred kratkim tudi zavrteli.
Slovenski film je Ze med obema vojnama ustvaril prve mojstrovine, npr. prvi celovečerec V kraljestvu Zlatoroga, po 2. svetovni vojni pa je kljub ideološkemu pritisku uspešno stopal v korak s časom. Po osamosvojitvi je kljub velikemu ustvarjalnemu potencialu zapadel v finančno krizo. Slednjo je, kot kažejo uspehi na festivalih in soliden obisk kinodvoran, dokončno prebrodil. Recept je bil v dobrih izdelkih, ki se hkrati niso branili spogledovanja z okusom širše publike.
Seveda poleg financ obstajajo drugi problemi. Dovolj zgovorno je propadanje stavbe Slovenske kinoteke, kjer so bili zaradi nevzdržnih razmer prisiljeni nehati s predvajanjem filmov. Slavnostna akademija v Cankarjevem domu prejšnjo nedeljo je bila za slavnostnega govornika, ministra za kulturo Simonitija, priložnost za oceno prvih sto let. Prav poteza ministrstva, da odkupi kinoteko, veliko obeta za prihodnost filmskega izraza na Slovenskem. Z odkupom je Simoniti dal vedeti, da nacionalna kulturna ustanova, kakršna je kinoteka, uživa podporo države.
Ir^HHI	
[Regionalna Televizija posebnega pomena^	
mega pomena ^^	Mellska cesta M, 2000 Mb |
Informacije za katerimi stojimo!
Martetlnfl: 02/ 234 S5 81
www.rts-tv.com

у-t '—t
i
za vs
PLIN
EVROPSKE KAKOVOSTI
V parku Tivoli, natančneje v Jakopičevem drevoredu, se z razstavo Zemlja, pogled z neba predstavlja francoski fotograf Yann Arthus-Bertrand. Sprehodite se mimo in si oglejte naš planet iz drugačnega zornega kota.
Devetinpetdesetletni francoski fotograf Yann Arthus-Bertrand je svetovno znan avtor več sto fotografskih pogledov na Zemljo iz helikopterja, ki so izšli v različnih knjigah. Desetkrat je kot fotoreporter spremljal reli Pariz-Dakar in vsako leto ovekovečil teniški turnir Roland Garros. Kot mladenič je vodil enega naravnih rezervatov v rodni Franciji, nato pa seje preselil v Afriko in izdal knjigo o levih. Svoje foto-
grafije je objavljal v uglednih revijah, kot so Paris Match, Geo, Life in National Geographic. Leta 1991 je ustvaril Višino (Atitude), vizualno bazo fotografij iz zraka, ki so jih prispevali fotografi z vseh koncev sveta. Leta 1995 seje pod pokroviteljstvom znanstvenega odseka za okolje pri Unescu lotil projekta snemanja
Zemlje iz zraka. Vsaka fotografija je pospremljena z natančnimi podatki o lokaciji in besedilom strokovnjakov.
Črno in belo
Namen razstave, ki jo je Inštitut za ekologijo postavil v parku Tivoli, je z umetniškimi fotografijami, ki prikazujejo lepote Zemlje, opo-
zoriti na probleme okolja, ki zadevajo človeštvo, in hkrati predstaviti trajnostni razvoj kot najustreznejši
ljenosti, zmanjševanja biotske raznovrstnosti, onesnaženih pokrajin in oceanov, spremenjenih podnebnih
e o o
9L c
ш >
o
TI
o k.
B 3 3
način soočanja s temi problemi.
Zgodbo spreminjajočega se planeta Zemlja v Jakopičevem drevoredu pripoveduje 120 fotografij velikega formata (120x 180 cm). Fotografije pripovedujejo o svetu prenase-
razmer in pomanjkanja vode, ki je hkrati svet neizmerne lepote in čudežev. Razstavo Zemlja, pogled z neba si je doslej v več kot 70 mestih ogledalo okoli 60 milijonov ljudi. V Ljubljani je na ogled do 23. julija.
Barbara Kavtičnik
w-
V ljubljanskem Tivoliju si lahko ogledate izjemno razstavo izjemnega fotografa.
na kratka
Prauljica o carju
Trije scenografi Mini teatra na beneškem bienalu
Vadim Fiškin (rojen v Rusiji, že več kot deset let pa bogati slovenski kulturni prostor), ki te dni pripravlja scenografijo za novo uprizoritev Mini teatra Marš - Visoka pesem Bernard-Marie Koltesa v režiji Ivice Buljana, je slovenski predstavnik na letošnjem 51. mednarodnem likovnem bienalu v Benetkah. Premiera, svetovna praizvedba Marša, bo 24. 6. 2005 v okviru festivala Reške poletne noči. Tudi hrvaški predstavnik na letošnjem bienalu je sodelavec Mini teatra, in sicer Tomo Savič Gecan, scenograf uprizoritve Schneewitcheen After Party, selektor Hrvaške pa je bil letos še en sodelavec Mini teatra Slaven Tolj, scenograf predstav Dan umorov v zgodbi o Hamletu, Medeja material in Noč čisto na robu gozdov.
Saltanu
Mini teater Ljubljana je prejšnji petek gostoval na mednarodnem gledališkem festivalu VALISE v Lomzi na Poljskem. Predstavil se je s PRAVUIC0 G CARJU SALTANU A. S. Puškina.
Gledališče lutk in igralcev v Ix>m-zi (Teatr Laiki i Aktora w £omžy) je letos že osemnajstič v tem delu Evrope organiziralo zelo odmeven mednarodni festival, ki je potekal med 31. majem in 3. junijem. Na njem seje zvrstilo 20 predstav v tekmovalnem in spremljevalnem programu. Poleg Mini teatra iz Ljubljane, ki je nastopil v okviru tekmovalnega programa, se je predstavilo še domače gledališče Teatr Laiki i Aktora in gledališča iz Poljske, Es-
tonije, Češke, Romunije, Litve, Bosne in Hercegovine in Belorusije.
Slovenska pravljica
Igrano-lutkovno predstavo, ki
je nastala v produkciji Mini teatra, Ljubljana, Novega kazališta Zagreb in ARL Dubrovnik septembra 2004, je režiral Aleksandar Anurov, eden najbolj znanih ruskih igralcev
in režiserjev. Za likovno zasnovo je svojemu junaškemu rešitelju pred poskrbela ruska scenografka Ana jastrebom, skozi več čudežnih kro-Viktorova, za glasbo Mitja Vrhov- gov pomaga do srečnega konca, nik Smrekar, za kostume Ana Savič Gecan, za luč in zvok pa Tilen Vi-potnik in Nace Hočevar. V predstavi nastopajo vrhunski gledališki igralci, poleg Akira Hasegawe tudi Nataša Matjašec, nagrajenka Prešernovega sklada za leto 2005, in Milan Šte-fe, prejemnik priznanja ZDUS za igralske dosežke v letu 2004.
Pravljica o carju Saltanu pripoveduje o vladarju Saltanu, ki si izbere za ženo in mater svojega sina Gvidona najbolj iskreno in ambiciozno med Tam se labodka za junaškega kne-tremi vrstnicami, a s tem sprosti za prelevi v prelepo nevesto, zlo, porojeno iz nevoščljivosti obeh tekmic in caričine tašče Babaruhe. Tudi pri nas! Tašča mlado mater in dečka pre- S predstavo Pravljica o carju Sal-žene na odprto morje in ju prepusti tanu bo Mini teater v juniju gosto-negotovi usodi. Pravljica pripove- val še na drugih pomembnih festi-duje tudi o čudodelni naravi v po- valih: festivalu MultiKids 2005 na dobi prijaznega vala, ki oba brodo- Dunaju, na otroškem festivalu Be-lomca reši na samotni otok, in dob- kescsaba na Madžarskem in na fes-roti očarljive labodke, ki Gvidonu, tivalu KukArt v St. Peterburgu.
Barbara Kavtičnik
Domobranci v Vetrinju, preden so jih s prevaro izročili v smrt
Časopis izseljencev Slovenska država, ki je izhajal v Torontu v Kanadi, je v julijski in avgustovski številki leta 1983 objavil prispevek z naslovom Britanska zarota v Celovcu. Napisal ga je Mirko Javornik v Washingtonu na podlagi prispevka Nikolaja Tolstoja v angleški reviji Encounter takoj po njegovem izidu in tako z njim takoj seznanil Slovence po svetu. Objavljamo zadnji del.
Nikolaj Tolstoj imena tega namestnika ne zapiše. Kakor pravi veni izmed opomb pod črto, je Alexan-
Tolstojeva odkritja
dra o tem, da nižji poveljniki njegovih zapovedi ne izpolnjujejo, obvestil dr. Miha Krek, "bivši podpredsednik jugoslovanske (kraljevske, op. pis.) vlade". Krek je za vračanje Slovencev izvedel 1. junija 1945, piše Tolstoj, in je 7. junija poslal pisni protest britanskemu zunanjemu ministrstvu in zavezniškemu \Thovnemu poveljstvu. Alexsander pravi, je bil v svojem odgovoru dr. Kreku prisiljen priznati, "da je vračanje bilo izvedeno po navodilih tega slavnega štaba". Iz dokumentacije, ki sta jo leta 1975 ob 30. obletnici poslednje usode slovenskega domobranstva priobčila Sij slovenske svobode in Zbornik Slobodne Slovenije 1973-1975, je vidno, da je šele 31. julija 1945 dr. Kreku odgovoril ameriški general Lyman L. Lemnitzer v imenu načelnika zavezniškega glavnega stana generala W. D. Morgana. Lemnitzer v svojem sporočilu trdi, "da so Jugoslovani, ki so bili repatriirani v zadnji polovici maja iz Avstrije v Jugoslavijo, nosili orožje za Nemce proti zavezniškim jugoslovanskim oddelkom maršala Tita. Z njimi so zaradi tega ravnali kot z zavezniškim vojaš-
kim osebjem, ki se je vdalo. Kot taki so v zvezi s stanjem, ki je takrat bilo v Avstriji, bili dani v roke jugoslovanskim vojnim silam med vojaškimi nastopi, ki so jih tedaj vodili v nekaterih delih te države zavezniški in jugoslovanski oddelki. Izročitev je bila izvedena po navodilih tega slavnega stana. Nobeden od Jugoslovanov, ki so nosili orožje proti zaveznikom, ni bil vrnjen v Jugoslavijo proti lastni volji". Imeni generalov Morgana in Lemnitzerja ter omemba brezimne-
ga Alexsandrovega namestnika v teh dokumentih pričajo, da so v "celovško zaroto" in njeno prikrivanje bili vpleteni ali so vsaj oboje vedeli še drugi, višji anglo-ameriški častniki.
Priznanje krivde
Kirk je 4. 8. 1945 poslal v Washington daljšo brzojavko, ki je Tolstoj ne omenja. Objavljena je bila leta 1945 v petem zvezku revije Foreign Relations. Ker je z njo znova uradno pribita odgovornost za usod-
Nikolaj Tolstoj (na sredini) z rešencema iz roškega brezna Francetom Dejakom in Francetom Kozino junija 1995 v Kočevskem rogu
ne dogodke na Koroškem maja 1945, jo tukaj navajam vso, v prostem, nebirokratskem prevodu:
"V zvezi z našo brzojavko št. 2162, 14. maja sporočam: Pravkar smo izvedeli, da so bila navodila iz osnutka Robertsonovega brzojava, s katerim mi nismo soglašali, izpolnjena, čeprav smo o stališču /ameriškega/ zunanjega ministrstva, navedenem v njegovi brzojavki št. 484, 15. maja, obvestili načelnika glavnega stana / generala Morgana/, glavnega upravnega častnika (generala Robertsona), rezidenčnega ministra /MacMillana/ in G-6 - britansko vojaško obveščevalno službo. Zaradi tega (Robertsonovega naročila) je bilo med 23. in 31. majem izročenih Titu: 12.196 Hrvatov, 5.480 Srbov, 8.263 Slovencev in 400 Črnogorcev. Britanske vojaške oblasti na terenu so sicer poročale, da so jih Titovi oddelki, katerim so bili dani v roke, sprejeli uradno in korektno ter da ni na razpolago zanesljivih dokazov, kako so z njimi ravnali pozneje. Toda Miha Krek, bivši podpredsednik Jugo kraljevske vlade, je poslal zavezniškemu vrhov-
nemu poveljstvu pismo, v katerem je zahteval, naj nikogar ne izročijo Titu, tiste pa, ki so še živi /v Sloveniji/, naj vzamejo v varstvo tamkajšnje zavezniške misije. Pismu je dodal izpovedi 'očividcev', ki so ušli množičnemu pokolu stotin in stotin vrnjenih Titovim silam. Videli smo tudi brzojavko generalu Murrayu /poveljniku britanske 6. oklepne divizije na Koroškem/, ki je Robertsonove zapovedi izpolnjeval. Sporočilo pravi, da je Muray te ljudi zbral in jim velel, naj odkorakajo, ni pa jim bil povedal kam. Ko so prišli na cilj in so izvedeli, da so bili izročeni Jugo silam, so nekateri skušali pobegniti in so jih jugo straže obstrelile... Če ministrstvo želi, da bi v tej stvari še kaj storili, bomo z veseljem sprejeli vsako navodilo. Ministrstvo bi morda hotelo, naj preudari-mo stisko kakih 70.000 Jugo razseljen-cev /Displaced Persons/, katerih večina se ne more vrniti domov. Največkrat morajo živeti na prostem po stadionih in atletskih igriščih. Njihova usoda je v poletnem vremenu še znosna, ne bo pa tako pozimi, Kirk." (Kar je v tem odstavku med pošev-nicami, je opomba M. (avornika.)
Tolstojeva zasluga
Tolstoj svoja razodetja končuje takole: "Čudno je, da so Kirkove vloge in odgovori nanje ter zapisniki zavezniškega vrhovnega poveljstva - izginili iz zadevnih map v (londonskem, op. pis.) Uradu za državne dokumente, ki so zdaj občinstvu dostopne. Javnost mora zanesljivo biti zaskrbljena, da je s tako pomembnimi listinami lahko nekdo šaril po svoje, preden bi jih dali v ta arhiv."
Pisec potem še poudarja, da je o nagibih, ki so MacMillanu narekovali pripraviti vse za vrnitev več 70.000 moških, žena in otrok v neogibno smrt, mučenje in ječo, mogoče samo ugibati. Morda je mislil, da se bo s tem prikupil Titu in Stalinu, večno žejnima krvi. Najbrž pa ne bo nikoli znano, po kakšni logiki je prišel do prepričanja, da bo takšno dejanje služilo koristim njegove države.
V dolgem pogovoru z urednikom londonskega štirinajstdnevnika Nova Hrvatska (2. maja 1983) je Tolstoj med drugim povedal: "Bilo mi je povsem jasno, da je to (prisilno izročitev Slovencev in drugih, op. pis.)
zakrivil MacMillan, a nisem za to imel potrebnih dokazov. Tu (v Angliji, op. pis.) grozi nevarnost zakona proti žalitvi dobrega imena. Zakon v tej deželi sicer ni posebno strog, toda človek MacMillanovega slovesa bi le dosti vplival na sodišče. Po drugi strani pa zdai, ko sem stvar priobčil v reviji Encounter, MacMillan ne najde poguma, da bi me tožil... Ravno to daje, poleg vse dokumentacije, ki sem jo objavil, slutiti, da je ta zgodba še strašnejša, kakor pa vemo mi..."
Tolstoj prvič o Slovencih
Zarota v Celovcu je, kar se tiče Slovencev, sem pa tja pomanjkljiva, včasih zmotna, ker pisec ni poznal medvojnega političnega stanja pri nas, ne podrobnosti komunistične revolucije v Sloveniji, ki je bila po zamisli in izvedbi doslej edina taka v Evropi in na svetu; ne splošnega ljudskega samoobrambnega odpora proti njej. Ne omeni na primer, da je slovensko domobranstvo bilo le pomožna policijska sila, mednarodno pravno veljavno ustanovljena po določilih ženevske konvencije o vojskovanju samo za vzdrževanje notranjega reda in miru ter za obrambo življenja in domovine na slovenskem ozemlju, zasedenem od Nemcev. Bilo je civilna policija, zbrana iz prostovoljcev, tako v moštvu kakor v večini poveljstvenega kadra. Orožje in drugo za izpolnjevanje njene naloge ji je bila dolžna dajati nemška zasedbena oblast. Domobranstvo ni nikoli bilo del rednih nemških oboroženih sil. Celo Angleži sami, se pravi Keightley in Murray, so maja 1945 na Koroškem za tako policijo upo-
rabljali Kozake, ki so v sklopu armade generala Vlasova uradno bili sestavina nemške vojske, vse dokler jih niso celovški zarotniki neusmiljeno pognali v Stalinovo smrt. To vem sam, ker sem od 15. maja bil v službi pri skupini Murrayjeve 6. oklepne divizije v Steinfeldu, blizu kozaškega vojaškega taborišča ob Dravi.
Če grof Tolstoj nekaterih stvari o Slovencih ni vedel, ni kriv sam. Ni namreč mogel dobiti naših pravih in zanesljivih podatkov v kakršnemkoli tujem jeziku, ki bi mu bil dostopen. O mednarodnopravnem položaju do-mobranstva se tudi ni mogel poučiti iz angleških ne iz ameriških uradnih dokumentov. Doslej v njih ni bilo moč zaslediti, da bi bil kdaj kak medvojni politični zastopnik na Zahodu, kaj šele v času vojne in po njej seznanil zaveznike s pravim značajem, nalogami in delom ter končnim idealom teh naših samoobrambnih policijskih enot.
Če ni Tolstoj za svojo razpravo imel na razpolago naših dokazil v tujih jezikih, je krivdo za to žal treba pripisati slovenski politični emigraciji. V 35 letih po vetrinjski tragediji ni bila zmožna pripraviti ene, vsaj za silo povzete, zaokrožene, dokumentirane in objektivne zgodovine rdečega prevrata pri nas ter njegovih usodnih posledic spomladi leta 1945 - niti v angleščini niti v slovenščini.
Potreba po resnici
Umske sposobnosti in volje za tako delo je bilo in je je med nami dovolj. O tem govori obilica tehtnega, čeprav razdrobljenega, nič razporejenega raziskovanja načelnih in zuna-
njih aspektov revolucije, obravnavanja njenih vzrokov in posameznih do-godkovter neorganiziranega zbiranja virov. Dokumentirane snovi za tako zgodovino je tudi že skoraj na pretek - od Črnih bukev iz leta 1944 do im-pozantnega niza Zbornikov Svobodne Slovenije; od obilnih razprav v listu istega imena do tehtnih prispevkov v glasilih obeh organizacij nekdanjih protikomunističnih bojevnikov; od izdaj Zgodovinske komisije ZDSPB Tabor do manj dragocenih Dokumentov dr. Filipa Zaklja; od nepregledne vrste krajših in daljših zapisov v Glasu SKA, Siju Slovenske Svobode, Slovenski državi, Ameriški domovini in drugod do lepega števila osebnih spominov v knjigah in literarnih stvaritev slovenskih pesnikov in pisateljev. Za vse to nimamo nikjer na svetu kake osrednje knjižnice ali arhiva.
Denarne moči za izpolnitev take naloge je v emigraciji dovolj in odprtih rok tudi. Priče temu so na primer, poleg toliko drugega, milijoni dolarjev, ki so jih slovenski politični izseljenci v tem dolgem obdobju zbrali za misijone po vsem svetu. Spričo tega bi bilo zdaj treba vse te možnosti, sile in voljo organizirano poenotiti za izpolnitev velike dolžnosti, ki jo emigraciji zapovedujeta njena slovenska vest in zavest. Le objava takega dela najprej v tujem in potem v našem jeziku bo pripomogla k temu, da bomo svetu in domu razodeli svojo, edino pravo resnico o najstrašnejšem času v naši trpeči preteklosti in o vseh krivcih zanj. Če kdaj, bi to veljalo storiti vsaj za štirideseto obletnico slovenskega krvavega maja 1945.
Mirko Javornik
16. četa stiškega bataljona Slovenskega domobranstva 16. maja 1945 v Vetrlnju
Depeša, v kateri Edvard Kardelj priganja Borisa Kidriča, naj pospešijo "Čiščenje" - pobijanje.
Ö*e». 96./ 48.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju so odprli razstavo z naslovom Prikrito in očem zakrito, ki prikazuje prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne na Slovenskem.
Avtor razstave dr. Mitja Ferenc, docent za sodobno zgodovino na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je bil več let član vladne komisije za ureditev prikritih grobišč. Komisija je ugotovila 410 lokacij prikritih grobišč, ki so posejana po ozemlju celotne Slovenije. V sodelovanju s po-
Ođ Predsedništra fientrelne rlade.
25.VI.1945.
prej«t« eb 11 ari.
Kilriiu - esebne. najkasneje т teku treh tedne» bede гаеривбева aediööa nacionalne časti, vejna aediSSa a bede aedila same vejnie eeebae, тее druge bede prevsela redna eedlfiSa. Preglašena be пета ameatlja.lieate t ere J aebeaega raslega biti take pečaeni ▼ öiööonju ket deeleJ.faoatafcfx
X A B D I & i.
410 grobišč
znavalci posameznih grobišč, kriminalisti in drugimi sta avtor razstave dr. Mitja Ferenc s filozofske fakultete in Mateja Bavdaž z ministrstva za kulturo v obdobju med marcem 2002 in februarjem 2003 ter septembrom 2003 in decembrom 2004 obdelala 410 lokacij grobišč. "Vsaka druga ali tretja občina ima eno ali več prikritih grobišč," pravi dr. Ferenc.
Še 160 neraziskanih grobišč
Ob opisih je bilo pripravljenih 1.095 digitalnih topografskih in or-tofoto kart v merilu 1:5000, narejenih je bilo okoli 3.400 fotografij, od katerih jih je 1.658 del računalniške aplikacije. Zbranih, prenesenih in urejenih je bilo tudi okoli 2.800 skic, zemljevidov, fotografij in druge dokumentacije, pripravljenih 632 kart s parcelnimi številkami, 199 zemljevidov v merilu 1 : 50.000, narejeni so bili številni avdio- in videozapisi. Za vsako grobišče so v posebni računalniški obrazec vnesli kar 29 podatkov. Najprej so morali najti ljudi, ki so o grobišču kaj vedeli, treba je bilo priti do njih, jih pripraviti do
tega, da kaj povedo in da pokažejo kraj grobišča; vse to je bilo treba zapisati in poleg tega še zbrati oziroma poiskati mnoge druge podatke.
Na seznamu je ostalo še okoli 160 lokacij, ki bi jih bilo treba na terenu evidentirati in nato obdelati. Tako je razstava v nekem smislu tudi prikaz sadov opravljenega dela v preteklih dveh letih. Glede na mesta, ki so jih izbrali za pomore, lahko grobišča razdelimo v štiri skupine: kraška brezna (87), rudniške jaške in zaklonišča (10), protitankovske in
strelske jarke (15) ter jame, ki so jih morali pred poboji izkopati (298).
V povojnih pomorih je bilo ubitih 13.50Ü Slovencev
Glede statusa in narodnosti žrtev je treba zapisati, da so za zdaj razvrščene le na podlagi neposrednih in posrednih ustnih virov in literature. Podatki so torej orientacijski, saj izkopavanj do zdaj skoraj ni bilo. Pa še tam, kjer so bila, so včasih težave pri ugotavljanju, ali gre za vojake ali civiliste. Vendarle je največ
Prstan, ki so ga našli med izkopavanjem grobišča pri Slovenski Bistrici
prikritih grobišč vojaških - 134. V 79 grobiščih so civilisti, v 72 vojaki in civilisti skupaj, medtem ko za četrtino (109) ni podatkov.
V Sloveniji so po vojni ubijali tudi pripadnike drugih narodov, največ pripadnike oboroženih sil Neodvisne države Hrvaške (hrvaške usta-še in domobrane), pripadnike Srbskega dobrovoljskega korpusa, črnogorskih in drugih četnikov ter tudi civilistov, ki so se umikali z oboroženimi enotami čez Slovenijo na Koroško. Kaže, da je grobišč, v katerih so osebe neslovenske narodnosti, več kot "slovenskih". Kljub številnim "maršem smrti" po nekdanjih jugoslovanskih pokrajinah, kjer so končali vrnjeni in zajeti vojaki in tudi civilisti, jih večina leži na slovenskem ozemlju. Med evidentiranimi grobišči jih je 108 s Slovenci, 84 s hrvaškimi žrtvami in 61 z nemškimi. V 59 grobiščih so skupaj žrtve različnih narodnosti, za 62 pa ni nobenih podatkov o narodnosti. Za natančnejšo raziskavo bi jih bilo treba strokovno izkopati in pri tem narediti vse potrebne analize. V povojnih pobo-
m
Dcaalaaaia - ШШ5 -1
jih je bilo ubitih vsaj 13.500 Slovencev, kot ugotavlja posebna komisija na Inštitutu za novejšo zgodovino, ki evidentira slovenske žrtve med drugo svetovno vojno in po njej.
S 100 na 410
Urejenost, bolje rečeno označenost pregledanih lokacij, je zelo različna. Urejeno ni skoraj nobeno grobišče. Tista znamenja, ki so bila postavljena okoli leta 1990, so skoraj že propadla. Od sredine devetdesetih let so začeli postavljati trajnejša znamenja. Ponekixl so postavili že prave spominske kapele, kot npr. v Mariji Reki, pred Barbarinim rovom v Hudi lami. Slovenska država je tu povsem odpovedala, saj je denar namesto urejanju številnih grobišč namenjala le za ureditev Spominskega parka Teharje in kapele v Kočevskem rogu. Na manj kot tretjini (125) od 410 lokacij je postavljeno znamenje, 285 krajev pa je neoznačenih. Le redkokje so okolico grobišč še dodatno uredili in postavili kažipote.
Ko seje dr. Mitja Ferenc pred leti lotil raziskovanja prikritih grobišč, je domneval, da jih bo od sto do sto dvajset, toda že prvo leto dela je imel evidentiranih 198 grobišč. Moti ga, da je toliko razprav o tem, kakšen naj bo napis ob grobiščih, in poudarja, daje treba najprej narediti evidenco, ki je prva stopnja pri urejevanju grobišč. Šele potem se je treba lotiti njihovega raziskovanja in zunanje ureditve. Po njegovo je doslej država pri tem naredila zelo malo. Tam, kjer pa seje nekaj vendarle naredilo, so bili za to zaslužni posamezniki in posamezne skupine, lokalne skupnosti ali Dars, ki avtocest ni mogel graditi čez grobišča (Tezenski gozd).
Slovenska Bistrica
Dr. Ferenc izpostavlja primer občine Slovenska Bistrica, kjer so se zelo potrudili in grobišče v zaklonišču za tovarno Impol dali strokovno izkopati, posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pa pokopati na posebnem delu pokopališča, kjer so postavili lep nagrobnik. Opozoril je tudi, da Nemčija in Italija že vrsto let vzorno skrbita za grobove okupatorjevih vojakov, pokopanih na ozemlju Slovenije. Strokovno jih izkopavajo povsod po Sloveniji in pokopa-
vajo na lepo urejenih delih pokopališč v Celju, Kranju in Ljubljani. Za naprej je, kot pravi dr. Ferenc, treba narediti načrt tistih grobišč, kjer so možnosti za izkope oziroma prekope. Izkopi so potrebni tudi zato, ker je večina grobišč na nepietetnih krajih. Doslej je bilo le eno grobišče razglašeno za kulturni spomenik (Bre-zarjevo brezno pri Podutiku), vendar je tudi to oskrunjeno s smetni.
Dr. Mitja Ferenc pravi, da je glavni razlog za to razstavo moralna obveznost, da se rezultati njegovega dela prikažejo tudi širši javnosti. Mrtve je treba dostojno pokopati, dodaja. "Namesto besed in obljub so potrebna konkretna dejanja," poziva odgovorne na oblasti. "Treba je biti odločen in pogumen," še doda. Komisija za ureditev prikritih grobišč je s koncem mandata lanskega decembra nehala obstajati, s tem pa se je ustavilo tudi odkrivanje in raziskovanje te problematike. Obstaja namreč še najmanj 160 lokacij morebitnih grobišč, ki bi jih bilo treba evidentirati oziroma zbrati o njih čim več podatkov.
Jeseni tudi v Ljubljani
Dr. Ferenc je odgovoril tudi na vprašanje, zakaj ta odlična in zgovorna razstava ni na ogled v Ljubljani. Dejal je, precej diplomatsko, da "v osrednji slovenski muzejski ustanovi za to razstavo ni bilo priložnosti" oziroma da v Muzeju za novejšo zgodovino v Ljubljani za to razstavo ni bilo ne denarja ne prostora. Celjsko razstavo spremlja obsežen katalog z množico zelo zgovornih posnetkov in dokumentarni film, ki ga je naredil te-
levizijski novinar lože Možina. Vsekakor vredno ogleda, saj razstava in spremni katalog ponujata javnosti množico podatkov in fotografij.
Medtem smo izvedeli, da so se "časi" spremenili. Novi direktor Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije v Ljubljani )ože Dežman je že pri odprtju razstave dejal, da bo razstava v Ljubljani od septembra naprej, s čimer je dal jasno vedeti, da ta muzej ne bo več propagandna hiša za ohranjanje revolucionarnih tradicij.
Čistilec Kardelj
Na razstavi je predstavljen tudi dokument (depeša oziroma ukaz), ki ga je 25. junija 1945 Edvard Kardelj, takrat podpredsednik beograjske vlade, poslal Borisu Kidriču, predsedniku slovenske vlade. V njem piše: "Najkasneje v teku treh tednov bodo raz-puščena sodišča nacionalne časti, vojna sodišča bodo sodila samo vojnim osebam, vse druge bodo prevzela red-
Pano Kdo leži Pod Krenom prikazuje izsledke raziskave iz lanske jeseni, ki je potrdila, da so v tem grobišču verjetno pobiti pripadniki drugih narodnosti.
na sodišča. Proglašena bo nova amnestija. Nimate torej nobenega razloga biti tako počasni v čiščenju kot doslej." Kardelj je v tej depeši uporabil izraz "čiščenje", ki je v tistem času pomenil samo eno: aretacije, umore, pomore, skratka, radikalno odstranjevanje političnih nasprotnikov. Tisti, ki so se do zdaj izgovarjali, da slovenski komunisti niso organizirali pomorov in da zato zanje niso odgovorni, saj da za kaj takšnega ni dokazov, in da jih je torej izvajal nekdo drug (npr. "jugoslovanska armada"), so zdaj končno dobili toliko potrebni in odločilni "dokaz". Komunisti in njihovi partizani so med vojno pobili na tisoče Slovencev, po vojni pa še več, kljub temu pa si nekdo drzne govoriti o nekakšnih dokazih za to.
Celjska razstava o povojnih pomorih vojnih ujetnikov in civilistov kliče odgovorne v državi, da se končno lotijo resnega in sistematičnega urejanja te problematike. V.M.
Zgodovinar dr. Mitja Ferenc je razstavo o povojnih grobiščih pripravil vzorno.
01
/
nismo najpcčji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 520 5000 __—__
unnm.radiodur.si
150 najlepših klasičnih melodij Lipičeva knjiga o alkoholizmu
150
naJlePŠ., f
klasinufj melodij J J
M
Zbirka 150 najlepših klasičnih melodij je sestavljena iz skladb ali odlomkov, nastalih od sedemnajstega do sredine dvajsetega stoletja.
V tem izboru lahko sledimo razvoju glasbenih oblik od Pachelbelovega kano-na do dunajske operete po vsej Evropi: od Španije, Madžarske, Italije, Anglije, Francije, Nemčije do Avstrije. Zbirka spada med najobsežnejše in jo lahko imamo za katalog mojstrskih del klasične glasbene tradicije. Predstavlja izvrstno zbirko slavnih odlomkov, glasbenih citatov iz simfonij, kvartetov, sonat, oper in baletov. Vrsto skladb, na primer Podeželski vrtovi Percyja Graingerja, Schubertova Podoknica ali Čmrljevlet Rimskega-Korsakova, je izvedenih v celoti. Če dolžina skladbe ni omogočala celotne predstavitve, je izbran tisti del, ki je zanjo najznačilnejši in jo je proslavil, na primer priljubljena Tema ljubezni iz Romea in Julije Petra Iljiča Čajkovskega. Vse skladbe izvajajo znani umetniki in slavni orkestri. Komplet šestih zgoščenk je izdala Založba Mladinska knjiga v sodelovanju z Reader's Digest.
Klic gora
Založba Sidarta je izdala knjigo spominskih gorniških zapisov Tineta Miheliča Klic gora.
Tine Mihelič je umrl 2. oktobra 2004. Našli so ga ob vznožju Pihavca, sedečega, naslonjenega na nahrbtnik in obrnjenega proti očaku Triglavu. Bil je eden najboljših poznavalcev Julijskih Alp. Svoje doživljanje in ljubezen do gora je udejanjal kot neutruden pisec planinskih in plezalskih vodnikov, ki so postali nekakšna biblija slovenske gorniške druščine. Samo neprekosljiv vodnik Julijske Alpe je od prve izdaje leta 1974 do zadnje leta 2003 doživel sedem ponatisov. Z več kot 40 bibliografskimi enotami se uvršča v sam vrh slovenskega gomiškega slovstva. Zgodbe zagnanega in nadarjenega plezalca se v knjigi Klic gora iz poglavja v poglavje stopnjujejo: od naših gora v Dolomite in preko Alp vse do Andov. Pretresljivi so opisi njegove dramatične epizode v Druju, kjer se je en teden bojeval z ledenim viharjem in se za las izognil smrti. Uvodne besede Pavleta Kozjeka lepo orišejo Miheličevo pisanje: "Prebirali smo, kje in kako se pride na ta ali oni vrh, katere plezalne smeri v naših Alpah so najbolj slikovite in na kateri zelenici med vršaci je najlepše prisluhniti tišini. Tine je to znal povedati in njegova ljubezen do gora je bila nalezljiva. Radi smo sledili njegovim opisom, čeprav je morda kdo včasih tudi poti-hem pogodrnjal, češ: kje so zdaj tiste lepote, tako slikovito opisane v knjigi. A izrek, da je lepota v očeh opazovalca, zanj vsekakor ni bila le fraza: Tine jo je občutil in nesebično razdajal naprej vsem, ki so jo bili pripravljeni razumeti in sprejemati." Bil je gornik v pravem pomenu besede, profesionalno pa violinist, član Slovenske filharmonije. Popoln estet torej.
• Mihe
V slovenskem prevodu dobivamo drugo knjigo Frana Viljema Lipiča
Osnovne značilnosti dipsobiostatike.
Ni še dolgo, kar smo dobili prevod Topografije Ljubljane, ki jo je dr. Fran Viljem Lipič (1799—1845; bilje mestni zdravnik v Ljubljani v letih 1823—1834) izdal leta 1834, in žeje pred nami njegova druga knjiga. V knjigi Glavne značilnosti dipsobiostatike obravnava alkoholizem kot medicin-sko-socialni problem. Knjiga velja za prvo znanstvno razpravo o alkoholizmu v svetovni literaturi (izšla je leta 1831), z njo pa njen avtor za pionirja med zdravniki, ki se je z znanstveno argumentacijo lotil problema tedanje družbe. Lipičev pristop k alkoholizmu je vsekakor izjemen zaradi celovitosti prikaza problematike. Najprej izčrpno predstavi zunanje dejavnike, ki lahko vplivajo na profil alkoholikov: spol, starost, značaj, stopnjo in vrsto alkoholizma, stan, meščanski vpliv in kraj bivanja. Te dejavnike v povezavi z alkoholizmom nato statistično predstavi kot dejanske vzroke bolezni in tudi smrti. Vse podatke sistematično navaja za dve obdobji: sto alkoholikov je opazoval med letoma 1827—1829, drugih sto med letoma 1829—1831. Sledi kratka predstavitev zdravljenja, zadnji del razprave pa nameni izsledkom in sklepanjem, ki izhajajo iz njegovega opazovanja, statistične analize demografskih in drugih podatkov ter primerjave z izsledki drugih zdravnikov. V knjigi poleg faksimila nemškega izvirnika iz leta 1834 in prevoda v slovenščino najdemo sedem spremnih študij, ki Lipiče-vo delo trdno vpnejo v slovensko kulturno zgodovino, vsebinsko postavijo v prostor in čas nastanka ter ga približajo današnjemu času s prispevki sodobnih alkohologov. Knjigo, ki jo je izvrstno uredila doc. dr. Zvon-ka Zupanič Slavec, je izdal Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, založila pa Založba ZRC in Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije.
Zgodovina v šoli
4ЛМ
I
■■■■■■■«■flfflH
»ангн.лгнм! »'-■вЗВнЦ-ГЗД!
■■Wit— -
■пБвШШшрсав!
Tokratna številka (3-4) revije Zgodovina v šoli, ki jo izdaja Zavod za šolstvo, je posvečena Evropski zvezi.
V uvodnem delu Od jugoslovanskih vojn do e\ropske ustaveje objavljenih pet prispevkov: Jugoslovanske vojne 1991—1999 (Jože Piijevec), Slovenska osamosvqjitev( Božo Repe), Iz zgodovine vključevanja Slovenije v Evropsko zvezo (Ana Galjot, Vilma Brodnik), Mnenja o položaju Slovenije po vstopu v Evropsko zvezo (Jean-Pierre Vonarb), Na poti k evropski ustavi (Jean- Pierre Vonarb, Anka Pogačnik). V sklopu Sodobna didaktika pouka zgodovine v teoriji in praksi so objavljeni trije prispevki: Osebna mapa učenčevih dosežkov (Danijela Trškan), Ekskurzije in pouk zgodovine (Dragan Potočnik), Učbenik zgodovine v Nemčiji: Oblika in funkcija na začetku 21. stoletja (Gisela Teist-ler). V tretjem sklopu Drobci iz šolske prakse je pet prispevkov: Srečanje z dediščino, Pro et contra v osnovni šoli, Likovno izražanje dijakov pri pouku zgodovine v aranžerskem programu ter dve gradivi za pripravo na strokovno ekskurzijo: Judje v Lendavi in KHadiku v Lendavske gorice.
iiiNcgHH
■■■■raieSnn ■■■■■мпвнш
Užitek izvrstne kave, ki prebuja in oživi vaše čute v trenutku.
Izbirate lahko med Barcaffe instant Classic, Barcaffe instant Gold ter ßarcaffe instant D ekofe, kijih boste prepoznali po novih embalažah. Potrebujete le vročo vodo in zapeljiva skodelica kave bo v hipu pred
vami. Barcaffe. Za lepši dan.
—--^^^^^^^
film
Mesto greha je mesto, ki ga naseljujejo ljudje, vajeni vsega hudega, pokvarjeni, razočarani nad življenjem in ljudmi. Nekateri pravijo, da je temačno, drugi, da je surovo, tretji ga imenujejo svoj dom, pa čeprav jih obkrožajo in jim vladajo sprijeni policisti in brezobzirni kriminalci.
Nekatere žene maščevanje, drugi hlepijo po odrešitvi. In potem so tu nekateri, ki si želijo vsakega po malem. Svet nenavadnih in upornih junakov, ki se kljub vsemu tru-
i Sin City
__
dijo storiti, kar je prav, v mestu, ki si prizadeva, da bi mu bilo vseeno. Osrednja zgodba Surovo slovo spremlja Marva, igra ga Mickey Rourke, kiklopskega uličnega pretepača in moškega, katerega vrsta je že zdavnaj izumrla. Njegov način bivanja na tem svetu je bil od nekdaj samo njegov in od nikogar drugega. V zanikrno hotelsko sobo popelje božansko lepotico Goldie, toda naslednjega jutra jo v postelji ob sebi najde umorjeno. Zdaj čisti mesto, da bi maščeval njeno smrt sebnega preiskovalca in fotorepor- ženskam Starega mesta. Ko tam in izgubo edinega žarka ljubezni, ki terja, ki se vztrajno trudi pustiti te- ubijejo pokvarjenega in sprijenega ga je kdaj okusilo njegovo srce. žave za seboj, čeprav se ga te držijo policaja, se Dwight (Clive Owen), da Nato je tu Dwightova zgodba: za- kot klop. Ko skuša zavarovati ne- bi obvaroval prijateljice med vlada-jetno, mastno ubijanje, zgodba za- močno točajko, usmeri nasilje k ricami noči, ne ustavi pred ničemer.
Režija:	Robert Rodriguez, Frank Miller
Scenarij:	Robert Rodriguez, Frank Miller
Produkcija:	Robert Rodriguez, Elizabeth Avellan, Frank Miller
Igrajo:	Josh Hartnett, Marley Shelton, Bruce Willis, Jaime King, Jessica Alba, Maria Bello, Kate Bosworth, Jason Douglas, Carla Gugino, Brittany Murphy, Mickey Rourke, Nick Stahl, Makenzie Vega, Katherine Willis, Elijah Wood, Benecio del Toro, Clive Owen, Rosario Dawson, Michael Clarke Duncan
Premiera:	9. 6. 2005
Distribucija:	Fivia
Njun
Film 9 Songs je odkrita zgodba o ljubezni. Za nekatere tudi preveč odkrita. 0 ljubezni med dvema, ki se spoznavata skozi svet glasbe in svet spolnosti.
certu glasbene skupine Black Rebel Motorcycle v Brixton Academy sreča Matta. Zaljubita se. Film spremlja njuno razmerje skozi glasbo. Skupaj obiščeta devet koncertov, in sicer skupin Black Rebel Motorcycle Club, The Von Bondies, Elbow, Primal Scream, The Dandy Warhols, Super Furry Animals, Franz Ferdinand in Michael Nyman. Med glasbo in skupinami je v ospredju ljubljenje. Strastno ljubezensko zvezo spremljamo do božiča, ko se Lisa vrne v Ameriko. Film je prikazan kot spomin. Film s slovenskim naslovom 9 or- Matt, ki se navdušuje nad Antarkti-gazmov se odvija jeseni 2003 v Lon- ko, obišče belo celino in podoživlja donu. Lisa je ameriška študentka, ki svoje ljubezensko razmerje z Liso. pride za eno leto v Anglijo. Na kon- Življenje na Antarktiki vidi kot "par
Цшвкат 123flffl5
I n končno je tu pripoved Johna Hartigana (Bruce Willis). Rumeni izrodek poslednjega poštenega policaja in nekakšnega sira Galahada v Mestu greha. Izteka se zadnja ura njegovega službovanja v imenu pravice v tem preddverju pekla, ki mu doslej nič ni prišlo do živega. Toda dokončati mora še poslednjo nalogo in enkrat za vselej opraviti s pošastjo v podobi senatorjevega sina, sadističnega posiljevalca in morilca, ter rešiti enajstletno deklico. To opravi temeljito, glasno in brez obžalovanja ter z nepričakovanimi posledicami.
Zgodba iz stripa
Z izjemno ustvarjalno močjo in inovativnostjo sta Frank Miller in Robert Rodriguez iztrgala zgodbe Mesta greha (1991) naravnost iz
stripa, nato pa s strogim in z brezkompromisnim digitalnim načinom snemanja zlepila te elementarne urbane zgodbe o bedakih, zgu-bah, herojih in deklinah na platno, ne da bi izgubila trohico njihovega silhuetnega stripovskega videza in pretrganega ritma. Mesto greha je oživelo skozi svetlobo in senco s pomočjo odrezanih dialogov, stilizira-ne igre in vizualne inovativnosti.
v postelji - klavstrofobija in hkrati agorafobija". Posnetki ledu in neskončne pokrajine se učinkovito zlivajo s posnetki z natrpanih koncertov. Film ni imel scenarija. Dialog se je oblikoval med snemanjem z improvizacijo in sporazumevanjem med igralci in režiserjem. Pred vsako predstavo si bodo gledalci ogle-
dali še slovenski kratki film z naslovom 46 minut, katerega zgodba je sestavljena iz usod ljudi, ki se po nizu neverjetnih, a mogočih naključij nenadoma prekrižajo. Vloge v filmu so med drugim zasedli Lado Bizovičar, Aleksandra Bal-mazovič, Jure Bradač, in Jonas Žnidaršič. Monika Maljevič
шшшшвшшшшшвш 9 Songs
Režija:	Michael Winterbottom
Scenarij:	Michael Winterbottom
Produkcija:	Andrew Eaton
Igrajo:	Kieran O'Brien, Margo Stilley, Margot Stilley,
	Huw Bunford, Cian Ciaran
Premiera:	9. 6. 2005
Distribucija:	Cinemania Group
lili II II IИИИИИИИИИИИИИИ
Jane Fonda si je znova odprla vrata v filmski svet. Tokrat se pogaja za vlogo v nadaljevanju filmske uspešnice iz 80. let Nine To Five, v kateri bi bili njeni soigralki Dolly Parton in Lilly Tomlin. Filmarji so namreč navdušeni nad njeno vrnitvijo v filmu Monster-1 n-Law, v katerem je bila njena partnerka Jennifer Lopez. Nadaljevanje naj bi nosilo naslov Nine To Five Thirty, druge podrobnosti pa ostajajo skrivnost, dokler Fondova ne potrdi svojega sodelovanja.
Igralski zasedbi filma režiserja AdamnaShankmana Cheaper by the Dozen se je pridružila še Carmen Electra. V novem filmu Steve Martin in Bonne Hunt znova igrata vlogi staršev številčne družine. Tokrat se Bakerjevi z otroki odpravijo na počitnice, kjer tekmujejo s prav tako številčno družino, katere očeta bo igral Eugen Levy. Electri bo pripadla vloga soproge Levyjevega lika, ki je nekdanja igralka. Svojo vlogo iz prvega filma bo ponovila tudi Hilary Duff.
Eden izmed številnih kandidatov za novega Jamesa Bonda je tudi v ZDA živeči hrvaški igralec Goran Višnjić. Po navedbah Bondove internetne strani www.mi6.co.ukje igralec resen kandidat za naslednjega agenta 007. 32-letni Višnjič naj bi se bil že nekajkrat sešel z Martinom Camp-beilom, režiserjem novega dela z naslovom Casino Royale. Kandidati ostajajo Cliv Owen, Ewan McGregor, Julian McMahana in Daniel Craig.
Filmski svet se je pred nedavnim poslovil od znanega in priljubljene ga filmskega producenta Ismaila Merchanta. Širši množici je postal znan po svojem nagrajevanju filmov, priznanih s strani kritikov, kot sta Howardov kot in Ostanki dneva, ki ju je posnel z dolgoletnim producentskim partnerjem Jamesom Ivoryjem. V obeh omenjenih filmih je igral Anthony Hopkins, v njegovem zadnjem projektu The White Countess pa je igral Ralph Fiennes. Oba igralca se strinjata, daje bil Merchant eden redkih filmaijev, ki ju je znal motivirati, da sta k filmu pristopila z več strasti in inovativnosti.
Sloviti beneški Palazzo del Cinema (Filmska palača), v katerem vsako leto prirejajo filmski festival, bo dobil novo podobo: v novi projekt je vključena dvorana z 2.400 sedeži, ki bo največja filmska dvorana na svetu. Obnovo palače na Lidu so zaupali arhitekturnemu biroju "5+1 Ricciotti" iz italijanske Genove, ki se je za posel potegoval skupaj z osmimi tekmeci. Mednarodna strokovna žirija seje pustila prepričati, da bodo pri obnovi uporabili predvsem naravne materiale. Nova Filmska palača bo dolga 90 metrov, pročelje, ki gleda na okoliške vrtove, bo v celoti iz stekla, sicer pa ne bodo temeljiteje posegli v okolje. "Benetke bodo končno dobile ustrezno palačo, ki bo kos čedalje večji priljubljenosti filmskega festivala," je dejal predsednik Biennala Davide Croff.
<ш
ELEKTROPROM
EV|
ELEKTROPROM d.o.o. Loke 22 1412 KISOVEC tel.: 03 S6 57 ISO fax: 03 56 71 488
www.elektroprom.si
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija ETV
♦	trgovina EVJ Center
♦	elektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
♦	delovni stroji in nizke gradnje
—--
PETEK,
10.6.2005
Slovenija 1
J3
6 20 6.20 6 30 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05
9.20 9.30 10.15 10.45
11.30
12.15 13.00 13.15 13.15 13.45 14.00 15.00 15.05 15.40
16.05 16.20
17.00
17.35
18.30 18.40 18.45 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 0.05 0.25 1.20
1.40 2.05 2.30
TEDENSKI IZBOR
KULTURA
ODMEVI
POROČILA (VPS 07.00) DOBRO IUTRO POROČILA DOBRO IUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR
PRVIČ NA MOR|U, KRATKI DOKUMENTARNI
FILM ZA OTROKE EBU
RISANKA
NA LINIJI. ODDAIA ZA MLADE PRISLUHNIMO TlSlNI MED HRIBI KAČJIH GLAV, DOKUMENTARNA ODDA|A LOV ZA PRINCESKO, NEMŠKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA OSMI DAN
POROČILA, SPORT, VREME (VPS 13.00) TEDENSKI IZBOR OBZORIA DUHA DUHOVNI UTRIP
ZORAN KRZISNIK, DOKUMENTARNI PORTRET POROČILA, PROMET (VPS 15.00) MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.10) TIMOTEI HODI V SOLO, RISANA NANIZANKA, 10/26 (VPS 15.45)
IZ POPOTNE TORBE: VRV (VPS 16.10) SLOVENSKI VODNI KROG: IDRIjCA. IZOBRAŽEVALNO DOK. ODDA|A (VPS 16.25) NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, SPORT, VREME (VPS 17.00) IZGUBLJENI IZUMI,
kanadsko-angleSka dokumentarna
SERIJA, 3/4
ŽREBANJE DETELIICE (VPS 18.30) LUKA IN LUČKA, RISANKA (VPS 18.40) CELESTIN, RISANKA VREME (VPS 18.55) DNEVNIK
VREME, MACNET, SPORT NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) SLAČENJE, NOVOZELANDSKA NAD. 2/20 W ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) TURISTIKA, PONOVITEV DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PON. SLOVENSKI VODNI KROG: IDRIJCA, IZOBRAŽEVALNO DOKUMENTARNA ODDAJA, PON. ZDAJ!, ODDAIA ZA RAZGIBANO ZlVLJEN|E, PON. DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.45) INFOKANAL
Slovenija 2
Kanal A
10.25	E+, ponovitev
12.25	TV prodaja
12.55	Jamie Oliver v kuhinji, angleška oddaja
13.50	Mladi in nemirni, 4. sezona, 164. del am. nad.
14.45	Vsi moji otroci, 2. sezona, 59. del am. nad.
15.35	TV prodaja
16.05	MacGyver, 4. sezona, 16. del am. nanizanke
17.00	Raymonda imajo vsi radi, 1. sezona, 15. del
ameriške humoristkne nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 1. sezona, 18. del am.
humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.50 E+ TraC tedna 19.30 E+ Z Janinom okoli sveta 20.00 Midve z mamo, 3. sezona, 6. del am. nanizanke 20.55 Komedija:Črna ovca, ameriški film 22.30 Ženske zadeve, 1. sezona, 8. del am. naniz ^ 23.25 Ameriška pita Ruby Wax, pogovorna oddaja
0.05	E+, ponovitev
Pop TV
PCJ>
6.25	24UR, ponovitev
7.25	Sedma nebesa, 6. sezona, pon., 9. dela am. naniz.
8.15	Pet skrivnosti, ponovitev 82. dela meh. nad.
9.10	Zastavljeno srce, ponovitev 53. dela venez. nad.
10.00	TV prodaja
10.30	Srčna dama, pon. 79. dela meh. nadaljevanke
11.20	Prava ljubezen, ponovitev 51. dela venez. nad.
12.15	Trenja, ponovitev
13.40	TV prodaja
14.10	Sedma nebesa, 6. sezona, 10. del am. naniz.
15.00	Prava ljubezen, 52. del venez. nadaljevanke
15.55	Srčna dama, 80. del mehiJke nadaljevanke
16.55	Zastavljeno srce, 54. del venez. nadaljevanke
17.55	24UR- vreme
18.00	Pet skrivnosti, 83. del mehiške nadaljevanke
19.00	24UR
20.00	Lepo je biti milijonar, oddaja s predstavniki
verskih skupnosti
21.00	Akcija: Dosjeji X, ameriški film
23.10	Pod lupo pravice, 1. sezona, 13. del am. naniz.
0.05	XXL premiere
0.10	Talci v Peruju, ameriški film ^
1.55	24UR, ponovitev
2.55	Nočna panorama
Prva TV
6.30 INFOKANAL
9.25 TV PRODAJA
10.00 OTROŠKI INFOKANAL
10.50 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 11.05)
11.20 ONSTRAN LJUBEZNI, NEMŠKI FILM,
PONOVITEV (VPS 11.35) 12J5 TEDENSKI IZBOR 12.55 ŠTAFETA MLADOSTI 13.40 NIKOLI OB DESETIH, GLASBENA ODDAJA 14.40 SPORT SPAS
15.20 ZDA|I, ODDA|A ZA RAZGIBANO ZlVL|EN|E (VPS 15.15)
15.45 KOŠARKA NBA-PRVA TEKMA FINALA
KONČNICE, POSNETEK 17.20 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 17.50 DAVI, IZBOR IZ |UTRAN|EGA PROGRAMA (VPS 17.50)
19.00 VEDEL |E, DA IMA PRAV, ANG. LITERARNA NAD.
2/4, PONOVITEV (VPS 19.00) 20.00 GALILEjEV BO| ZA NEBESA, AMERIŠKA DOK.
SERIJA, 1/2 (VPS 20.00) 21.00 SLOVENSKI MAGAZIN (VPS 21.00) 21.25 VIDEOPISMA, DOK. SERIJA, 9/10 (VPS 21.25) 21.55 SIMPSONOVI,AMERIŠKA RISANA NANIZANKA,
15/22 (VPS 21.55) 22.20 TEMA, SPANSKO-AMERISKI FILM (VPS 22.25) 30 0.00 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI, REPORTAŽA (VPS 00.05)
0.30 TATOVI TELES, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV
(VPS 00.35) Z00 INFOKANAL
10.00	Za vaj In mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
o kmetijstvu, pon
11.00	SKL, Šolska košarkarska liga, pon
12.00	To morate vedeti! KD Prvi izbor, pon
12.30	Vodic po podjetništvu, pon
13.00	Razgledovanja, potopisna reportaža, pon
13.30	V družbi s Termami Radenci, pon
14.00	Slovenska glasbena lestvica, pon
15.00	Avto Sok, pon
15.30	Živeti zdravo, Algea ugodno vpliva na skladen
razvoj otrok, pon
16.00	Na piki, aktualna pogovorna oddaja
17.00	Sijaj, pon
17.30	Zrela leta z Melanijo Ster, pon
18.00	A TO |E TO, pouCno zabavna oddaja z Rezo, pon
18.30	Kulturne drobtinice, SenoZeCe med zgodovino
in sedanjostjo, pon
19.00	Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, pon
19.30	V harmoniji z naravo, pon
20.00	Predah v gibanju, gostja: Romana KrajnCan, prvič
21.00	UspeSen obrtnik, akcija z Obrtno zbornico
Slovenije, prvič
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Štiri tacke, oddaja o hišnih ljubljenčkih, pon
23.00	Trenja, POP TV
00.30	Tv prodaja
01.00	Glasbeni mozaik
SOBOTA,
11.6.2005
Kanal A
Q ИВ
TevePika
8.35 TV prodaja
8.40 Jamie Oliver v kuhinji, ponovitev ang. oddaje 9.35 MacGyver, 4. sezona, pon. 15. dela am. naniz.
6.00 6.30
8.00
8.30 9.00
9.30
Tv prodaja
Alpski večer, koncert narodno zabavnih ansamblov, 1 del, pon A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon
Tv Prodaja
Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
ABCD, svet avtomobilizma, pon
Slovenija 1
J
05.30	TV prodaja
06.15	The Best Off
06.30	TV prodaja
07.00	Tri v vrsto
07.15	Spomin
07.30	Yu-Gi-Oh, risana serija
08.00	Tri v vrsto
08.15	Spomin
08.30	TV prodaja
09.00	Spomin
09.20	Tri v vrsto
09.35	Yu-Gi-Oh, risana serija
10.00	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, 447. del ital. telenovele
11.00	Čarovnije, 74. del italijanske serije
11.55	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.50	TV prodaja
13.15	Tri v vrsto
13.25	TV prodaja
13.50	Alo, alo, 12. del angleške serije
14.25	Vikarka iz Dibleya, 1. del angleške serije
14.55	Čemi gad, 1. del angleške serije
15.25	Hotel poldruga zvezdica, 1. del angleške serije
16.00	Gospod Bean, 12. del angleške serije
16.30	Skozi ključavnico, pogovorna oddaja
17.10	Yu-Gi-Oh, risana serija
17.35	Sto izložb, sto strasti, 448. del ital. telenovele
18.05	Čarovnije, 75. del italijanske serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Policist s petelinjega vrha, 8. del srbske naniz.
21.00	101 Škandal Hollywooda, razvedrilna oddaja
21 JO	ResniCne zgodbe - v iskanju pravice, am. serija
22.45	Okrožje Columbia, 11/6. del ameriške nanizanke
23.35	Empire records, ameriška komedija 1995
01.25	Policist s petelinjega vriia, 8. del srbske naniz.
02.25	101 Skandal Hollywooda, razvedrilna oddaja
03.15	ResniCne zgodbe ■ v iskanju pravice, ameriška serija
04.10	Okrožje Columbia, 11/6. del ameriške nanizanke
6.20 TEDENSKI IZBOR
6.20 kultura
6.30 ODMEVI
7.00 ZGODBE IZ $KOL|KE
7.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ
8.20 kino kekec: na potep Z babico, danski
film (vps 08.20) 9.45 polnočni klub, ponovitev 11.00 državna žalna slovesnost s tehari)
(vps 11.00) 12.00 tednik, ponovitev 13.00 poročila, Sport, vreme (vps 13.00) 13.20 turistika, ponovitev 13.40 slovenski utrinki, oddaja madžarske iv (vps 13.40)
14.10 bolnišnica na koncu mesta po dvajsetih
letih, češka nadaljevanka, 11/13, pon. 15.10 zandar v new yorku, francoski film (vps 15.10)
17.00 poročila, sport, vreme (vps 17.00)
17.15 OZARE (VPS 17.15)
17.25 SOŽITJA, SVETOVALNA ODDAjA TV MARIBOR
(VPS 17.25) 18.40 PRIHAIANODI, RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 UTRIP 19.40 VREME 19.45 SPORT
20.00 TOTALNA RAZPRODA|A, DRUŽINSKA
HUMORISTIČNA NANIZANKA, 8/10 (VPS 20.00) 20.35 ČEZ PLANKE: ROMUNI|A (VPS 20.35) 21.35 PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) 22.00 POROČILA. SPORT, VREME (VPS 22.00) 22.35 POD RUSO, AM. NAD, 9/12 (VPS 22.35) 23.30 DAN ZVERI, ŠPANSKI FILM (VPS 23.30)^ 1.05 DNEVNIK, VREME, SPORT, PONOVITEV 1.45 DNEVNIK ZAMEISKETV (VPS 01.45) 2.10 INFOKANAL
Slovenija 2
Л
BE
9.10 TV prodaja
9.40 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 55. dela
ameriške nadaljevanke 10.30 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 56. dela
ameriške nadaljevanke 11.20 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 57. dela
ameriške nadaljevanke 12.10 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 58. dela
ameriške nadaljevanke 13.00 Vsi moji otroci, 2. sezona, ponovitev 59. dela
ameriške nadaljevanke 13.50 Dannyjeve zvezde, v živo 14.50 Denis pokora, ameriški film 16.30 Umor, je napisala, 2. sezona, ameriška naniz. 17.30 Skriti griči, zadnji del ameriške humoristične
nanizanke 18.00 E+ 20.00 Kriminalka:
Vzrok smrti, kanadski film W 21.45 Las Vegas, 1. sezona, 10. del ameriške naniz. 22.40 Izven zakona, ameriški film 0.20 Ekstra magazin, ponovitev ^
Pop TV
S3?
7.30	TV prodaja
8.00	Ringa-Raja:
8.00	Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija
8.20	Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija
8.40	Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija
9.15	Mala Kitty, sinhronizirana risana serija
9.35	Pepelka, sinhronizirani risani film
10.30	Vrbja vas, sinhronizirana risana serija
11.00	Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka
11.55	Mestece za vedno, 2. sezona, 7. del am. naniz.
12.50	Športnikova žrtev, ameriški film
14.40	Morski pes zunaj kletke,
dokumentarna oddaja
15.50	Rajski svet: Yellowstone, dokumentarna oddaja
17.00	24UR-vreme
17.05	Gora junakov, avstralsko-ameriški film
19.00	24UR
20.00	Filmski hit:Moje ime je Sam, ameriški film
22.25	Formula 1, posnetek treninga
23.30	Zvestoba do groba, angleško-ameriški film
1.30	Trije na cesti, ameriški film
3.10	24UR, ponovitev
4.10	Nočna panorama
Prva TV
B öS
07.50	Yu-Gi-Oh, risana serija
08.40	Čarovnije, 71. del italijanske serije
09.35	Čarovnije, 72. del italijanske serije
10.30	Čarovnije, 73. del italijanske serije
11.25	Čarovnije, 74. del italijanske serije
12.20	Čarovnije, 75. del italijanske serije
13.15	Ena na ena, ponovitev
14.05	Prestižno, ekskluzivno, ponovitev
14.35	To je Bush, 1. del ameriške serije
15.05	Adijo pamet, kontaktna oddaja
16.05	Barabe in princese, 4. del hrvaške serije
16.40	Sanje sveta, 9. del italijanske mini serije
17.05	Ljubezenske prevare, 4. del
17.50	101 zgodba Hollywooda
18.35	Dobro je biti ,., razvedrilna oddaja
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
20.00	Gosenicin nasvet, am. romantična drama, 1999
21.45	Dick Tracy, ameriška akcijska komedija, 2001
23.30	Reporter X
00.00	GoseniCin nasvet, am. romantična drama, 1999
01.45	Dick Tracy, ameriška akcijska komedija, 2001
03.30	Reporter X
6.30 INFOKANAL
9.00 TV PRODAJA
9.30 INFOKANAL
10.30 TV PRODAJA
11.00 INFOKANAL
11.30 TV PRODAJA
12.15 TEDENSKI IZBOR
12.15 NAjSlBKEjSl ČLEN, KVIZ
13.05 VIDEOPISMA,DOKUMENTARNA SERIJA, 9/10
13.35 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE
14.00 VLADO KRESLIN, KONCERT IZ CANKARJEVEGA
DOMA, DECEMBER 2004 (VPS 14.10) 16.55 DP V KOŠARKI (M).TRETJA TEKMA FINALA
KONČNICE, PRENOS (VPS 16.55) 18.45 KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENI|l, REPORTAŽA (VPS 18.45)
20.00 VRTOGLAVA VlSlNA, NEMŠKI FILM (VPS 20.05) 21.30 RT PREŽIVETJA, ANGLEŠKA NADALJEVANKA,
2/8 (VPS 21.35) 22.20 NIKOLI OB DESETIH, GLASBENA ODDAJA (VPS 22.25)
23.20 EMINEM - IZJEMNI ALBUMI,GLASBENI DOK.
(VPS 23.25) 0.10 INFOKANAL
TevePika
BE
07.30	Tv Prodaja
08.00	Navigator, pon
08.30	Izrazna moč las 2005, SFŠLO, pon
08.45	V družbi s Termami Radenci, pon
09.00	Tv Prodaja
09.30	Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal,
ffiB pon
10.00	Uspešen obrtnik, akcija z Obrtno zbornico
Slovenije, pon
10.30	To morate vedeti, kontaktna oddaja
11.00	Slopak - Eko festival 2005, pon
11.30	Klepet z jasnovidko Maručo, pon
12.00	ABCD, svet avtomobilizma, pon
12.30	Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna
prireditev
13.30	Avto šok, pon
14.00	A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon
14.30	Tv Prodaja
14.45	V družbi s Termami Radenci, pon
15.00	ŠKL, šolska košarkarska liga
16.00	Predah v gibanju, gostja: Romana Krajnčan, pon
17.00 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 17.30 Zdravilni gaj Tunjice
18.00 )ana, oddaja o sončni strani življenja, lebdenje v
komorah, pon 18.30 To morate vedeti! KD Prvi izbor, pon 19.00 Vodič po podjetništvu, pon 19.30 Rad igram nogomet, pon 20.00 Denar obrača, menedžer obrne, Esotech, prvič 21.00 Sijaj, pon 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, Algea ugodno vpliva na skladen
razvoj otrok, pon 23.00 Aruna, dr. alternativne medicine, 4 del., pon 23.30 Ekstra magazin 00.30 Tv Prodaja 01.00 Glasbeni mozaik
NEDELJA,
12.6.2005
Slovenija 1
a
)	živ žav: roli poli oli, risana nanizanka, 22/24; timotej hodi v solo,risana nanizanka, 22/26, fračji dol, risana nanizanka, 22/23 (vps 07.30)
9.55	pomaga|mo si, oddaja tv koper-
capodistria (vps 09.55)
10.25	izvir(n)i, oddaia o ljubiteljski kulturi
(vps 10.25)
10.55	gospodar duhov, francoska
dokumentarna strija. 13., zadn|i del (vps 11.00)
11.20	ozare, ponovitev
11.25	obzoria duha (vps 11.30)
12.00	ljud|e in zemlja, oddaja tv koper-
capodistria (vps 1200)
13.00	poročila, sport, vreme (vps 13.00)
13.10	pri jožovcu z natalijo (vps 13.10)
14.20	tistega lepega popoldneva (vps 14.20)
14.20	poldnevnik
14.25	človeški faktor
14.30	nova resnica
14.35	nedeliskooko
14.45	pet minut slave
14.50	panika, igrana reportaža
14.55	planetv
15.30	predmet poželenja
15.50	žive legende
16.00	Sport & Sport na danaSnii dan
16.10	osmi potnik
16.20	lorella
16.35	stereotipi
16.45	živalski svet, animirana serija
17.00	poročila, sport, vreme (vps 17.00)
17.15	tistega lepega popoldneva (vps 17.20)
17.20	glasbeni dvobo|
17.35	keks
17.40	koyaa, animirani film
17.45	vabilo za dva
18.05	vroče
18.10	družabna kronika
18.25	žrebanie lota (vps 18.25)
18.40	hopla, risanka (vps 18.40)
18.45	čarli in mimo, risanka
18.55	vreme (vps 18.5s)
19.00	dnevnik
19.25	zrcalo tedna
19.40	vreme
19.45	Sport
20.00	spet doma (vps 20.00)
21.45	s-športna odda|a (vps 21.45)
22.15	večerni gost (vps 22.15)
23.10	poročila, sport, vreme (vps 23.15)
23.30	umberto d., itau|anski čb film (vps 23.35)
0.55	dnevnik, vreme, sport, ponovitev
1.35	dnevnik zameisketv (vps 01.40)
2.05	infokanal
Slovenija 2
6.30 infokanal 8.30 tv prodaja
9.15 Sport Spas (vps 09.20)
9.45 čez planke: romuni|a, ponovitev 10.50 26. mednarodni mladinski pevski festival celje 2005, 1/7 (vps 10.50) 11.15 mudi virtuozi: orglavka veronika roser in godalni orkester GS fran korun koželjski velenje, ponovitev (vps 11.20) 11.45 kolesarska dirka po sloveniji.
reportaža, ponovitev 13.00 evropsko prvenstvo v ritmični
gimnastiki, posnetek lž moskv (vps 13.00) 13.55 moskva: evropsko prvenstvo v ritmični
gimnastiki, prenos (vps 13.55) 16.15 dp v košarki (m), tretja tekma finala _končnice, posnetek (vps 16.15)
19.15 20.00
21.40 21 40
23.25 23.55
1.00 3.00 6.00
košarka nba prva tekma finala končnice. posnetek, ponovitev košarka nba action (vps 19.15) zadn|i dan pompejev, angleška dokumentarna oddaja (vps 20.00) nase skrivno življenje, avstralska nadaljevanka, 9/22 (vps 20.55) umetnost gusbein plesa howard goodall pomembni datumi: 1791, angleška gusbeno-dokumentarna serija, 1/3 (vps 21.50) mozart v režiji adriana marthalerja, violinski koncert v d-duru (vps 22.35)
d. bučar: belokranjske pisanice, simfoniki rtv slovenija in marko munih (vps 23.05)
kolesarska dirka po sloveniji, reportaža (vps 23.30)
evropsko prvenstvo v ritmični gimnastiki, posnetek iz moskve (vps 00.00)
intimnost francosko-angleski film, ponovitev (vps 01.00) košarka nba druga tekma finau končnice, prenos (vps 03.00) infokanal
Kanal A
9.1S 9.45
13.05
13.55 14.55 16.20 17.20
18.00 20.00 21.40 22.35 23.05 1.05
TV prodaja
Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 160.
dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 161.
dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 162.
dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 163.
dela ameriške nadaljevanke
Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 164.
dela ameriške nadaljevanke
Dannyjeve zvezde, gostja pevka Ylenia Zobec
Denis pokora 2, ameriški film
Umor, je napisala, 2. sezona, am.nanizanka
Linda Green, 1. sezona, 1. del angleške
humoristične nanizanke
E+
Družinski film: Oče s plakata, ameriški film Tihi zločin, 2. sezona, ameriška nanizanka Navigator
Ameriški grafiti, ameriški film Dannyjeve zvezde, ponovitev
Pop TV
PCP
7.30	TV prodaja
8.00	Ringa-Raja:
8.00	Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija
8.25	Action Man, sinhronizirana risana serija
8.50	Ogijeva druščina, sinhronizirana risana serija
9.10	Galaksija Oz, sinhronizirani risani film
10.35	Super punce, sinhronizirana risana serija
11.00	Transformerji, sinhronizirana risana serija
11.25	Tom in jerry, risana serija
11.35	Družinski pes, risana serija
12.00	Diagnoza: umor, 7. sezona, ameriška nanizanka
12.55	Mestece za vedno, 2. sezona, 8. del am. naniz.
13.50	Močno zdravilo, 4. sezona, 21. del am. naniz.
14.45	Varuhinja otrok, ameriški film
16.35	Morilčeva pisma., ameriški film
18.25	24UR - vreme
18.30	Formula 1, prenos dirke za VN Kanade
21.00	24UR
21.40	Športna scena
22.25	Navaden pošten zločinec, koprodukcijski film
0.05	24UR, ponovitev
1.05	Nočna panorama
Prva TV
07.30	Yu-Gi-Oh, risana serija
08.40	Risani film
09.35	Otroško nedeljsko dopoldne, kontaktna oddaja
11.40	Skozi ključavnico, ponovitev
12.30	Alo, alo, 12. del angleške serije
13.00	Vikarka iz Dibleya, 1. del angleške serije
13.30	Čemi gad, 1. del angleške serije
14.00	Hotel poldruga zvezdica, 1. del angleške serije
14.35	Gospod Bean, 12. del angleške serije
15.05	Adijo pamet, kontaktna oddaja
16.05	Rock Otočec, reportaža
16.35	Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška
resničnostna serija
17.20	Goseničin nasvet, am. romantična drama, 1999
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja, francoski
fantazijski film, 2001
21.40	Znani in zanimivi
22.30	Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška
resničnostna serija
23.20	Dobro je biti..., razvedrilna oddaja
23.50	Fantom iz Louvra, fr. fantazijski film, 2001
01.30 Znani in zanimivi
02.20 Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška
resničnostna serija 03.10 Dobro je biti..., razvedrilna oddaja
TevePika
EE
08.30	Tv Prodaja
09.00	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
09.30"	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
10.00	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
10.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
11.00	Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
o kmetijstvu
12.00	Zrela leta z Melanijo Šter, pon
12.30	Razgledovanja, potopisna reportaža, pon
13.00	V harmoniji z naravo, pon
13.30	A TO )E TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon
14.00	Slo motion, pon
14.30	Tv Prodaja
15.00	Vodič po podjetništvu, pon
15.15	V družbi s Termami Radenci, pon
15.30	To morate vedeti! KD Prvi izbor, pon
16.00	Na piki, aktualna pogovorna oddaja
17.00	Izrazna moč las 2005, SFŠLO, pon
17.15	V družbi s Termami Banovci, prvič
18.00	Avto Sok, pon
18.30	Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, prvič
19.00	Predah v gibanju, gostja: Romana Krajnčan, pon
20.00	Slovenska glasbena lestvica
21.00	Zakulisje alpskega večera, prvič
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	ABCD, svet avtomobilizma, pon
23.00	Slopak - Eko festival 2005, pon
23.30	To morate vedeti, kontaktna oddaja, pon
0.00	Tv Dražba z Mariom, pon
PONEDELJEK,
Slovenija 1
a
S ИН
6.25 6.25 6.40 7.00 7.05 8.00 8.05 9.00 9.05 9.05 9.25 9.35
10.05 13.00 13.15 13.15 14.30 15.00 15.05 15.40
16.05 16.15 16.35
17.00
17.30
18.25 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00
21.00 21.25 22.00 22.50
0.40 1.35 2.00 2.30
tedenski izbor utrip
zrcalo tedna poročiu (vps 07.00) dobro iutro poročiu dobro jutro poročiu (vps 09.00) tedenski izbor iz popotne torbe: vrv risanka
slovenski vodni krog: idrijca,
izobraževalno dokumentarna oddaja
tistega lepega popoldneva, ponovitev
poročiu sport, vreme (vps 13.00)
tedenski izbor
tistega lepega popoldneva
prvi in drugi
poročiu, promet (vps 15.00)
dober dan, koroška (vps 15.10)
telebajski, otroška nanizanka, 41/45
(vps 15.45)
risanka (vps 16.05)
radovedni taček: zuto (vps 16.15)
bine: vuk, lutkovno-igrana nanizanka
za otroke, 2/14 (vps 16.35)
novice, slovenska kronika, sport, vreme
(vps 17.00)
velika mau lovka - povodna rovka, nemška poljudnoznanstvena oddaja (vps 17.30)
žrebanje 3x3 plus 6 (vps 18.25) risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik
vreme, magnet, sport
bolnišnica na koncu mesta po dvajsetih
letih, češka nadaljevanka, 12/13
(vps 20.00)
izzivi (vps 21.00)
podoba podobe (vps 21.25)
odmevi, kultura, sport, vreme (vps 22.00)
dediščina evrope: otroci na begu,
italijanska nadaljevanka, 1/2 (vps 22.50)
dnevnik, vreme,'magnet, sport, pon.
podoba podobe, ponovitev
dnevnik zameiske tv (vps 02.00)
infokanal
Slovenija 2
11.05 s športna oddaia 11.35 slovenski magazin 12.00 umetnost gusbe in plesa 12.00 howard goodall ■ pomembni datumi: 1791, an. gusbeno-dokumentarna serija, 1/3
12.45 mozart v režiji adriana marthalerja,
violinski koncert v d-duru 13.15 d. bučar: belokranjske pisanice,
simfoniki rtv slovenija in marko munih 13.45 zadnji dan pompe|ev, angleška
dokumentarna oddaja 14.35 turistika
14.s5 košarka nba, druga tekma finau
končnice, posnetek (vps 14.55) 16.30 dober dan, koroška, ponovitev 17.00 davi, izbor iz |utran|ega programa (vps 17.00)
18.05 dediščina evrope: skrivna inkvizicija, nemška igrano-dokumentarna nadaljevanka, 1/3, ponovitev (vps 18.05) 19.00 8rez sramu, angleška nadaljevanka, 2/7,
ponovitev (vps 19.00) ^ 20.00 osebno (vps 20.00) 20.30 zenit: vidna toplota (vps 20.30) 21.00 studio city (vps 21 00) 22.00 aritmija, gusbena oddaja (vps 22.00) 22.30 študentska (vps 22.30) 23.00 brane rončel izza odra (vps 23.00) 0.30 infokanal
Kanal A
13Ä2005
8.35 TV prodaja
8.40 )amie Oliver v kuhinji, ponovitev an. oddaje 9.35 MacGyver, 4. sezona, ponovitev 16. dela
ameriške nanizanke 10.25 E+, ponovitev 12.25 TV prodaja
12.55 Jamie Oliver v kuhinji, angleška oddaja 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 165. del ameriške nadaljevanke
14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 60. del ameriške
nadaljevanke 15.35 TV prodaja
16.05 MacGyver, 4. sezona, 17. del am. nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 1. sezona, 16. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 1. sezona, 19. del ameriške
humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.45 E+ Torba 19.50 E+ Manipulacija 20.00 Filmski ciklus - Martin Lawrence:
Podli fantje, ameriški film ^ 22.05 Zvezdna vrata, 3. sezona, 9. del ameriške naniz. 23.00 Seinfeld, 5. sezona, 1. del ameriške
humoristične nanizanke 23.30 Dobro jutro, Miami!, 2. sezona, 9. del ameriške
humoristične nanizanke 0.00 Caroline v velemestu, 2. sezona, 1. del ameriške
humoristične nanizanke 0.30 E+, ponovitev
Pop TV
PCP
7.15 7.55
9.40 10.30 11.00
11.50 1245 13.40 14.10
15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 2145 22.50 23.45 1.25 2.25
24UR, ponovitev
Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev 10. dela ameriške nanizanke
Pet skrivnosti, ponovitev 83. dela mehiške nadaljevanke
Zastavljeno srce, pon. 54. dela venez. nad. TV prodaja
Srčna dama, ponovitev 80. dela mehiške nadaljevanke
Prava ljubezen, ponovitev 52. dela venez. nad. Športna scena, ponovitev TV prodaja
Sedma nebesa, 6. sezona, 11. del ameriške nanizanke
Prava ljubezen, 53. del venez. nadaljevanke Srčna dama, 81. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 55. del venez. nadaljevanke 24UR - vreme
Pet skrivnosti, 84. del meh. nadaljevanke 24UR
Naša mala klinika, dokumentarna oddaja Providence, 4. sezona, 17. del am. nanizanke Skriti aduti, zadnji del ameriške nanizanke XXL premiere
Alias, 2. sezona, 14. del ameriške nanizanke Razglašeni umor, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama
Prva TV
S ИИ
6.30	INFOKANAL
9.30	TV PRODAIA
10.00	OTROŠKI INFOKANAL
11.05	TEDENSKI IZBOR
05.30 TV prodaja 06.15 The Best Off 06.30 TV prodaja
»
07.00	Yu-GI-Oh, risana serija
07.30	Tri v vrsto
07.45	Spomin
08.00	TV prodaja
08.30	Tri v vrsto
08.45	Spomin
09.00	Yu-Gi-Oh, risana serija
09.25	Spomin
09.45	Tri v vrsto
10.00	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, 4483. del Italijanske
	telenovele
11.00	čarovnije, 75. del Italijanske serije
11.55	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.50	TV prodaja
13.15	Tri v vrsto
13.25	Spomin
13.35	TV prodaja
13.50	Okrožje Columbia, 11/6. del ameriške nanizanke
14.50	Fantom Iz Louvra, fr. fantazijski (Ilm, 2001
16.30	Znani in zanimivi, razvedrilna oddaja
17.10	Yu-Gi-Oh, risana serija
17.35	Sto IzloZb, sto strasti, 449. del Italijanske
	telenovele
11.05	Čarovnije, 76. del Italijanske serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Nezvesta, ameriška drama, 2002
22.10	Dobro je biti..., razvedrilna oddaja
22.35	UrSka Sov
23.35	Nezvesta, ameriška drama, 2002
01.45	Dobro je biti..., razvedrilna oddaja
02.10	UrSka Sov
	
TevePika ЕД •	
06.00	Tv Prodaja
06.30	Zakulisje alpskega večera, pon
07.00	Izrazna mol las 2005, SFŠLO, pon
07.15	V družbi s Termami Banovci, pon
07.30	ŠKL, Šolska košarkarska liga
08.30	Tv Prodaja
09.00	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
09.30	Živeti zdravo, Algea ugodno vpliva na skladen
	razvoj otrok, pon
10.00	Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna
	prireditev
11.00	Razgledovanja, potopisna reportaža
11.30	Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, pon
12.00	ABCD, svet avtomobilizma, pon
12.30	Zrela leta z Melanijo Ster, pon
13.00	Izrazna moč las 2005, SFŠLO, pon
13.15	V družbi s Termami Radenci, pon
13.30	Rad igram nogomet, pon
14.00	Trenja. POP TV
15.30	Tv Prodaja
16.00	Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
	0 kmetijstvu, pon
17.00	Denar obrala, menedZer obrne, Esotech, pon
18.00	Nai vrt svetovalna oddaja za vrtička rje, pon
18.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo
19.00	Kulturne drobtinice, Senožeče med zgodovino
	in sedanjostjo, 2 dei, pon
19.30	A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon
20.00	Na piki, aktualna pogovorna oddaja
21.00	Jana, oddaja o sončni strani življenja, glivične
	okužbe, prvič
21.30	24 UR, informativna oddaja
22.30	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
23.00	E +
00.30	Tv Prodaja
01.00	Glasbeni mozaik
	
TOREK,
14.6.2005
Slovenija 1	
	
6.20	tedenski izbor
6.20	kultura
6.30	odmevi
7.00	poročila (vps 07.00)
7.05	dobro jutro
8.00	poročila
8.05	dobro jutro
9.00	poročila (vps 09.00)
9.05	tedenski izbor
9.05	bine: vlak, lutkovno-igrana nanizanka
	za otroke, 2/14
9.20	cedrik, risana nanizanka, 20/52
9.35	šport špas
10.05	zgodbe iz školjke
10.40	sožitja, svetovalna oddaja tv maribor
11.50	pri jožovcu z natalijo
13.00	poročila, Sport, vreme (vps 13.00)
13.20	tedenski izbor
13.20	čez planke: romunija
14.20	totalna razprodaja, družinska
	humoristična nanizanka, 8/10
15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI • HIDAK: POTEPAN|A -
BARANGOLjSOK (VPS 15.05) 15.40 ZMAJSKE ZGODBE, RISANA NANIZANKA, 11/25
(VPS 15.40) 16.05 RISANKA
16.15 MlSKA SMETISKA: PLOČEVINKA, RISANKA (VPS 16.15)
16.15 ZLATKO ZAKLADKO: NAD LOŠKO DOLINO (VPS 16.15)
16.35 KNJIGA MENE BRIGA - DR. MATEVŽ KOS: Ml SE
VRNEMO ZVEČER, PONOVITEV 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, SPORT, VREME (VPS 17.00)
17.30 PODOBE SLOVENIIE: SOLČAVSKO (VPS 17.30)
18.05 Ml SMO ... POLJAKI (VPS 18.05)
18.40 RISANKA (VPS 18.40)
18.55 VREME (VPS 18.55)
19.00 DNEVNIK
19.35 VREME, MAGNET, SPORT
20.00 POD ŽAROMETOM (VPS 20.00)
21.00 DOSJE (VPS 21.00)
22.00 ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 JAMASlTOVO ZLATO, ANGLEŠKA
DOKUMENTARNA SERI|A, 1/2 (VPS 22.50) 23.35 PODOBE SLOVENI|E: SOLČAVSKO, PONOVITEV 0.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT, PON. 1.05 POD ŽAROMETOM, PONOVITEV 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.55) 2.20 INFOKANAL
Slovenija 2_
6.30	INFOKANAL
10.00	OTROŠKI INFOKANAL
11.30	TV PRODAJA
12.00	ZABAVNI INFOKANAL
13.10	TV PRODAIA
13.45	TEDEN5KI IZBOR
13.45	OSEBNO
14.15	SLOVENSKI UTRINKI, ODDAjA MADŽARSKE TV
14.40	ZENIT: VIDNA TOPLOTA
15.15	ARITMIIA GLASBENA ODDA|A
15.50	ŠTUDENTSKA
16.20	STUDIO CITY
17.20	MOSTOVI - HIDAK: POTEPANIA -
	BARANGOLjSOK, PONOVITEV
17.50	DAVI. IZBOR IZ JUTRAN|EGA PROGRAMA
	(VPS 17.50)
18.45	IVAN CANKAR-MITJA MEJAK:
	HUDE SAN|E KANCELISTA JEREBA, TV IGRA
	(VPS 18.45)
19.35	VIZUM ZA PRIHODNOST,
	BOSANSKA HUMORISTIČNA NADALJEVANKA
	10/50
20.30	DUŠAN IOVANOVIČ: ZID, IEZERO, TV PRIREDBA
	PREDSTAVE SNG DRAMA L|UBL|ANA
	(VPS 20.30)
22.00	ATANARJUAT, HITRI TEKAČ, KANADSKI FILM
	(VPS 22.00)
0.50	NA LINIJI, ODDAIA ZA MLADE, PONOVITEV
1.35	INFOKANAL
3.00	KOŠARKA NBA, TRET|A TEKMA FINALA
	KONČNICE, PRENOS (VPS 03.00)
6.00	INFOKANAL
	
Kanal A A	
8.35	TV prodaja
8.40	Jamie Oliver v kuhinji, ponovitev angleSke
	oddaje
9.35	MacGyver, 4. sezona, ponovitev 17. dela
	ameriške nanizanke
10.25	E+, ponovitev
12J5	TV prodaja
12.55	Jamie Oliver v kuhinji, angleška kuharska
	oddaja
13.50	Mladi in nemimi, 4. sezona, 166. del ameriške
	nadaljevanke
14.45	Vsi moji otroci, 2. sezona, 61. del ameriške
	nadaljevanke
15.35	TV prodaja
16.05	MacGyver, 4. sezona, 18. del ameriške
	nanizanke
17.00	Raymonde imajo vsi radi, 1. sezona, 17. del
	ameriške hum. nanizanke
17.30	Mladi zdravniki, 1. sezona, 20. del ameriške
	humoristične nanizanke
18.00	E+
18.10	E+ Sekstra
18.45	E+ Zvezdniški nasvet
19.50	E+ Nebuloza
20.00	Akcija:
	Živi ogenj, ameriški film ^
21.45	Zvezdna vrata, 3. sezona, 10. del ameriške
	nanizanke
22.40	Seinfeld, 5. sezona, 2. del ameriške
	humoristične nanizanke
23.10	Dobro jutro, Miami!, 2. sezona, 10. del ameriške
	humoristične nanizanke
23.40	Caroline v velemestu, 2. sezona, 2. del ameriške
	humoristične nanizanke
0.10	E+, ponovitev
Pop TV	
6.55	24UR, ponovitev
7.55	Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev 11. dela
	ameriike nanizanke
8.45	Pet skrivnosti, ponovitev 84. dela mehiške
	nadaljevanke
9.40	Zastavljeno srce, ponovitev 55. dela
	venezuelske nadaljevanke
10.30	TV prodaja
11.00	Srčna dama, ponovitev 81. dela mehiške
	nadaljevanke
11.50	Prava ljubezen, ponovitev 53. dela venezuelske
	nadaljevanke
12.45	Providence, 4. sezona, ponovitev 17. dela
	ameriške nanizanke
13.40	TV prodaja
14.10	Sedma nebesa, 6. sezona, 12. del ameriške
	nanizanke
15.00	Prava ljubezen, 54. del venezuelske
	nadaljevanke
15.55	Srčna dama, 82. del mehiške nadaljevanke
16.55	Zastavljeno srce, 56. del venezuelske
	nadaljevanke
17.55	24UR - vreme
18.00	Pet skrivnosti, 85. del mehiške nadaljevanke
19.00	24UR
20.00	Preverjeno
21.00	Življenjska zgodba: Oče in sin, ameriški film
22.45	XXL premiere
22.50	Alias, 2. sezona, 15. del ameriške nanizanke
23.45	Ovaduh, ameriški film ^
1.30	24UR, ponovitev
Z30	Nočna panorama
Prva TV QBQ0	
05.30	TV prodaja
06.15	The Best Off
06.30	TV prodaja
07.00	Yu-Gi-Oh, risana serija
07.30	Tri v vrsto
07.45	Spomin
06.00	TV prodaja
06.30	Tri v vrsto
06.45	Spomin
09.00	Yu-Gi-Oh, risana serija
0925	Spomin
0945.;	Tri v vrsto
10.00	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, 449. del italijanske
	telenovele
11.00	Čarovnije, 76. del italijanske serije
11.55	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.50	TV prodaja
13.15	Tri v vrsto
13.30	Spomin
13.45	TV prodaja
14.00	UrSka Sov, ponovitev
1455	Nezvesta, ameriška drama, 2002
16.45$	Dobro je biti..., razvedrilna oddaja
17.10	Yu-Gi-Oh, risana serija
17.35	Sto izložb, sto strasti, 450. del italijanske
	telenovele
18.05	Čarovnije, 77. del italijanske serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
1955	Plemeniti komentar
20.00	Barabe in princese, 5. del hrvaSke serije
20.35	To je Bush, 2. del ameriške serije
21.00	Sanje sveta, 10. del italijanske mini serije
21.35	Ljubezenske prevare, 4. del ameriške
	resničnostne serije
22.25	Na moj način, pogovorna oddaja s SaSo Gerdej
23.25	Barabe in princese, 5. del hrvaSke serije
00.00	To je Bush, 2. del ameriške serije
00.30	Sanje sveta, 10. del italijanske mini serije
01.05	Ljubezenske prevare, 4. del ameriške
	resničnostne serije
01.55	Na moj način, pogovorna oddaja s SaSo Gerdej
	
TevePika ШМ	
	
6.00	Tv Prodaja
6.30	Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja
	o kmetijstvu, pon
7.30	Razgledovanja, potopisna reportaža, pon
8.00	Zakulisje alpskega večera, pon
8.30	Tv Prodaja
9.00	Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
9.30	Sijaj, pon
10.00	Samozdravilna energetska metoda Rudija
	Klariča, prvič
10.30	jana, oddaja o sončni strani življenja, glivične
	okužbe, pon
11.00	Koncert 50 zvezd za otroke, dobrodelna
	prireditev
12.00	Slopak - Eko festival 2005, pon
12.30	To morate vedeti, kontaktna oddaja, pon
13.00	Kulturne drobtinice, Senožeče med zgodovino
	in sedanjostjo, 2 del, pon
13.30	Zeleni vodnik
14.00	TV Prodaja
14.30 Denar obrača, menedžer obrne, Esotech, pon 15.30 Živeti zdravo, Algea ugodno vpliva na skladen
razvoj otrok, pon 16.00 Slovenska glasbena lestvica, pon 17.00 )ana, oddaja o sončni strani življenja, glivične
okužbe, pon 17.30 Rad igram nogomet, prvič 18.00 V harmoniji z naravo, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo
19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja
20.00 To morate vedeti! Terme Olimia
20.30 Z glavo na zabavo, prvič
21.00 Slo Motion, prvič
21.30 24 UR, informativna oddaja
22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
23.00 NaSa mala klinika, POP TV
00.00 V družbi s Termami Radenci, pon
00.15 Tv Prodaja
SREDA,
15.6.2005
Slovenija 1_Д
6.20 TEDENSKI IZBOR
6.20 KULTURA
6.30 ODMEVI
7.00 POROČILA (VPS 07.00)
7.05 DOBRO IUTRO
8.00 POROČILA
8.05 DOBRO IUTRO
9.00 POROČILA (VPS 09.00)
9.05 TEDENSKI IZBOR
9.05 MlSKA SMETISKA: PLOČEVINKA, RISANKA
9.05 ZLATKO ZAKLADKO: NAD LOŠKO DOLINO
9.20 KNIIGA MENE BRIGA. DR. MATEVŽ KOS: Ml SE
VRNEMO ZVEČER 9.40 MLADI VIRTUOZI: VERONIKA ROŠER, ORGLE 10.15 TEDENSKI IZBOR
10.15 IZGUBLIENI IZUMI, KANADSKOANGLEŠKA
DOKUMENTARNA SERI|A, 3/4 11.05 SPET DOMA
13.00 POROČILA, SPORT, VREME (VPS 13.00) 13.15 TEDENSKI IZBOR 13.15 NEKAI MINUT ZA DOMAČO GLASBO 13.35 L|UD|E IN ZEMLIA, ODDAJA TV KOPER-
CAPODISTRIA 14.25 GOSPODAR DUHOV, FRANCOSKA
DOKUMENTARNA SERIJA, 13., ZADNJI DEL 15.00 POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 15.05 MOSTOVI HIDAK (VPS 15.05) 15.40 JURIJ DROBIŽEK, RISANA NANIZANKA, 24/26
(VPS 15.40) 16.05 POD KLOBUKOM (VPS 16.05) 16.40 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 6/26 (VPS 16.40)
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, SPORT, VREME
(VPS 17.00) 17.30 POGLEI, TAM SI DOMA (VPS 17.30) 18.20 TURISTIKA (VPS 18.20) 18.40 ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.40) 18.45 RISANKA (VPS 18.45) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, SPORT 20.00 SEDMI PEČAT: VDOR BARBAROV, KANADSKI
FILM (VPS 20.00) 21.35 NOČNA MORA, KRATKI IGRANI FILM (VPS 21.35)
22.00 ODMEVI, KULTURA, SPORT, VREME (VPS 22.00) 22.55 SVETO IN SVET: NASILJE IN MLADOSTNIKI
(VPS 22.55) 0.05 DNEVNIK, VREME, MAGNET, SPORT,
PONOVITEV 1.00 POGLEJ, TAM SI DOMA, PONOVITEV 1.45 DNEVNIK ZAMEISKETV (VPS 01.55) 2.15 INFOKANAL
Slovenija 2_
6.30 INFOKANAL 10.00 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TVPRODAIA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 14.05 TV PRODAJA
14.40 EVROPSKI MAGAZIN, ODDA|A TV MARIBOR
(VPS 14.40) 15.20 TEDENSKI IZBOR 15JO VIZUM ZA PRIHODNOST, BOSANSKA
HUMORISTIČNA NADALJEVANKA, 10/50 16.15 NIKOLI OB DESETIH, GLASBENA ODDAJA 17.20 MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV 17.50 DAVI, IZBOR IZ |UTRAN|EGA PROGRAMA (VPS 17.50)
19.00 24, AMERIŠKA NADALIEVANKA, 1/24,
PONOVITEV 20.00 KOŠARKA NBA, TRET|A TEKMA FINALA _KONČNICE, POSNETEK (VPS 20.00)_
22.00 slovenska |azz scena: 2. festival
slovenskega |azza - iure pukl "new virus quintet" (vps 22.00) 22.50 najboli krut dan • ilaria alpi, italijanski
film, ponovitev (vps 22.50) 0,30 infokanal
Kanal A
8.35 TV prodaja
8,40 jamie Oliver v kuhinji, ponovitev angleške oddaje
9.35 MacGyver, 4. sezona, ponovitev 18. dela
ameriške nanizanke 10.25 E+, ponovitev 12.25 TV prodaja
12-55 jamie Oliver v kuhinji, angleška oddaja 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 167. del ameriške
nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 62. del ameriške
nadaljevanke 15.35 TV prodaja
16.05 MacGyver, 4. sezona, zadnji del ameriške nanizanke
17.00 Raymonda imajo vsi radi, 1. sezona, 18. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 1. sezona, 21. del ameriške
humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Pod lupo 18.50 E+ Najemi me 19.50 E+ Pojezija 20.00 Ekstra magazin ^ 20.50 Popolna preobrazba, 2. sezona, 11. del
dokumentarne nanizanke 21.40 Zvezdna vrata, 3. sezona, 11. del ameriške nanizanke
22.35 Seinfeld, 5. sezona, 3. del ameriške
humoristične nanizanke 23.05 Dobro jutro, Miami!, 2. sezona, 11. del ameriške
humoristične nanizanke 23.35 Caroline v velemestu, 2. sezona, 3. del ameriške
humoristične nanizanke 0.05 E+, ponovitev
Pop TV

6.55 7.55
10.30 11.00
11.50
12.45 13.40 14.10
15.55 1655
17.55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.35 22.40 23.35 1.15 2.15
24UR, ponovitev
Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev 12. dela ameriške nanizanke
Pet skrivnosti, ponovitev 85. dela mehiške nadaljevanke
Zastavljeno srce, ponovitev 56. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja
Srčna dama, ponovitev 82. dela mehiške nadaljevanke
Prava ljubezen, ponovitev 54. dela venezuelske nadaljevanke Preverjeno, ponovitev TV prodaja
Sedma nebesa, 6. sezona, 13. del ameriške nanizanke
Prava ljubezen, 55. del venezuelske nadaljevanke
Srčna dama, 83. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 57. del venezuelske nadaljevanke 24UR - vreme
Pet skrivnosti, 86. del mehiške nadaljevanke 24UR
TV kriminalka: Umor v ulici brez, ameriški film Hitri Edi, 5. del angleško-ameriške nanizanke XXL premiere
Alias, 2. sezona, 16. del ameriške nanizanke Policijski fotograf, ameriški film ^ 24UR, ponovitev Nočna panorama
Prva TV
05.30	TV prodaja
06.15	The Best Off
06.30	TV prodaja
07.00	Yu-Gi-Oh, risana serija
07.30	Tri v vrsto
07.45	Spomin
08.00	TV prodaja
08.30	Tri v vrsto
08.45	Spomin
09.00	Yu-Gi-Oh, risana serija
09.25	Spomin
09.45	Tri v vrsto
10.00	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, 450. del italijanske telenovele
11.00	Čarovnije, 77. del italijanske serije
11.55	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.50	TV prodaja
13.15	Tri v vrsto
13.30	Spomin
.13.50	TV prodaja_
14.10	Barabe in princese, S. del hrvaSke serije
14.45	Na moj način, pogovorna oddaja s SaSo Gerdej
15.50	Ljubezenske prevare, S. del ameriške
resničnostne serije
16.45	To je Bush, 2. del ameriške serije
17.10	Yu-Gi-Oh, risana serija
17.35	Sto Izložb, sto strasti, 4SI. del ital. telenovele
1B.05	Čarovnije, 78. del italijanske serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Ena na ena, pogovorna oddaja
21.00	Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška
resnknostna serija
21.55	Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja
22.30	Morilski Cut, ameriška grozljivka
00.10	Ena na ena, pogovorna oddaja
01.00	Vajenec pri Donaldu Trumpu, ameriška
resnknostna serija
01.45	Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja
02.15	Morilski Cut, ameriška grozljivka ^
18.20 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 21.30
22.00
22.50 0.00 0.55 1.50 2.15
duhovni utrip (vps 18.20) risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik
VREME. MAGNET, SPORT
tednik (vps 20.00)
osmi dan (vps 21.00)
KNJlCA MENE BRIGA ■ gUBEZEN IZ DALJAVE,
provansalska trubadurska lirika (vps 21.30)
odmevi, kultura, sport, vreme (vps 22.00)
orkester slovenske filharmonije in
george pehlivanian, r. wagner ■ h. de
vlieger: prstan - orkestrska avantura
(vps 22.50)
glasbeni večer:
dnevnik, vreme, magnet, sport, pon. tednik, ponovitev dnevnik zamejske tv (vps 01.50) infokanal
TevePika
Slovenija 2
6.00 6.30 7.00 8.00 8.30 9.00 9.30 10.00 10.30
11.00
12.00 13.00 14.00 14.15 14.30 15.15 15.45 16.00
16.30 17.00 17.30
18.00 18.30 19.00 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.00 23.30 01.30 02.00
Tv Prodaja
Rad igram nogomet, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja Slo motion, pon Tv Prodaja
Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Zeleni vodnik
Nas vrt, svetovalna oddaja za vrtickarje, pon Jana, oddaja o sončni strani Zivl|enja, glivične okužbe, pon
Za vas in mesto, z Milanom Skledarjem, oddaja o kmetijstvu, pon
Predah v gibanju, gostja: Romana Krajnčan, pon NaSamala klinika, POP TV
V	družbi s Termami Banovci, pon Tv prodaja
Glasbeni mozaik
Zakulisje alpskega večera, pon
Vodič po podjetništvu, pon
UspeSen obrtnik, akcija z Obrtno zbornico
Slovenije, pon
Slopak - Eko festival 2005, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, prvk Kulturne drobtinice, Senožeče med zgodovino In sedanjostjo, 3 del, prvič Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank. prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddap. živo Slovenska glasbena lestvica, pon ABCD, svet avtomobilizma Sijaj
Živeti zdravo, prvič
24 UR, informativna oddaja
Poslovni studio, dnevno inlormativna oddaja, pon
V	Krpanu z Davorjem Radolfijem, prvič Preverjeno POP TV
Tv Prodaja Glasbeni mozaik
ČETRTEK,
16.6.2005
Slovenija 1
B ИШ
6.20	tedenski izbor
6.20	kultura
6.30	odmevi
7.00	poročila (vps 07.00)
7.05	DOBRO IUTRO
8.00	poročila
8.05	DOBRO IUTRO
9.00	poročila (vps 09.00)
9.05	tedenski izbor
9.05	skip in skit, risana nanizanka, 6/26
9.15	pod klobukom
9.50	oddaia za otroke
10.20	pod žarometom
11.10	izzivi
11.35	sveto in svet: nasilje in mladostniki
13.00	poročila, sport, vreme (vps 13.00)
13.15	skozi čas
13.25	tedenski izbor
13.25	večerni gost
14.15	podoba podobe
14.40	odpeti pesniki
15.00	poročila, promet (vps 15.00)
15.05	mostovi • hidak: mo| gost, mo|a gostja
.... vend...gem ... (vps 15.10)
15.40	cedri k, risana nanizanka, 24/52 (vps 15.45)
15.50	risanka (vps 15.55)
16.05	joika, ebu dokumentarni film (vps 16.05)
16.20	enajsta sola, oddaja za radovedneže (vps 16.20)
17.00	novice, slovenska kronika, sport, vreme (vps 17.00)
17.30	jasno in glasno, kontaktna oddaja
_(vps 17.30)_
6.30 infokanal
10.00 otroški infokanal
11.30 tv prodaja
12.00 zabavni infokanal
13.45 tv prodaja
14.20 tedenski izbor
14.20 pomagajmo si, oddaja tv koper-
čapodistria 14.50 izvir(n)i, oddaia o l|ubitel|ski kulturi 15.20 simpsonovi, am. risana nanizanka, 15/22 15.40 cirčom regional, oddaja tv maribor (vps 15.40)
16.15 galilejev boj za nebesa, ameriška
dokumentarna serija. 1/2, ponovitev 17.20 mostovi - hidak: mo| gost, moja gostja
... - vend...gem ..., ponovitev 17.50 davi, izbor iz jutranjega programa (vps 17.50)
19.00 ujetnik, angleška nanizanka, 9/17
(vps 19.00) 20.00 Sport (vps 20.00)
22.00 samci ob meji. finska drama (vps 22.00) 23.05 iasno in glasno, kontaktna oddaia, ponovitev
0.00 fellinijev rim, italijanski film, ponovitev (vps 00.00)
2.00 avdicija, srbska dokumentarna oddaja,
ponovitev (vps 02.00) 3.00 košarka nba, četrta tekma finala
končnice, prenos (vps 03.00) 6.00 infokanal
Kanal A
J3
8.35 TV prodaja
8.40 jamie Oliver v kuhinji, ponovitev an. oddaje 9.35 MacGyver, 4. sezona, pon. zadnjega dela am.
nanizanke 10.25 E+, ponovitev 12.25 TV prodaja
1255 jamie Oliver v kuhinji, angleška oddaja 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 168. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 2. sezona, 63. del am. nad. 15.35 TV prodaja
16.05 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 1. del
ameriške nanizanke 17.00 Raymonda imajo vsi radi, 1. sezona, 19. del
ameriške humoristične nanizanke 17.30 Mladi zdravniki, 1. sezona, 22. del ameriške
humoristične nanizanke 18.00 E+ 18.10 E+ Obisk
18.50 E+ Parada plesa z Barbro Drnač
19.50 E+ Večerja z zvezdo
20.00 Krimič: Policistka v dilemi, ameriški film
21.40 Ljubezen v laseh, 2. sezona, 3. del an. nad.
22.40 Sreča, 1. sezona, 4. del angleške humoristične
nanizanke 23.20 Navigator, ponovitev 23.50 Ameriška pita Ruby Wax, pogovorna oddaja 0.35 E+, ponovitev
Pop TV
6.55 7.55
10.30 11.00
11.50 12.45
13.40 14.10
24UR, ponovitev
Sedma nebesa, 6. sezona, ponovitev 13. dela ameriške nanizanke
Pet skrivnosti, ponovitev 86. dela mehiške nadaljevanke
Zastavljeno srce, ponovitev 57. dela venezuelske nadaljevanke TV prodaja
Srčna dama, ponovitev 83. dela mehiške nadaljevanke
Prava ljubezen, ponovitev 55. dela venez. nad. Hitri Edi, ponovitev 5. dela angleško-ameriške nanizanke TV prodaja
Sedma nebesa, 6. sezona, 14. del am. naniz.
15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30
22.25 22.30
0.00 1.40 2.40
Prava ljubezen, 56. del venez. nadaljevanke Srčna dama, 84. del mehiške nadaljevanke Zastavljeno srce, 58. del venez. nadaljevanke 24ur - vreme
Pet skrivnosti, 87. del mehiške nadaljevanke
24ur
Trenja
Na kraju zločina: Miami, 2. sezona, 20. del ameriške nanizanke XXL premiere
Avtopsija: Mrtvi spregovorijo, dokumentarna oddaja
Seks v mestu, 5. sezona, 1. del ameriške nanizanke
Naravni vzroki, ameriški film ^ 24ur, ponovitev Nočna panorama
Prva TV
S ИИ
05.30	TV prodaja
06.15	The Best Off
06.30	TV prodaja
07.00	Yu-Gi-Oh, risana serija
07.30	Tri v vrsto
07.45	Spomin
08.00	TV prodaja
08.30	Tri v vrsto
08.45	Spomin
09.00	Yu-Gi-Oh, risana serija
09.25	Spomin
09.45	Tri v vrsto
10.00	TV prodaja
10.25	Sto izložb, sto strasti, 451. del ital. telenovele
11.00	Čarovnije, 78. del italijanske serije
11.55	Adijo pamet, kontaktna oddaja
12.50	TV prodaja
13.15	Tri v vrsto
13.30	Spomin
13.40	TV prodaja
14.05	Ena na ena, ponovitev
14.50	Morilski čut, ameriška grozljivka ^
16.30	Prestižno, ekskluzivno, razvedrilna oddaja
17.10	Yu-Gi-Oh, risana serija
17.35	Sto izložb, sto strasti, 452. del italijanske telenovele
18.05	Čarovnije, 79. del italijanske serije
19.00	Adijo pamet, kontaktna oddaja
19.55	Plemeniti komentar
20.00	Alo, alo, 13. del angleške serije
20.35	Vikarka iz Dibleya, 2. del angleške serije
21.05	Černi gad, 2. del angleške serije
21.35	Hotel poldruga zvezdica, 2. del angleške serije
22.10	Gospod Bean, 13. del angleške serije
22.40	Skozi ključavnico, pogovorna oddaja
23.30	Alo, alo, 13. del angleške serije
00.05	Vikarka iz Dibleya, 2. del angleške serije
00.35	Černi gad, 2. del angleške serije
01.05	Hotel poldruga zvezdica, 2. del angleške serije
01.40	Gospod Bean, 13. del angleške serije
02.10	Skozi ključavnico, pogovorna oddaja
TevePika
EE

6.00 Tv Prodaja
6.30 Kulturne drobtinice, Senožeče med zgodovino
in sedanjostjo, 3 del, pon 7.00 Slopak - Eko festival 2005, pon 7.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 8.00 Sijaj, pon 8.30 Tv prodaja
9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Rad igram nogomet, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, ponovitev
11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, glivične
okužbe, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 Drom pot, prvič
12.30 Samozdravilna energetska metoda Rudija
Klariča, pon 13.00 ŠKL, šolska košarkarska liga 14.00 Preverjeno POP TV 15.00 Zakulisje alpskega večera, pon 15.30 Denar obrača, menedžer obrne, Esotech, ponovitev
16.30 To morate vedeti! Terme Olimia, pon 17.00 Zdravilni gaj Tunjice 17.30 Navigator, prvič
18.00 Do zdravja tudi tako, gost: josip Pernar, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja v živo
19.00 Zeleni vodnik
19.30 Živeti zdravo, pon
20.00 To morate vedeti, KD MM, vzajemni sklad
denarnega trga 21.00 A TO JE TO, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič
21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon
23.00 Ekstra magazin
00.00 Tv prodaja_
radijski program


RADIO OGNJIŠČE
PETEK
0S.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	KliCemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Bim-bam-bom
07.30	Poročila prognostlk, AMZS, osmrtnice,
obvestila
08.00	Kmetijski nasvet
08.10	Turistične novice
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
11.00	Kratke novice, Vaia pesem
11.15	Knjižne minute (presoje)
12.00	Zvonjenje
12.05	Besede Matere Terezije
12.1S	VoiCilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
12.50	Iz Zitnice slovenstva
13.00	Mali oglasi
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	CV v etru
14.30	Kulturni utrinki
14.45	Komentar tedna
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.45	Koledar prireditev
15.50	Pričevalci vere
17.00	Ob petkih pospravljamo podstrešje
18.00	Poročila, Vaia pesem
18.15	Spoznanje veC - predsodek manj (dr. Drago
Ocvirk)
19.00	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Iz Mohorjeve skrinje
21.15	Ponovitev Komentarja tedna
21.30	Mozaik dneva
22.00	Klasična glasba
Ponovitve:
23.00	Doživetja gora in narave 24.00 SreCno na poti
00.45	Spoznanje vel- predsodek manj 04.40 Radio Vatikan
12.50	Iz zitnice slovenstva	13.00
13.00	Glasbena voSCila	13.30
15.00	INFO oddaja	14.00
15.30	Osmrtnice, obvestila	14.05
15.45	Koledar prireditev	14.15
15.50	Pričevalci vere	14.30
16.00	Mali oglasi	15.00
17.00	Slovene' Slovenca vabi	15.30
18.00	Porodila, Vaia pesem	15.45
18.15	Nai gost	15.50
19.30	Poročila	17.00
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)	
20.00	Radio Vatikan	18.00
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?	18.15
20.30	Radijska molitev	19.00
21.00	Škofov nagovor pred nedeljo	19.15
21.15	Svetniiki kandidati - Skof Vovk	19.30
	Ponovitve:	19.45
22.00	Za življenje	20.00
23.00	Obala neznanega	20.20
24.00	Slovene' Slovenca vabi	20.30
04.40	Radio Vatikan	21.30
		22.00
NEDELJA
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki BoZje
	besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Iz zitnice slovenstva
07.30	Porodila, prognostik, AMZS, osmrtnice,
	obvestila
08.00	Iz Življenja vesoljne Cerkve
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Prenos sv. Maie
10.00	Oznanila
10.15	Graditelji slovenskega doma
11.00	Porodila, osmrtnice, obvestila
11.15	Kmetijska oddaja
12.00	Zvonjenje
12.05	Besede Matere Terezije
12.15	VoiCilo PRO-jevcem
12.30	Glasbena voSCila
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.45	Koledar prireditev
15.50	Pričevalci vere
16.00	Glasbena voilila
17.00	Slovencem po svetu In domovini
18.30	Sakralna glasba
19.30	Poročila
19.45	škofov nagovor za nedeljo
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Obala neznanega - izzivi vere
21.30	Radijski roman
	Ponovitve:
22.00	Nai gost
23.00	Graditelji
23.45	Svetniiki kandidati
00.30	Iz Življenja vesoljne Cerkve
04.40	Radio Vatikan
SOBOTA
Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila
Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113
Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
Zvonjenje
Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila
Naravoslovne zanimivosti
Koledar prireditev
Spominjamo se
Sobotna iskrica
Poročila, Vaia pesem
Za življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z
Bogdanom Žoržem 2. Zakonska oddaja 3.
Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom
Gržanom
Zvonjenje
Besede Matere Terezije Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila
23.00 24.00 04.40
Mali oglasi Stare, ma lepe Kratke novice Napovednik CV v etru Kulturni utrinki INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Pričevalci vere
1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne
zagate 4. Aktualno
Poročila, Vaša pesem
Glasovanje za Vašo pesem
Kratke novice
Napovednik
Za otroke
Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Prijatelji radia Ognjišče Mozaik dneva
Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji radia Ognjišče II. (2. - S.) Ponovitve: Sakralna glasba
Slovencem po svetu in domovini Radio Vatikan
TOREK
»ONEDELJEK
Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila
Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113
Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
Zvonjenje
Bim-bam-bom
Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice,
obvestila
Kmetijski nasvet
Kratka kateheza
Koledar prireditev
Spominjamo se
Poročila
Napovednik
Poročila
Kratke novice, Vaša pesem Zvonjenje
Besede Matere Terezije Voščilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila Iz žitnice slovenstva
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07.15	Bim-bam-bom
07.30	Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice,
obvestila
08.00	Kmetijski nasvet
08.10	Predstavljamo vam
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
11.00	Kratke novice, Vaša pesem
12.00	Zvonjenje
12.05	Besede Matere Terezije
12.15	Voščilo PRO-jevcem
12.30	Poročila, osmrtnice, obvestila
12.50	Iz žitnice slovenstva
13.00	Mali oglasi
13.30	Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto dru2bo
(2., 4.)
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	G V v etru
14.30	Kulturni utrinki
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.45	Koledar prireditev
15.50	Pričevalci vere
16.00	Glasbena voščila
17.00	šport na Radiju Ognjišče I.
18.00	Poročila, Vaša pesem
18.15	Šport na Radiju Ognjišče II.
19.00	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Luč v temi (1.), Juretov večer (2., 4., 5.),
Vstani in hodi (3.)
21.30	Mozaik dneva
22.00	Sončna pesem
Ponovitve:
23.00	Ponedeljekova 17.
24.00	Prijatelji radia Ognjišče
04.40	Radio Vatikan
SREDA
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
0S.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere
06.20	Prognostik
06.30	Kratke novice
06.35	Kličemo 113
06.45	Sejalec seje besedo (dnevni odlomki BoZje
	besede z razlago)
07.00	Zvonjenje
07,15	Bim-bam-bom
07.30	PorotUa, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila
08.00	Kmetijski nasvet
08.10	Sredin trn
08.30	Koledar prireditev
08.45	Spominjamo se
09.00	Poročila
09.15	Napovednik
10.00	Poročila
10.15	SreCno na poti
11.00	Kratke novice, VaSa pesem
12.00	Zvonjenje
12.05	Besede Matere Terezi|e
12.15	VoiCilo PRO-jevcem
12.30	Porodila, osmrtnice, obvestila
12.50	Iz Zitnice slovenstva
13.00	Zlati zvoki
14.00	Kratke novice
14.05	Napovednik
14.15	CV v etru
14.30	Kulturni utrinki
14.45	Sredin pogled v svet
15.00	INFO oddaja
15.30	Osmrtnice, obvestila
15.45	Koledar prireditev
15.50	Pričevalci vere
16.00	Mali oglasi
17.00	Pogovor o
18.00	Poročila, Vata pesem
19.00	Kratke novice
19.15	Napovednik
19.30	Za otroke
19.45	Sejalec seje besedo (ponov.)
20.00	Radio Vatikan
20.20	Kaj bo jutri na R.O.?
20.30	Sveta vera bodi vam luC (radijska kateheza)
21.30	Mozaik dneva
22.00	Glasba z znamko Ponovitve:
23.00	LuC v temi (1.), Skriti zaklad (2., 4.), Vstani in
hodi (3.)
24.00	Šport na Radiju OgnjiiCe
04.40	Radio Vatikan
ČETRTEK
05.00	Z molitvijo v nov dan
05.10	Vreme, ceste, zamude vlakov
05.30	Poročila
05.45	Napovednik programa
06.00	Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113
06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje
besede z razlago)
07.00	Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom
07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice,
obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Pod lipo domačo 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave ЈДО i Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 1115 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 1530 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 1550 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja KP študija 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Dijaška oddaja 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke
19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II.
Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan
Fanatični duh
Esad Babačić
Slovenska nogometna reprezentanca je še enkrat pokazala svoj značaj in ostala v igri za Nemčijo. Kot je bilo pričakovati, se je Oblak zadeve z Belorusi tokrat lotil malce drugače. Tiste lahkote preigravanja iz Celja kar nenadoma ni bilo več in naši so bili nekaj časa celo dominantni.
Tako kot je napovedal naš selektor, je imel zmago v rokah nesrečni Cimerotič, ki je podal v najbolj neprimernem trenutku. Ko je Klemen Lavrič zadel zunanji del mreže tako, kot da bi bil v resnici gol, smo skočili s stolov in se začeli veseliti.
Toda kot se je izkazalo kasneje, kakšnega posebnega razloga za rajanje ni bilo, saj je stranski sodnik že prej dvignil zastavico, češ da je naš igralec naredil prekršek. Tudi če je bil prekršek, je bil lahko le obojestranski in ne glede na to, ali je žoga bila v mreži ali ne, smo bili še enkrat oškodovani. Očitno ostajamo še naprej poligon za urjenje nezanesljivih sodnikov, ki na tekmah velikih reprezentanc še dolgo ne bodo sodili. Povsem razumem prijatelja, da seje zgražal nad rav-nodušnostjo vseh tistih, ki so se sprijaznili, da zadetka Lavriča pač ni bilo in da zaradi tega ni bilo treba terjati pravice. Včasih smo res preveč prijazni takrat, ko za to ni nobenega razloga, zato ni čudno, če se nam dogajajo takšne male kraje. Kot da lekcija iz Celja, kjer so nam sodniki ukradli celotni izkupiček, ne bi bila dovolj, so nam še enkrat nastavili amaterje. Ob poštenem sojenju bi imeli zdaj že prednost pred Norveško, tako pa bo treba trepetati vse do konca kvalifikacij. Upati na to, da bi dohiteli Italijane, pač ne moremo, zato pa je boj za drugo mesto odprt, saj Norvežani vendarle niso
tako neugodni, kot se nam je zdelo po gladkem porazu v gos-teh. Pogum Braneta Oblaka je bil takrat pač kaznovan, za kar pa so bili krivi posamezniki na igrišču, ki so se ustrašili naloge. Da je naša obramba hudo nezanesljiva, smo lahko videli tudi v Minsku, kjer smo domačinom podarili nekaj zrelih priložnosti. Ob poslušanju našega komentatorja se je sicer zdelo, da je bilo vse skupaj na najvišji ravni, kar pa seveda ne drži. Zadetek za izenačenje je prišel po hudih napakah naše obrambe na čelu z Matejem Mavri-čem, ki očitno ni dorasel velikim tekmam. Takšnih napak je bilo zadnje čase preprosto preveč, tako da je treba iskati reši-
tev v zamenjavi. Tudi sicer je v igri preveč tehničnih napak, ki jih nadomestimo s požrtvovalnostjo. Selektor ima res dober občutek za to, kaj storiti s kadrom, ki mu je na razpolago. Za zdaj je iz ekipe potegnil največ, kar se je dalo, čeprav bodo nekateri še naprej sanjali o višjih ciljih. Pričakovati, da bi se sedanja reprezentanca skozi dodatne kvalifikacije uvrstila na SP, bi bilo več kot pogumno. Toda ali nismo bili tako skeptični tudi v obdobju Srečka Ka-tanca, ki nam je pripravil dva velika čudeža? Oblak je vsaj ta-
ko predrzen, kot je bil Katanec, in z malo sreče bi lahko kmalu kupovali karte za eno od pred-tekmovalnih skupin v Nemčiji.
Kaj vse je mogoče storiti s fanatičnim bojem do zadnje žogice, nam je pokazal neverjetni Rafael Nadal, ki je poživil teniško igro. Zmagati na pesku proti takšnemu atletu je dosežek, ki presega osvojitev katerega od turnirjev za grand slam. Že dolgo se ni pojavil igralec, za katerega bi z gotovostjo lahko dejali, da bo nekega dne številka ena svetovnega tenisa. Verjetno bo ta dan prišel že zelo kmalu, saj ta čas ni videti igralca, ki bi lahko vzdržal tempo, s katerim Rafael lomi svoje nasprotnike. Dejansko je
bil še najbliže Puerta, ki pa je specialist le za peščena igrišča. Prepričan sem, da se bodo podobne zgodbe dogajale tudi na hitrejših podlagah, najsi bo to beton ali trava. To bo pokazal že Wimbledon. Igralci, ki živijo od servisov, bodo poskusili po hitrem postopku pomesti s takšnimi modeli, kot je Nadal. Toda že ničkolikokrat je tudi na sveti travi zmagala glava. Servis sem in tja zataji in takrat pridejo do izraza druge odlike.
Selektor ima res dober občutek za to. kaj storiti s kadrom, ki mu je na razpolago. Za zdaj je iz ekipe potegnil največ, kar se je dalo, čeprav bodo nekateri še naprej sanjali o višjih ciljih.

Pogreb za Bežigradom
"Zmagali sta vaška pamet in vaška politika! Slovenska in ljubljanska politika sta dosegli svoj dolgoletni cilj in uničili nogomet!" Gregor Tome, profesor na FDV, je molče drugega za drugim nalahno spuščal naslednje liste papirja: "NK Enotnost"... "NK Odred"... "NK Triglav"... "NK Olim-pija"... Zadnjega z napisom "MOL" pa je raztrgal. V tretjem kadru se je pojavil glavni frajer v zgodbi, ljubljanski podžupan Slavko Slak, ki mu je Idjub izrečenemu obžalovanju očitno prav malo mar za ljubljanski nogomet in 60-letno nogometno tradicijo za Bežigradom. Z nasmeškom in poln samega sebe je želel pomiriti strasti in umiriti žogo: "Odhod Olimpije s prizorišča zagotovo ne pomeni zatona ljubljanskega nogometa. Ne nazadnje je v mestu še 24 nogometnih igrišč." Nenadoma se mu je žoga, ki jo je želel umiriti, izmaknila - preslabo štopanje. Seveda je tudi tokrat sledil obvezen nasmešek; čisti "fake" (lažna poza), kot bi rekli Američani in smo ga pri MOL vajeni že vse od lažnih obljub o (do)graditvi tako želenega stadiona.
Nogometni glasovi
Morda se elite ne zavedajo, vendar je nogometna igra vse prej kot edi-nole športna sestavina. V ozadju se namreč prepletajo številni ekonomski, gospodarski, politični in socialni
vidiki. Nogomet je torej nadvse po-
_
memben družbeni dejavnik, njegovo izginotje pa potemtakem pomeni tudi neuravnotežen civilnodruž-beni prostor, ki ravnotežje posledično išče v spremembah. Ali mislite, da so lažne obljube o graditvi stadiona, ki jih je nekdanja županja Vika Potočnik na ves glas trosila obljub željnim navijačem pred Magistratom, ki so pred tem s Katancem in njegovimi vitezi vzklikali "Hočemo stadion!", kaj pomagale? Prav nič! Kmalu zatem je Vika sestopila, njeni naslednici Danici Simšič in njenemu Stadionu, d. o. o., ki bi raje gradil elitne stanovanjske soseske kot športne, niso. Razgreti nogometni glasovi so zavoljo neizpolnjenih obljub in alarmantnega klubskega stanja zagotovo pomembno vplivali tudi na razplet jesenskih volitev. Nemara celo odločilno ...
Na pogrebu
Pogreb Olimpije je bil načrtovan na zadnji majski dan, ko je bila na sporedu še zadnja skupščina. Izkazalo pa se je, da je bil tedaj pravzaprav pogreb ljubljanskega nogometa na prvoligaški ravni, saj tudi NK Ljubljana ni dobil ustrezne tekmovalne licence za naslednjo sezono. Žalostni konec, ko se je 60-letna zgodovina prehitro iztekla v žaro, sta simbolno zazna-
movala zvonjenje iz bližnje cerkve in najabsurdnejši zadnji polog po poslednji prvenstveni tekmi v višini 66.000 tolarjev, ki gaje morala Olim-pija v gotovini izplačati prevozniku KAM-BUS. Zadnji predsednik Borut Gaberšek je ob tem podatku slikovito potožil: "Na mrtvem medvedu tudi zajec liže ono stvar!" Ustanova, na katero seje nekoč lepilo vse bleščeče, danes crkuje. Zatorej ob kupu mrhovine niti finančni razvidi niso več to, kar bi bili - ob prevelikih tegobah (dolgovih) se ti nekoč tarča posmeha in začudenja začne celo smiliti. Starih (Schollmayerjevih) dolgov je bilo v višini 125 milijonov tolarjev, novih 25 milijonov, pa še dodatnih 5 (za plače odsluženim igralcem, namesto da bi dali še zadnjo priložnost lastnim mladim kadrom), pridelanih od
novega leta, ko je bilo pravzaprav že jasno, da gre Olimpija nezadržno proti svojemu koncu. Olimpija seje torej, zadolžena do vratu, zadušila.
Olimpijina giljotina
Rabelj da revežu še zadnjo besedo. 19 članov (od 88) zadnje Olimpi-jine skupščine jo je izkoristilo predvsem za to, da so valili krivdo na druge. Tako je po njihovem mnenju eden glavnih krivcev NZS, ki je Olimpijo v nasprotju z davčnim uradom obravnavala kot pravno naslednico vseh preostalih zadolženih Olimpijinih ob-vodov (registrirane so namreč Zidarjeva SCT Olimpija, Schollmayeiieva Olimpia, d. o. o., Colaričeva NŠD NK Olimpija) in ji ni dodelila sredstev UEFA v višini 24 milijonov tolarjev. Tudi z delom nekaterih novinarjev in navijačev niso bili zadovoljni, saj naj bi bili le-ti z negativnim (kritičnim) poročanjem in navijanjem odvračali morebitne pokrovitelje. Predsednik Gaberšek je bil zelo nezadovoljen tudi z nekaterimi člani UO: "Cirila Pucka še nikoli nisem videl! Brankovič, Božič in Junkar pa so prav tako predčasno obupali. Tudi prejšnji predsednik Colarič si očitno ni želel mazati rok in ni priskočil na pomoč." Podpredsednik ŠZ Olimpija Peter Žagar je bil nejevoljen zaradi sistema licen-ciranja in se je vprašal, ali je bila to pravzaprav zmaga UEFA nad njiho-
_Пртпктл.-Нл . 7Ч/9ПП5
Član upravoega odbora Nogometnega kluba Olimpija Peter Božič je pred pol leta, ko so ustoličevali poslednje Olimpijino vodstvo, še uspešoo agitiral. Zdaj pa lahko le še s solznimi očmi opazuje pomendrano nogometno institucijo. Čestitamo! Po 60 letih jim jo je uspelo uničiti!
Na komercialni televizijski postaji so Olimpijin polom strnili v treh kadrih. Peter Božič, mestni svetnik LDS, je s hlipajočim glasom besno razlagal:
Ljubljanska županja Danica Simšič s svojo funkcijo vodi politični lobi, ki zavira tako graditev stadiona kakor tudi nogometni razcvet v Ljubljani. Neuradno pa poteze v ozadju vlečejo še bolj premeteni botri, ki branijo izključno svoje interese.
vim porazom. "Le nogometna sfera je tako neizprosna do nas. NZS bi morala biti naš zaveznik, ne pa ..." Zaveznik pri neizplačevanju in kritju dolgov? Končno si bo treba naliti čistega vina in nehati metati pesek v oči. Olimpija ni bila sposobna dolgoročnega poslovanja, vse se je delalo stihijsko - z danes na jutri, mladinska vrsta je v največji krizi v vsej zgodovini kluba, v upravnem odboru se Šopirijo politiki, odsluženi zanesenjaki, kijih je že zdavnaj povozil čas. Denarje bil pri Olimpiji v zadnjem obdobju zares sveta vladar. Divji me-nedžerji (mešetarji) so preplavili garderobe, tajkuni, ki jim je dišalo samo zemljišče ob stadionu, pa so neumorno trkali na vrata in pritiskali od vsepovsod. Tudi z vrha - iz državnih ustanov. Postopek o lastništvu zemljišča, za katerega se poteguje Olimpija, na trgu vrednega med 4 in 5 milijoni evrov, pa še ni pravnomočno končan. Kanje in jastrebi so na obubožano Olimpijo torej prežali od vsepovsod. Odgovor direktorja Ga-veza na vprašanje, zakaj se v prihodnje klub ne bo smel imenovati Olimpija, pove vse: "Zato, ker se upniki potem lahko takoj obesijo na nas!"
Lobiji proti nogometu
Člani so tudi večkrat ostro kritizirali ravnanje mestne oblasti, kiji predseduje koalicija SD, LDS, kar je na prvi pogled precej presenetljivo, če vemo, da je bil bežigrajski nogomet vseskozi v rokah kontinuitete - združene liste, LDS in prej partije. Tudi Anton Colarič, zadnji predsednik kluba
na kratko
Dokler je bila v ozadju še možnost graditve poslovnih objektov, je bil ljubljanski poslovnež Jurij Schollmayer z vsem srcem pri Olimpiji, kasneje jo je popihal z dolgom 125 milijov tolarjev.
s polnim mandatom, je iz vrst SD. Bil je celo podžupan. Lobiranja in povezovanja mu ob visoki funkciji zagotovo niso bila tuja. Zarotniško gledano je mestna politika infiltrirala svojega moža in ta je uspešno opravil zadano nalogo: uničenje vodilne nogometne institucije, ki je s svojo 60-let-no zgodovino vredna veliko več od vseh tistih 24 Slakovih nogometnih igrišč. Pri tem gre torej za primer podtalnih (gospodarskih, političnih) nečednosti, ki s pomočjo preizkušenih lovk zavoljo uveljavljenih dotokov zavirajo neko panogo. Po Božičevih besedah je politika vseskozi izključno proti nogometu. Državni sekretar Jakob Bednarik naj bi bil delal z vsemi silami proti njemu. "Je predstavnik ljubljanskega gospodarskega lobija, ki ne dopusti razvoja nogometa, ker bi bili potem drugi športi, kot sta rokomet in košarka, v njegovi senci. Športno politiko ima zanesljivo v rokah ta lobi." Velike trgovine in podjetja Mercator,
Pipan izbral 24
kandidatov
Selektor slovenske moške košarkarske reprezentance Aleš Pipan je pretekli teden izbral 24 kandidatov za nastop na evropskem prvenstvu, ki
Ivan Zidar, direktor SCT in nekdanji predsednik NK Olimpija, je s svojim podjetjem tudi solastnik zemljišča, na katerem je Centralni stadion. Skupaj z OKS računata na ugoden denacionalizacijski sklep, po katerem bi lahko pristavila svoj gradbeniški in tudi oblastiželjni piskrček.
BTC itn. kreirajo paradržavno športno politiko. Zraven sodi tudi Olimpijski komite Slovenije, ki ga vodi Janez Kocijančič, ki izjemno negativno dela zoper nogomet in je vseskozi zaviral graditev stadiona Proti nogometu deluje že štirideset let (s portoroškimi sklepi in novo kategorizacijo leta 1976/77, pri kateri je sodeloval Kocijančič, se je po besedah ene največjih Olimpijinih legend Radoslava Bečej-ca uničila vsa mladinska vrsta), proti njemu je bila tudi njegova stranka ZLSD. Pod tem lobijem delujejo tudi nekateri mediji. OKS je namreč lobi z izjemno finančno, kapitalsko in tudi politično močjo. Podobna lobija sta rokometni (Mercator, Pivovarna Laško) in košarkarski (Pivovarna Union, BTC), ki si nalašč zatiskata oči pred globalnim nogometnim trendom in ne pustita blizu lokalnega.
Bečejac
Glede na to, da bo Olimpija mo-
bo septembra v Srbiji in Črni gori. Na seznamu 24 igralcev, izmed katerih jih bo na koncu izbral petnajst, ki bodo avgusta začeli s pripravami na evropsko prvenstvo, je tudi vseh pet igralcev, ki ta čas igrajo v ameriški NBA. Med njimi je za zdaj najbolj vprašljiv nastop Primoža Brezca, ki je nastop za reprezentanco v nekaterih izjavah kategorično zavrnil (menda je užaljen, ker na prejšnjih nastopih za reprezentanco ni dobil dovolj minu-taže). Pipan kljub temu upa, da košar-kaijeva zavrnitev še ni dokončna, zato naj bi se v teh dneh še enkrat sešel z njim in ga skušal pregovoriti v nastop.
Vladan Mladenovič, nekdanji Olimpijin kapetan in uveljavljen trener, se je zavzel za ustanovitev kriznega štaba. Poleg tega, da zagotovo nima toliko denarja, očitno tudi ne razume, kaj pomeni, da bo klub dejansko nehal delovati v kakršni koli obliki v slovenskem nogometnem prostoru. Morda pa so v ozadju nove igrice člana UO Junkarja, ki je pod imenom NK Bežigrad že prevzel mladinsko vrsto, rad pa bi tudi člansko.
rala začeti s čiste ničle, ji želimo predvsem, da se bodo končno našli ljudje z vizijo oziroma v zarotniškem jeziku rečeno: Naj pridejo v klub tiste lutke, katerih lobiji imajo radi nogomet! Končajmo pa z besedami Radoslava Bečejca (Olimpijin igralec med letoma 1967 in 1971, potem trener mladincev), ki je že pred petimi leti v nekem intervju vizionarsko napovedal Olimpijino prihodnost: "Če bo šlo tako naprej, bo vse propadlo! Najprej se moraš organizirati, imeti moraš lastni kader, trenerskega, vodstvenega in igralskega. Vse Olimpijine sile morajo biti zbrane v Olimpiji! Največji problem je organizacija. Mladinski in članski del bi morala biti tudi ločena. Predvsem finančno. Pomembno je, da se z njimi dela še in še, v naboljših možnih pogojih. Treningi so eno, tekme nekaj povsem drugega. Mlad igralec se ne bo razvil s sedenjem na klopi. Mlad igralec mora igrati. Mora!" Lovro Kastelic
Bo Pipanu uspelo pridobiti Brezca?
1. "Sploh ne mislim na upokojitev. Rekel sem, da se bom poslovil, ko bom videl, da se ne morem več kosati z mlajšimi vozniki. Ta čas pa sem mnenja, da lahko to še vedno počnem," je dejal. In dodal: "Sem realist in lahko ocenim svoje zmožnosti bolje kot kdor koli drug."
Schumacher zanikal,
da se bo upokojil
Sedemkratni svetovni prvak v formuli 1 Michael Schumacher je v pogovoru za nemški časnik Bild zanikal govorice, da se namerava po tej sezoni posloviti od formule
sluhni školjki. Tem spominom in nostalgiji pa letošnje poletje sledi skupina Bepop. Znana melodija je več kot primerna za poletno pesem, uspešnico, ki bo po vsej verjetnosti letos v novi preobleki znova osvojila radijski eter. V aranžmaju Raaya, s katerim sodelujejo še kar nekaj časa, so pripravili priredbo pesmi Prisluhni školjki, ki jo je davnega leta 1985 prepevala skupina Black & White.
Zblujenci iščejo prenočišče
Zablujena generacija, legendarni punk rock bend iz Idrije, katerega zadnji spot za skladbo Imam vse (režija: Ven Jemeršič), še vedno lahko gledate na TV, se te dni odpravlja v studio. Ker so siti turobnih mestnih studiev v Ljubljani ali Novem mestu, so si tokrat izbrali prelepo primorsko vasico, kjer je do-
ma tudi refošk. Odpravili se bodo v studio York v Dekanih, kjer bodo posneli nov komad, ki bo v nasprotju s prejšnjimi del Zblujencev v mal-
Več kot ljubezen
Romantična komedija Več kot ljubezen se loteva ljubezni na svež in sodoben način, na ovinkasti poti sodobnih medsebojnih odnosov pa nas popelje skozi New York, Los Angeles in San Francisco. Tako kot je tokratna ljubezenska zgodba tlir-tasto sproščena in emtevejevsko zasanjana, pa ji je na moč podoben tudi izbor pesmi, ki so zaznamovale film. Izbor se začne z nostalgičnim rokovskim preletom začetka 90. let (Third Eye Blind, Smash Mouth, Eagle-Eye Cherry), nadaljujejo ga še nekoliko bolj nostalgični The Cure, potem pa zgodba lahko začne svojo sladko-grenko pot. Dinamiko ji vsekakor dvignejo soulovski Trouble Rava Lamontagneja, Hands Of Time Groove Armade in Look What You've Done zasedbe Jet, medtem ko so Travisi, Aqualungi in Butch Walker pravi popbiseri, ki pričujoči plošček naredijo nadvse zanimiv.
Upornica se vrača
Sleeping In The Nothing zaznamuje uspešno vrnitev priljubljene notorično-uporniške najstniške zvezdnice Kelly Osbourne. Potem ko se je po uspešnici Changes (duetu z očetom Ozzvjem Osbournom) za nekaj časa odrekla pevski karieri in se poskusila kot igralka v ameriški najstniški drami Life As We Know It, je z novo ploščo vsem dvomljivcem dokazala, da tokratna sprememba glasbenega sloga le ni bila napaka v njeni karieri. Nasprotno, zagotovo lahko rečemo, da je pričujoči izdelek eden zanimivej-
V poletje z Bepopom
Se še spominjate, ko smo pred približno dvema desetletjema gledali legendarni slovenski mladinski film Poletje v školjki? Film si je zagotovo vsaj enkrat ogledal vsak Slovenec, z radijskih valov pa je še leta po tem, pravzaprav vsako poletje donela zelo priljubljena pesem Pri-
ce počasnejšem ritmu, vsekakor pa zaradi tega ne bo izgubil ostrine, ki je značilna za vse njihove komade. Snemanje bo trajalo nekaj dni, ker pa bodo ves denar namenili za studio in producenta Žareta Paka, so se spomnili, da si prek svojih primorskih oboževalk priskrbijo brezplačno spanje (?). Seveda so pripravljeni poprijeti tudi za kako domače opravilo, npr. spravilo sena, delo na polju, nabiranje špargljev.
Kmalu videospot
Kocka je padla nate, aktualna uspešnica vedno poletno razpoloženih Kingstonov, je že na vrhovih radijskih glasbenih lestvic po vsej Sloveniji. Pesem, v kateri gostujejo tudi
sedo, roka je dala roko, novi znanci pa se zdaj dogovarjajo o morebitnem sodelovanju. Oboji se strinjajo, da bo sicer težko uskladiti prenatrpane urnike, a kakšna vrzel se bo že našla.
ših in spevnejših popalbumov leta 2005, na njem pa se kar tare nalezljivih in privlačnih pesmi. To niti ni tako nenavadno, če vemo, da je album avtorsko soustvarjala in producirala ta čas ena bolj navdahnjenih glasbenic, Linda (4 Non Blondes) - Perry, ki je k novemu dvigu kariere pomagala tudi Pink, Christini Agu-ilera in Gwen Štefani. Spretno izdelan in vrhunsko "zloščen" izdelek je mešanica elek-tropopa 80. let, rokovskih elementov in različnih produkcijskih prijemov, ki plošči dajejo sladkost, kakršno bo letos zelo težko preseči.
idrijski "trubači" Putrovke, naj bi v kratkem dobila svojo videorazličico. Ker pa Kingstoni v kombinaciji s Putrovkami nekako niso dovolj, da zadovoljijo visoka merila videoured-nikov, so se Reno, Dare, Klemen, Zvone in Mik zatekli k preverjeni različici in k sodelovanju povabili privlačne dekliške plesne skupine, ki so se že udeležile naporne avdicije.
Plesna skupina, ki naj bi nastopila v novem videospotu Kocka je padla nate, je tako rekoč že določena, saj je na velikem Zuru na Gospodarskem razstavišču, kjer so Kingstoni zabavali letošnje maturante, nove Guin-nessove rekorderje v plesanju četvor-ke, nastopala tudi plesna skupina Viva Brasil Karneval. Beseda je
Barčica
po morju plava...
... plava v Novigrad
Med 17. in 24. septembrom bo tam pestra druščina. Imeli se bomo fletno Radio Ognjišče, Kompas Holidays in \/i?Tl
Bi šli zraven? 01/2006-111.
Poletje je (skoraj) tu
ВЛ1ЖЈ
ociuiSrt
Jelinčič, d.o.o.
Zaradi vašega vtisa objektivnosti, drage bralke in bralci, se bom tokrat zadržala in ne bom pisala o Utripu, ki ga je v soboto zvečer, ko je na programu običajni pregled domačih dogodkov minulega tedna, pripravil M(n)o2ina. Lahko bi namreč kdo dobil vtis, da sem njegova občudovalka, kar pa zagotovo ni res.
Jože Možina v televizijskem novinarstvu samo izstopa. Tako kot v političnem življenju Slovenije izstopa Zmago Jelinčič, le da v drugo skrajnost. V nedeljo zvečer ga je v Intervjuju gostil Lado Ambrožič.
Naš oče večkrat potarna, da je nad slovenskimi volivci in volivkami obupal že takrat, ko je predsedniški kandidat Ivan Kramberger dobil 20 odstotkov glasov. Jaz sem obupala takrat, ko je Jelinčič na zadnjih predsedniških volitvah dobil več glasov kot dr. France Bučar in več kot dr. France Arhar. In samo če gledamo in upoštevamo takratni volilni izid, sije Jelinčič prislužil enourni pogovor v studiih nacionalne televizije, in to celo v elitnem terminu z nekdanjim prvim človekom informativnega programa.
Zmago se je seveda hvalil. Medtem ko so v LDS tri, celo štiri frakcije in ko v ZLSD ne vedo, ali bi šli k temnordečim ali k roza, so v SNS daleč najboljša ekipa. Uf! Očitno tudi zato, ker je Zmago preprost mož, ki se ne lišpa, ki hodi preprosto oblečen, ki gre z ljudmi v gostilno in ga ni sram spiti kakšnega kozarčka. O, te kozarčke in balončke pa poznamo. Cesto polnijo časopisne stolpce. V času vlade ZLSD in LDS so ga policisti ustavljali dvakrat mesečno, zdaj, po spremembi oblasti, pa nič več. Kako majhen korak za narod in kako velika sprememba za Zmaga! (Sestrin krohot nam je vsem paral živce.)
Josip Broz Tito je bil tako rekoč Slovenec, zmagovalec druge svetovne vojne in maršal. Zato ima Zmago njegov kip na svojem vrtu. "Ampak s Titovimi slabimi platmi, ki jih je seveda tudi imel, je pač tako kot z zdravili. Tudi ta imajo negativne stranske učinke, ampak pozdravijo telo," se je navduševal Zmago. (Oče je izrekel grdo besedo, ki je povezana z zelo nizkim inteligenčnim količnikom.)
Vprašanja voditelja so bila še naprej povsem resna. Kako je pa kaj z vašo mednarodno dejavnostjo? Obisk pri Sadamu Huseinu na primer? "O, Evropa zelo ceni moja potovanja," se je odrezal gost. In ostal smrtno resen. (Mama je z likalnikom prežgala očetovo najljubšo srajco.)
RTV je treba spucati, je napovedoval Zmago. "Ima 2000 zaposlenih na dva milijona prebivalcev, pa še 900 honorarcev." Opla! Moja tema. "Edino kar je stalnica na RTV, je naročnina, ki jo vsi plačujemo. Program pa ni vreden piškavega oreha." No ja, no ja, tako hudo pa vendarle ni. Ampak zdaj preseneti Ambrožič, ne Zmago. "Najina oddaja je slepo črevo tega programa!?" zatrdi Ambrožič. In za nameček politiku Zmagu še razloži, da so na televiziji novinarji in uredniki politikom pomagali, da so prišli na oblast, zdaj ko so na oblasti, pa RTV nenehno kritizirajo! Ja, to je pa hudič, če novinarji od politikov pričakujejo hvaležnost. To pomeni, da so svoje delo narobe razumeli in da so narobe razumeli tudi bistvo politike. Naloga novinarstva pač ni, da nekoga spravljajo na oblast, tako kot ni naloga politikov, da ujčkajo nacionalni medij. Če bi morali biti zdaj še gledalci hvaležni nacionalki, ker je Jelinčiča pomagala spraviti do parlamenta, potem naj jo koklja brcne. Je vsaj politikom ne bo treba.	Manična gledalka
4L
ШШШ
M Dvojčka (22. maj - 21. junij)
Dogodki se včasih odvijajo s svetlobno hitrostjo. Čeprav veste, kaj se dogaja, včasih ne morete vsega dohajati. V četrtek se izogibajte vsemu, kar bi vas lahko privedlo do nesporazumov. Imeli boste srečo.
Rak (22. junij-21. julij)
Na začetku tedna boste imeli toliko energije, da ne boste vedeli kam z njo. Zdelo se bo, da bi ljudje lahko na vas preklapljali električne aparate... V sredo bi bilo bolje, če bi nekaj pustili neizgovorjenega.
Lev (22. julij-21. avgust)
Ne obremenjujte se preveč, saj bo vse tako, kot je treba. Popoln neznanec vam bo ponudil pomoč v kočljivi situaciji. Poskusite biti iznajdljivi in zadovoljni s tem, kar vam je na razpolago, in nič vam ne bo manjkalo.
Devica (22. avgust - 21. september)
Dva odnosa, ki sta za vaše življenje zelo pomembna, se bosta na neki način spremenila tako, da nikakor ne boste mogli biti več zadovoljni. Poletje, ki prihaja, vas navdaja z veseljem, ki mu ne bo videti konca.
Tehtnica (22. september - 22. oktober)
Ne morete si privoščiti, da bi sredi belega dne sanjarili o svojih romantičnih doživetjih. Veliko preveč odgovorno delo imate, zato se poskusite osrediniti na tisto, kar je tisti trenutek zares pomembno. Srečno!
Škorpijon (23.oktober - 21. november)
Čas je, da potegnete svoje skrite talente na piano. Veliko bogatejšo domišljijo imate, kot si lahko mislite, in ste celo nekaj umetnika. Nova romanca bo lahko zelo dobro vplivala na vas. Bodite predvsem čim bolj fleksibilni.
Strelec (22. november - 20. december)
V	tem tednu boste začenjali bolj počasi in mogoče boste to kasneje obžalovali. Vendar pa je v tem trenutku najpomembneje to, da se ne bi ustavili in stagnirali. Bodite prepričani, da vam bo šlo odlično.
Kozorog (21. december - 19. januar)
Ni vam treba nenehno viseti na telefonu. Okoli sebe imate ogromno ljudi, ki bi se z vami radi pogovarjali v živo in ki hrepenijo po vaši bližini. Ne zavrzite tega, kar se vam ponuja prav pred nosom. Poskrbite za lep konec tedna.
Vodnar (20. januar - 18. februar)
Nekaj ste si želeli kupiti, vendar tega ne boste storili, ker si tega ne morete privoščiti. Mogoče boste kmalu prišli do pametnejše ugotovitve. Svojemu denarju boste dali večjo vrednost, če ga boste vložili v sklad.
Ribi (19. februar - 20. marec)
Dovolj je tega, da si tako strašno očitate, čas je, da začnete s sabo dobro ravnati. V petek se boste vrnili v svet, ki ga poznate in ga imate radi. Konec tedna bo čudovit, ko boste opazovali vrvenje življenja okoli sebe.
Oven (21. marec - 20. april)
V	začetku tega tedna bodo vaše sanje svetle in živahne. Nekaj vam sporočajo, toda sporočilo je hudo nejasno. Kaj ste počeli zadnje dni, da imate zdaj tako divje sanje? Načrtujte preživeti konec tedna doma.
Bik (21. april - 21. maj)
Stvar je v tem, da obstaja cel kup ljudi, ki bi lahko govorili o tem. Vaši prijatelji so čudoviti ljudje, ki svoje delo opravljajo že dovolj dolgo, da vedo, kako je treba s stvarmi ravnati.
modne novičke
S STAJERSK/JI H
__„umi zabavi'	bll!
"žilnimi slovenskimi «ha
Sproščena zabava
na dveh prizoriščih!
V soboto, 18. junija, od 17.ure v Šmarju pri Jelšah!
Coco Chanel je vedno trdila, da moda ni umetnost, temveč samo težko in predano delo. Tokrat se predstavlja z razstavo z naslovom "Chanel", ki je na ogled v newyor-škem muzeju Metropolitan. Ne glede na mnenje oblikovalke je njeno in delo njenega naslednika Karla Lagerfelda postavljeno na visoko umetniško raven. Odnos muzeja do mode kot enega izmed aspek-tov moderne umetnosti, ni niti nov niti napačen, saj se pri izboru opirajo na profesionalne in umetniške in ne na komercialne vzvode.
Modna hiša Gucci je svojega oblikovalca Toma Forda zamenjala s timom lastnih modnih oblikovalcev. Alessandra Facchinetti bo tako zadolžena za žensko linijo, medtem ko je John Ray prevzel moško. Frida Gianni pa bo odrejala dizajn modnih dodatkov. Stefano Pilati, desna roka Toma Forda pri YSL, bo kolega zamenjal na prav tem položaju. Prav Tom Ford in DeSole sta hišo Gucci rešila pred bankrotom in ji priobliko-vala status tretje največje modne blagovne znamke na svetu.
Japonski modni oblikovalec Yohji Yamamoto bo prihodnji mesec na največjem modnem sejmu za moške v italijanskih Firencah predstavil novo moško kolekcijo, poimenova-nao Y. Po besedah oblikovalca bo nova linija oblikovana zelo modno in tako, da bo ugodila okusu poslovnega moškega. Bo izjemna kombinacija edinstvenega kroja, kreativne osebnosti Yohjija Yama-mota in znamke "Made in Italy".
_ Stella McCartney
čečih, boste v koraku z modo. Obeta se nam vroče in pisano poletje!
Z letošnjo modno sezono so se vrnile enodelne kopalke, ki počasi izpodrivajo v preteklih sezonah priljubljene bikinke. Nove linije eno-
kah, saj pri njih dopušča tudi nekoliko debelejše naramnice. Med modnimi poletnimi barvami in vzorci ne izstopa nobena, saj so modne vse barve od najbolj umirjenih do najbolj kričečih, kombinirane s
Morske sirene
Letošnja moda je pisana na kožo prav vsem okusom. To je potrdila s široko paleto kopalk, saj so nove kolekcije v vseh slogih in tudi za najpetičnejše.
Izbira kopalk, japonk in tunik ostaja osebna izbira. Ne glede na to, ali si omislite kopalni kostim v umirjenih barvah zemlje ali pa v kri-
delnih kopalk so preproste in odkrivajo več, kot pokrivajo. Hrbet je odprt vse do zadnjice. S sprednje strani so kopalke rezane ravno ali pa so rezi prepuščeni domišljiji njihovih ustvarjalcev ter med seboj povezani s tankimi vrvicami. Novi modni trendi pri enodelnih kopalkah zapovedujejo tanke naramnice, debele so absolutno prepovedane! Moda je popustljivejša pri dvodelih kopal-
črtami in grafičnimi vzorci in motivi. Vse več pozornosti je namenjene spremljevalnim oblačilcem za plažo. Že nekaj sezon modnemu pareu so se pridružile tunike in ogrinjala. Materiali so primerni letnemu času - prozorni, tanki, nežni ali bombažni. Ni nujno, da sta vzorec in barva vrhnjega oblačila enaka kot kopalke, saj boste s kombinacijo nasprotujočih si barv ali vzorcev dali vedeti, da imate svoj slog. Najbolj drzne boste poleg obule pisane ja-ponke, ki se bodo nato zvečer izvrstno podale k črni oblekici. Za bolj umirjene so letošnje poletje na razpolago preprosti kroji in barve zemlje, med katerimi najbolj izstopata rjava in bež. Ženskost je ujeta v zlato barvo.	Monika Maljevič
nagradna križanka
28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov
K N • 7 N I «lit.
Samorog	Velike misli,
dogodki in osebnosti preteklosti,
^	žive teme sedanjosti,
_fVT*	literarni junaki in njihove zgodbe,
Рјјјј^	pesniške širine duha in
I^S^^	pravljična obzorja sveta.
Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu
Kniizni klub Samorog, Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, telefon: 01 45 06, o posta: knjižni klubfo's.irnorog.com, splet www.samorog.com
sestavil: miran erceg
vrsta ptice, pisana
žolna
žabica, rastlina zajček
rečica v prekmurju
novo mesto
tibetansko govedo
UKRIVLJENA HRBTENICA
lojze man
rozs
bolgarski skladatelj
kraj v italiji. sz. odopčin
fr. knjiž. (emile)
človek z velikimi očmi
jezikava ženska
moški, ki kaj uporablja
dnevni metulj (iz črk bune)
osebni zaimek
мгго trefalt
andrej hieng
angl pevka (kate)
iglavec s storžki
okrasni obroč
luka turku
galij
britanski igralec
geslo
nizozemski slikar (gerard van)
ameriški filmski režiser browing
organza vohanje
napi SC pristreSek
tur. politik bülent
igralec sever
reka skozi firence
prebivalec irske
polet. zanos
raj ko itrič
lo:
rajk0 k0ritnik
pristanišče i v italiji
adresa
kralj živali
redko žensko ime
znanost
temni del dneva
odstranjevanje snega
prevozna ladja za tekoča goriva
želodčni encim (iz črk bal)
olika lepo vedenje
oče
industrijska rastlina
pastir ovnov
reka v italiji (iz črk avto)
pripadnik inkov
eduard beneš
antično i ljudstvo v rusiji i
ä
Štetje za
enako
I
afriška jezikovna skupina
kemijski znak za renij
kemijski znak za erbij
nemški zoolog karlernst
rešitev prejšnje križanke II naorajenci 21. številke
DARILO, OVITEK, LETALO, NN, ČAP, JIMA, RAJANJE, ASTOR, OPAT, AL, STANARINA, ERRI, PASTERNAK, MAMA, ARTO, TLAKA, RAA, KORD, ATONA, AST, RJA, RIBIČ, GEUŠI, DEBAKEL, ULRIK, ANIMATOR, SAAR, OČE, TT
1.	nagrada: MILENKO PEGAN,
Pinka Tomažiča 40, 5000 Nova Gorica
2.	nagrada: PAVEL PUŠNIK,
Ob gozdu 17, 2382 Mislinja
3.	nagrada: MAUKÜ GUSTAV,
Goriška 2, 2000 Maribor
Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko.
naorade
1.	nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup
knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog
2.	nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup
knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog
3.	nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup
knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog
Г —— — — — — — _ — _ —	— _ — — —	— — — — _ p
i	Nagradno križanko izrežite in najpozneje do	i
i	16. 6. 2005 pošljite na naš naslov:	i
i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana,	i
1	s pripisom "Nagradna križanka".	1
вншшшши
•	6.6. 1799 se je rodil ruski pesnik Aleksander Sergejevič Puškin.
•	6.6. 1886 se je v Trstu rodil Edvard Rusjan, prvi slovenski letalec.
•	7.6.1811 se je rodil James Young Simpson, ki je v prakso kot tretji anestetik uvedel kloroform.
•	7. 6.1914 so po triintridesetih letih odprli Panamski prekop, ki je povezal Atlantski in Tihi ocean.
•	7.6. 1925 je bil v Ljubljani prvi kongres slovenskih krščanskih socialistov. Predsedoval mu je starosta krščanskosocialističnega delavstva Jože Gostinčar.
•	7.6.1941 so Nemci iz Slovenske Bistrice v Srbijo odpeljali prvi transport štajerskih Slovencev. V Sloveniji je to spominski dan slovenskih izgnancev.
•	8. 6.1986 so za novega avstrijskega predsednika izvolili nekdanjega generalnega sekretarja Združenih narodov Kurta Waldheima.
•	9.6.1508 seje na Raščici rodil utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in pisec prve slovenske knjige Primož Trubar.
•	9.6. 1672 se je rodil ruski car Peter I. Veliki. Ko je bil na Nizozemskem, je videl dvorjana, ki je vsak dan nosil drugo obleko. Stvar je komentiral z besedami: "Takoj se vidi, da tisti gospod ni zadovoljen s svojim krojačem."
•	9.6.1781 seje rodil izumitelj lokomotive, Anglež George Stephenson.
•	9. 6. 1990 je Društvo slovenskih pisateljev s sklepom na občnem zboru formalno izstopilo iz Zveze književnikov Jugoslavije.
•	10.6. 323 pr. Kr. je umrl makedonski vladar Aleksander Veliki. Ko so mu povedali, da perzijski kralj Darej pripravlja veliko vojsko za boj proti njemu, je odgovoril: "Volk se ne vznemirja zaradi velike črede."
•	10.6.1876 se je v Koračicah pri Ljutomeru rodil pravnik, politik in publicist Vekoslav Kukovec. V narodni vladi 1918 je bil zadolžen za finance.
•	10. 6.1935 je v New Yorku nastalo prvo društvo anonimnih alkoholikov.
•	11. 6. 1881 se je v Potoku pri Nazarjah rodil slovenski slikar, risar in ilustrator Fran Tratnik. Bil je prvi, ki je pokazal slovenskemu slikarstvu pot v ekspresionizem.
•	12. 6. 1828 se je v Ljubljani rodila slovenska pesnica in pisateljica Luiza Pesjakova.
•	12. 6.1854 se je v Železnikih rodil zgodovinar in politik Anton Koblar.
•	12. 6.1867 je bila sklenjena pogodba, s katero je Avstrija priznala Madžarski pravico do lastnega parlamenta in ustave. Tako je nastala država Avstro-Ogrska.
od 6.6. do 13.6.
1
Rimske vestalke
V	Rimu so vsako leto od 7. do 15. junija vsak dan odprli vrata templja boginje ognjišča Veste. V tem času so lahko vanj vstopile bosonoge poročene ženske.
Pomanjkanje preprostih načinov za prižiganje ognja je zgodnjo rimsko družbo prisililo k varovanju ognja v javnih in zasebnih ognjiščih. Zato je bila boginja ognjišča Vesta zelo pomembna in so jo častili na javnih mestih in v zasebnih hišah, kjer so ji posvečali hišne oltarje. Njeno svetišče je bilo navadno okrogla stavba, ki je simbolizirala ognjišče. Tempelj na forumu je izhajal iz začetkov Rima. V njem je gorel večni ogenj, varovale pa so ga svečenice vestalke. Izbirali so jih iz boljših družin, služiti pa so začele s sedmimi leti. Po tridesetih letih so lahko opustile službo in se poročile.
Svečenice so morale paziti, da večni ogenj v svetišču ni ugasnil. Če seje to zgodilo po krivdi vestalke, jo je pontifex ma-ximus (najvišji svečenik) prebičal, potem pa so morale vestalke spet prižgati ogenj, vendar samo s pomočjo sonca. Vezala jih je tudi zaobljuba devištva, tisto, ki jo je prelomila, so živo zakopali.
Anton Brecelj
V	Žapužah v Ajdovščini se je 9. junija 1875 rodil zdravnik, politični delavec in publicist Anton Brecelj. V prvi slovenski narodni vladi leta 1918 je vodil oddelek za zdravstvo. Kot dijak in študentje sodeloval v katoliškem gibanju. V letih 1903-1916 je živel v Gorici. Bil je predsednik goriške Krščansko-socialne zveze. Ustanovil je društvo Lasten dom, ki je skrbelo za graditev delavskih stanovanj.
Od leta 1920 je živel v Ljubljani in po letu 1922 deloval kot zasebni zdravnik za otroške in notranje bolezni. Uveljavil se je kot zdravstveni pisec zlasti del o jetiki, zdravstvenih razmerah na Slovenskem in o socialni medicini. Njegovo publicistično delovanje je seglo tudi na politično in kulturno področje. Od 1927 je skupaj s somišljeniki v SLS nasprotoval Koroščevi politiki povezovanja s srbskimi radikali. Brecelj-Stanovnikova skupina je kot Stara SLS 1937-1938 nehala sodelovati v slovenski JRZ (Jugoslovanski radikalni zajed-nici). Med NOB se je vključil v OF.
Bohinjski sir
Na Jesenicah se je 12. junija 1832 rodil slovenski duhovnik, strokovnjak za planinsko gospodarjenje Janez Mesar. Bohinjci se imajo za svoj znameniti bohinjski sir zahvaliti njemu. Janez Mesarje bil 30 let župnik v Bohinjski Bistrici. Zaradi gospodarskih potreb prebivalstva je vstopil tudi v politiko in je bil od leta 1891 do smrti poslanec v kranjskem deželnem zboru.
Zelo dobro je poznal stiske tamkajšnjih kmetov. V iskanju poti za izboljšanje njihovih gospodarskih razmer je našel enega od izhodov v sirarstvu in znal pri tem izkoristiti tudi pomoč dunajske vlade. Leta 1873 je z njeno pomočjo potoval v Švico, kjer je raziskoval tamkajšnje sirarstvo in iskal način, kako bi ga prenesel v domače kraje.
Naslednje leto je ustanovil sirarsko zadrugo za Bohinjsko Bistrico, Bitnje in Le-pence. Kmalu so ji sledile še druge. Prvi učitelji sirarstva so se izučili na Tolmin-
skem, kjer so imeli švicarskega učitelja. Ta je prišel pomagat tudi Mesarju in tako so se tu uveljavile švicarske metode sirarje-nja. Leta 1876 so imeli v Bohinju že štiri učitelje sirarjenja na švicarski način.
Razmah sirarstva je za seboj potegnil tudi širitev živinoreje. V dogovoru s Kranjsko kmetijsko družbo je Mesar širil sirarstvo tudi na kamniško, vipavsko in snežniško območje. Tudi tam so po njegovi zaslugi ustanavljali mlekarske zadruge.
89.1 FM
G t RENC
Spoštovani bralci,
uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pis- —■ '* ma bralcev objav- DEMOKRACIJA Ijamo v skladu z Р^^жжзбШЈ načelom profesi- £ V , V onalne novinarske <	'
etike, katere na- ' "i-men je služiti inte- i. J-resom javnosti ne g glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli JM "S drugo prepričanje. '
■ - i»
fibicicjvfe. zmieT

Imenovanje ravnateljev
Prah, ki ga dviga glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj ob tem, ko minister Zver ni dal soglasja k imenovanju ravnateljice v osnovni šoli Beltinci, ni le odveč, ampak je preprosto sprenevedanje in uspešno ne-tenje strasti. Gospod Štrukelj se ni nikoli oglasil, ko minister Gaber v zadnjih 15 mesecih svojega mandata v 19 primerih ni dal soglasja, takoj pa je vzrojil, ko se je novi vladi zgodilo, da na neki šoli ravnateljica ne ustreza oziroma so njene reference za nadaljevanje funkcije prešibke. Izgovori na soglasja v kolektivu so milo rečeno smešni, saj noben kolektiv ne bo dal soglasja kolegu, ki bo vnesel drugačen red od tistega, ki so ga vajeni in je "utečen". Ljudje preprosto ne marajo sprememb, še posebej to velja za učitelje in toliko bolj za kolektive, ki so pretežno feminizirani. To pa ni edini vzrok, ki botruje soglasju kolektivov. Tu je še servilnost za zaposlitev brez ustrezne izobrazbe, in brž ko je na neki šoli več takšnih, tem večja je podpora ravnatelju. Prište-jem še socialni moment usmiljenja do lenih učiteljev, ki se jim ne ljubi doštudirati, in vsa stroka gre po zlu. Na tem mestu naj bi se gospod Štrukelj zamislil in povzdignil svoj glas.
Ločevati moramo dva načina imenovanja ravnateljev: reelekcijo kot nadaljevanje mandata dotedanjega ravnatelja in novo imenovanje. Najveqe anomalije se dogajajo pri reelekcijah, saj nekdo, ki sede na rav-nateljski stol, tam skoraj praviloma ostane do upokojitve. Kot da je rav-
natelj poklic! Pred leti so se zavzemali celo za trajni mandat. Na tem mestu bi bilo treba vnesti nekaj higiene in nekaj vsebine. Kadar gre za novo imenovanje, bi moralo biti vsakomur jasno, da priljubljenost v kolek-I " tivu ne vzdrži in ne odtehta strokovne usposobljenosti oziroma izkušenj. Tudi pogoji, ki jih ta čas določa ZOFVI, niso merilo sposobnosti za vodenje vzgojno-izobraževal-nega zavoda. Pogojevanje z nazivom je s strokovne plati popolnoma zgrešena zadeva, saj pridobitev naziva izhaja iz povsem drugih kategorij, kot pa so tiste, s katerimi se ravnatelj srečuje. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (Ur. list RS, št. 54/2002) je popolnoma neevropski, saj v vsakem pogledu razvrednoti znanja, ki jih je pedagoški delavec pridobil najprej na univerzi, nato pa jih je z izkušnjami oblikoval v razredu. Še posebej je treba imeti pred očmi dejstvo, da pedagoško delo ni teorija uravnilovk ter tehtanje priznaj in pohval, temveč gre za procesno oblikovanje vzgoje in izobraževanja mladostnikov, kar je edino merljivo le z drugim dejstvom, to je široko razgledan in uspešen učenec, dijak, študent. Če bi obstoječi sistem deloval v pravi smeri, bi ne bilo nobenih dilem z odpravljanjem tega in onega ter razmišljanjem o takih ali drugačnih novostih. Tako pa gre za nevzdržno stanje, ki je nastajalo zadnjih 12 let, in kolikor želimo postati primerljivi z evropskimi državami, moramo sprejeti drugačne pozicije, pri tem pa tudi drugačen pristop, seveda z veliko mero premišljene postopnosti.
Prav noben sindikat nima mandata za dajanje sugestij pri imenovanju ravnateljev s pozicij, kot se je tega lotil gospod Štrukelj. Predpostavimo logiko, ki jo zahteva sama organizacija vzgoje in izobraževanja. Država predpisuje obvezno (8- oziroma 9-letno) osnovno šolanje. Imamo torej državno šolo, ki jo izvaja izvršilna veja oblasti, se pravi vlada oziroma ministrstvo. Za zagotavljanje programa, kije sprejet in uzakonjen,
si mora minister zagotoviti ekipo, ki bo delovala tako, kot je v svojem programu določila in sprejela vlada. Šolski sistem, ki gaje zastavil prejšnji minister, ni nedotakljiv, zabeto-niran in večen. Dragi gospod Štrukelj, takšne dogme smo 16 let po padcu berlinskega zidu tudi pri nas dolžni pozabiti. Še enkrat, ravnatelj ni poklic, ampak je funkcija, za katero je treba izpolnjevati določene pogoje, in vi to zelo dobro veste. Dovolj dolgo tudi spremljam vaše delo glavnega tajnika SVIZ, pri čemer ste mnogokrat dokazali, da vam poznavanje pedagoškega dela ni tuje. Toda tokrat ste šli vendarle dlje, kot to dovoljuje korektnost, objektivnost in vaše pristojnosti. Priljubljenost v nekem kolektivu ni in ne more biti pogoj za funkcijo, ker preprosto kolektiv ni sam sebi namenjen, temveč mora izpolnjevati tiste naloge, ki so z zakonom in drugimi akti za delovanje javne šole določene. Za primerjavo naj samo hipotetično vprašam: v katerem podjetju pa so že delavci izbrali direktorja? Morda v nekem drugem času, v drugem sistemu ... Priljubljenost oziroma pozitivno mnenje kolektiva tudi ni porok za usposobljenost nekoga, da opravlja delo menedžerja, pedagoškega vodje in koordinatorja strokovnega dela, poleg tega pa še pozna postopke, ki jih v funkciji ravnatelja mora obvladati. Šola za ravnatelje daje premalo; je samo delček teorije, v praksi so stvari bistveno drugačne in to ve vsak ravnatelj v slovenskih šolah.
Zatorej, spoštovani gospod Štrukelj, prepustite ministru, da odloča o stvareh, ki sodijo v njegovo pristojnost, kakor ste to počeli v času prejšnje vlade. Naj vas politična kompatibilnost ravnateljev nikar ne skrbi, saj učne vsebine niso prav nič odvisne od ravnateljev, kakor to niso bile doslej, in to je jasno tudi vam. Če pa je kje treba koga zamenjati, ker njegove reference niso ugodne v drugih kvalitetah (širina znanj, sposobnosti, ki jih v tistem okolju potrebuje, pa jih ne zmore ali nima, poznavanje še česa več, kot je učitelje-
vanje, predvsem pa nima vizije), je to povsem normalno. Ravnatelji se bodo prej ali slej morali srečati z dejstvom, da njihova funkcija ne bo več odvisna od dosežkov iz preteklosti, ampak bo bistvo njihovega dela vizija in program, ki ga bodo morali predstaviti za vsak mandat posebej. Okostenelost in netleksibilnost v tej funkciji je, vsaj upam, že preteklost, kajti šolski sistem je živ organizem, ki zahteva enako dinamiko kot vsi sistemi, ki jim je namenjen; še več, šolski sistem bi moral biti korak pred drugimi in to bi bil porok za skladnejši razvoj drugih segmentov celotnega korpusa države.
Januš Rasiewicz, Žalec
Kdo ščiti Mitjo Ribičiča?
Končno se je za tisoče ljudi, ki so jim po drugi svetovni vojni brez sodbe pobili na tisoče svojcev, našel pošten pristop s strani policije in tožilstva k razkritju storjenih zločinov. Po pisanju gospoda Alberta Svetine, ki je najbolj verodostojna priča tega, kar je storil g. Ribičič, gre za največjo zločinsko dejavnost. Čudim se le, da to zločinsko dejavnost ščiti zagovornik demokracije in borec proti nesvobodi dr. France Bučar. Za vse druge, razne odvetnike, ki imajo zaščito pri komunistih in ki so prevzeli druga imena, se ne čudim. Še zlasti ne za g. Ljuba Bavcona, še bolj pa se čudim temu, kako je mogel odvetnik Čefe-rin prevzeti obrambo takega primera, saj sem menil, da pošteno brani pravico ljudi. Spričo tega bo zagotovo izgubil del ugleda, saj s tem brani samo velike zločince in kriminalce.
Jožef Žemljic, Skofja Loka
Ribičičev učenec
Skozi čas se potrjuje rek, da ima (tudi zgodovinska) laž kratke noge. Glede na javnosti čedalje prepoznav-nejšo zločinsko, kriminalno pretek-
—-- ^^^^^
poštni predal 4315_
RADIO
96,4 MHz
Slovenske gorice
t
Ig osvotoAe 5,2230 leni. «t 02/729 02 20,720 73 24, toc 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POSTA: rafc@ iixkmg s, INTERNET STRAN: «wwmdwsg »
)) lost komunističnih "osvoboditeljev" in njihovih današnjih vazalov, katerih krvavo rdečo barvo je treba raziskati tako sodno kot zgodovinsko (iz ankete POP-TV v oddaji Trenja je to mnenje ustavne večine prebivalcev RS), kar ob razkritju zadnjih zgodovinskih dokumentov o slovenskih naročnikih povojnega klanja in registrih zapornikov sicer v globoki duševni razdvojenosti javno priznavajo tudi najbolj ortodoksni zagovorniki "tekovin" komunistične revolucije iz partijsko organiziranega idejno enoumnega znanstvenega lobija (Vlado Miheljak, Miha Kovač, Božo Repe, Zdenka Cerar), je mnogim povsem razumljivo, katere obrti se je priučil Milan Kučan, zadnji predsednik CK ZKS - to je naslednice zločinske Ozne, ko je v kamero POP-TV prostodušno izjavil, da se je - v času, ko sta delovala skupaj -od Mitje Ribičiča veliko naučil.
Franc Trunk, Lucija
Kdo ponareja zgodovino?
Ko ortodoksni komunisti in njihovi sopotniki, zbrani v organizaciji komunističnih borcev, kričijo, češ da nekateri ponarejajo zgodovino, je treba reči, da je njihova ugotovitev pravilna, a hkrati odločno povedati, da morajo ugotovitev in svoj protest nasloviti na pravi naslov. Res je, da KP že polnih šest desetletij grobo pači zgodovino s knjigami in šolskimi učbeniki, saj so jih morali partiji podrejeni "zgodovinarji" pisati izključno po partijskem diktatu. S svojo lažno, izkrivljeno, popačeno in partijskim interesom prikrojeno zgodovino so dolga desetletja poneumljali in zastrupljali slovenski narod - posebno še naš mladi rod, ki polpretekle zgodovine iz lastnih izkušenj ne pozna.
Dokler so "motorji" vsakovrstne propagande brezhibno delovali, ko je bila komunistična strahovlada na višku svoje moči in je vsak dvom o nepristranosti zgodovinopisja že pomenil kaznivo dejanje in kazenski pregon z vsemi represalijami, ki so sledile, je to šlo; ko pa so ti siloviti "pogonski motorji" nasilja nad resnico končno "pregoreli" tudi v Sloveniji, se je njihova pristranska, izkrivljena, popačena, namišljena in lažna zgodovina sesula. In nastala je praznina, ki jo je treba zapolniti z objektivno zgodovinsko resnico.
Eden takih ponaredkov zgodovine je slavospev 27. aprilu kot ustanovnemu dnevu OF, preimenovane-mu v dan upora. Tako prvo kot drugo je mitologija, hoten in načrten ponaredek zgodovine. Kot je iz dokumentov znano, ni bila 27. aprila 1941 ustanovljena nikakršna OF, ampak je bila dan prej, to je 26. aprila, v Ljubljani, v Vidmarjevi vili pod Rožnikom, s strani skromnega števila partijcev ustanovljena Protiimperialis-tična fronta, in sicer proti anglo-ame-riškemu imperializmu in ne proti nacističnemu okupatorju. Dokazano je, da so tudi slovenski komunisti odobravali pakt prijateljstva med Hitlerjevimi nacisti in Stalinovimi boljše-viki. Iz tega je razvidno, daje tudi drugo ime - dan upora proti okupatorju - izmišljeno in zgodovinsko lažno.
Zaman se predsednik komunističnih borcev "NOB" Janez Stanov-
nik trudi, da bi podaljšal že itak predolgo obdobje lažne zgodovine. Zgodovina namreč ni ideologija, ni mitologija, tudi ne politologija! Zgodovina je veda, je znanost, ki izpisuje in izrisuje dogodke v vsej avtentični resničnosti in je kot taka tudi učiteljica življenja, kot pravi latinski pregovor. Zato ni čudno, ampak povsem normalno in logično, da so se partijski zgodovinarji ušteli in da se njihovim nalogodajalcem račun ni izšel. Zgodovine pač ne morejo prelisičiti niti najmogočnejše in tiranske vladavine in ne krivični ideološki sistemi, kajti resnica prej ali slej pride na dan.
Ivan Glušič, Mozirje
Nekulturna "kulturnica"
LDS bi se morala v dno srca sramovati svoje poslanke Majde Širca, nekdanje uslužbenke kulturnega ministrstva. K njeni "kulturni" dejavnosti sodi med drugim podoba brezjanske Matere božje s podgano v naročju. Nad nečloveško skrunitvijo te podobe se ne zgraža samo slovenski narod, ki se množično in z globokim spoštovanjem in zaupanjem zateka k njej, zgražajo se tudi verniki iz tujine, ki radi prihajajo v Slovenijo in pri tem vselej obiščejo Brezje. Seveda za vse to krivijo "kul-turništvo" naše države. Prijatelji iz tujine se nad tem močno zgražajo. Seveda jim povemo resnico, da tega ni kriva naša država, temveč le
Ropova stranka s svojimi poslanci, med katere sodi g. Majda Širca, "kul-turnica", kot se nam je predstavila.
Pesnik France Prešeren je s svojimi deli naš mali narod uvrstil med velike kulturne narode in se zato lahko prištevamo mednje vse do leta 1952, ko so zločinci z bencinom polili njegovega narodnozavednega, strpnega bratranca, hudega sladkornega bolnika Antona Vovka in ga s tem pahnili v prezgodnjo smrt. O njegovem trpljenju bere ves svet, tako kot velik del sveta časti brezjansko podobo. Za podgane pa vemo, kam sodijo.
Davkoplačevalci se sprašujemo, koliko časa bomo še plačevali take poslance oziroma poslanke, kakršna je nekdanja ne-kulturnica Majda Širca.
Jožica Titan-Bačnik, Ljubljana
"Krepi se kult Karantanije"
Prah, ki so ga dvignile izjava zgodovinarjev sredi aprila in reakcije nanjo, se je že polegel. Sedaj bi bil čas, da opozorimo na stavek iz omenjene izjave: "Tako se znova krepi kult Karantanije." Ta stavek je posledica odklonilnega odnosa, ki ga ima precejšen del slovenskih intelektualcev do slovenskega naroda. To je lani izrazil Slavoj Žižek, ki je za Mladino dejal, da mu tri minute dobrega filma pomenijo več kot usoda Slovenije. Žižek seveda ni osamljen primer. Iztok Saksida je na primer v svoji knjigi Arheologi, naši davni predniki uvodoma zapisal: "... je prava mora, res, če si se prisiljen roditi v tako pritlehnem in mračnjaškem jeziku, kot je slovenščina."
Značilno za nas, Slovence, je av-todestruktivno čutenje, ki se je razvilo v stoletjih našega podložniške-ga bivanja "v Evropi". Tudi marksistična zgodovinska teorija, po kateri je bila vsa preteklost samo razredni
	
frT^w.	N
Гп	P
	RADIO/BREŽICE
	' na 88,9 in 95,9 MHz
boj, je vdesetletjih socialističnega izobraževanja v Sloveniji pustila sledove. Še posebej ni bila prijazna do pojma narod. Tudi današnji slovenski zgodovinarji niso.
Tako dojemanje naše zgodovine je seveda kot naročeno s strani avstrijskih zgodovinopiscev. V nobenem avstrijskem besedilu, kjer je govor o srednjeveški Koroški, nisem še zasledil besede Slovenec. Ob vratih cerkvice na Lurnskem polju pri Špitalu, kjer je bila leta 772 bitka med poganskimi Slovenci in Bavarci, lahko preberemo (pišem po spominu): Na tem mestu je nekdaj stalo slovansko svetišče, v katerem so se zbirali slovanski kmetje s hribov. Prav tu je prišlo tudi do spopada slovanskih kmetov z bavarskimi osvajalci...
Niti besede o Slovencih. Slovanski poganski kmetje naj bi bili pripadali nekakemu slovanskemu plemenu brez imena. Napis ne omenja nobenih poganskih svečenikov in nobenih plemičev, ki bi pričali o slovenski državotvornosti. Temeljnega sporočila napisa na romanski cerkvici iz 11. ali 12. stoletja na Lurnskem polju ni mogoče prezreti.
Avstrijskim in slovenskim zgodovinarjem je torej skupno, da hočejo izbrisati spomin na srednjeveško slovensko državo in na kontinuiteto med prvotnimi naseljenci avstrijske Koroške in današnjimi koroškimi in drugimi Slovenci. Avstrijce vsaj razumemo. Teže pa slovenske zgodovinarje.
Seveda v Sloveniji ni nikakršnega kulta Karantanije. Prav nasprotno! O tej prvi slovenski državni tvorbi vemo bore malo. Kdor ne verjame, naj pobrska po slovenskih zgodovinskih učbenikih. Kdo od naših srednješolcev pa ve za bitko na Lurnskem polju, za vas Požarni-co (ki se uradno imenuje Pusarnitz), kdo ve, kje na Bavarskem sta bila internirana Gorazd in Hotimir, kdo za žalostno usodo kneza Koclja, kdo ve, kako je potekal obred ustoliče-vanja, do kod je segala naselitev, kdaj je bila bitka na Toblaškem polju?
Če se odpovemo Karantaniji, se odpovemo koroškim Slovencem, obredu ustoličevanja na Gosposvet-
skem polju (ki je, kot vemo, vplivalo celo na tvorbo ameriške ustave), odpovemo se Brižinskim spomenikom, upravičenosti bojev za severno mejo in še marsičemu.
Ali si Slovenci to res želimo?
Borut Korun, Velenje
Nad upokojence še GZS (1)
Novinarka, ki je podpisala članek z zgornjim naslovom v Demokraciji z dne 26. 5. 2005, je iz javne razprave o spremembah pokojninske zakonodaje "Vsi smo upokojenci. Zaščitimo se!", ki jo je organizirala GZS, izbrala le tista mnenja in stališča, ki so sodila v vnaprej postavljeni okvir, o čemer govori naslov.
Za začetek se novinarka čudi, kako to, da se je GZS sploh vključila v javno razpravo o spremembah pokojninske zakonodaje, pri tem pa pozablja ali pa morda ne ve, da je GZS partnerica v socialnem sporazumevanju in je njena dolžnost v Ekonomsko socialnem svetu o takih in podobnih vprašanjih, kot so spremembe pokojninske zakonodaje, povedati svoje mnenje. Gre za spremembe, ki dolgoročno zadevajo nas vse, zato tudi naslov javne razprave Vsi smo upokojenci. Zaščitimo se!.
Predlagalec sprememb se ni spomnil organizirati javne razprave, zato je to storila GZS in tako pridobila mnenje strokovne in širše javnosti, s tem pa tudi argumente za nastop na petkovi seji Ekonomsko socialnega sveta, kjer socialni partnerji niso dali soglasja za spremembe pokojninske zakonodaje.
Kaj je glavni očitek pripravljavcem sprememb, izrečen na Ekonomsko socialnem svetu in tudi v javni razpravi? Predlagajo povečanje pokojnin, ne navajajo pa strukture virov niti ne poznajo dolgoročnih učinkov predlaganih sprememb.
V javni razpravi je bilo poudarjeno, da GZS nikakor ni ravnodušna do socialnega položaja upokojencev, še posebej ne do tistih z najnižjimi dohodki. Prav zato pa nasprotuje predlaganim spremembam, saj z njimi vlada kratkoročno rešuje sedanje upokojence, pozablja pa na
Rodomor je zločin
Ko smo 25. maja 2005 zvedeli, da je bila s strani policije vložena ovadba proti Mitji Ribičiču, enemu glavnih izvajalcev povojnih množičnih pomorov dela slovenskega naroda, so se oglasili nekateri "eminentni" pravniki. Prvi med njimi, dr. Ljubo Bavcon, ki je desetletja dolgo veljal za največjega poznavalca ne le domačega prava, temveč mednarodnega, seje postavil v bran ovadenemu Mitji Ribičiču. Po njegovo ta ovadba ni pravno korektna, ker menda leta 1945, ko so se ti pomori dogajali, v jugoslovanskem pravu genocid še ni bil definiran kot kaznivo dejanje. Popolnoma prepričan v svoj prav je nehote priznal, da so pomori sicer bili, le da takrat niso bili kaznivo dejanje. Kaj pa so potemtakem bili? Delo usmiljenja, saj ti vrnjenci itak niso imeli kam iti? Le kdo bi si jih upal sprejeti v svoj dom? Njihovi so bili tedaj že "zaseženi" in so postali lastnina zmagovalcev. Zato so bila zanje edina rešitev številna brezna slovenske zemlje. Oznovskega majorja Mitjo Ribičiča, ki vseskozi zanika svoje izvajanje in nadziranje teh pomorov, za katere je menda kot večina morilcev izvedel šele mnogo, mnogo let kasneje, je vseeno že takrat skrbelo, da se ne bi zaradi vsepovsod zmetanih trupel in bližajočega se poletja razširile nalezljive bolezni. Zato je po lastni izjavi dal nalog, da se v jame vrže razstrelivo in apno in zločin še bolj prikrije. In dr. Ljubo Bavcon je bil celo "varuh" človekovih pravic. Kaj vse je storil pod krinko prava, da je zavaroval znane morilce in predvsem nalogodajalce, kot je bil E. Kardelj? Danes prežijo na sedanjo oblast, da bo ja spoštovala zakone, oni sami pa so jih desedetja dolgo teptali. Mirana Potrča skrbi samo eno, in sicer, da žrtve komunističnih zločinov ali njihovi potomci ne bi dobili kakšne "finančne" odškodnine. Ta je že 60 let rezervirana za izvajalce in podpornike povojnih pomorov. Izjava dr. Franceta Bučarja, da je ovadba zoper domnevnega akterja genocida v nasprotju s slovenskimi nacionalnimi interesi, je norčevanje iz Slovencev in skrajna abotnost, ki pa seveda ni plod trenutnega razmišljanja. Pred leti, ko je še izhajal mesečnik TV-15, je prav France Bučar v njem trdil, da je na čelu Kokrškega odreda prvi prišel v Celovec z jugoslovansko zastavo z rdečo zvezdo. Kaj so potem tam delali, nam bi lahko, čeprav je minilo že toliko let, povedal ta zastavonoša. Kaj se je zgodilo s tam ugrabljenimi Celovčani, med katerimi je bil tudi njihov župan, prepeljanimi v Begunje in v Ljubljano? Mučenje, pretepanje, stradanje in kot končno dejanje smrt se niso dogajali le na Teharjah, v Škofovih zavodih, temveč tudi povsod, kjer so imeli krvi žejni oznovski oficirji pred seboj žrtve, na milost in nemilost izročene njihovi primitivnosti in maščevalnosti. V Begunjah je bilo takih več. Vodil jih je "komandant" J. Štajer-Petnik, nekdaj cestar iz Gorij, za njim pa Franc Konobelj-Slovenko, brata Kersnik in Ambrožič iz Blejske Dobrave, zobar Petrček z Bleda, ki je ruval zlate plombe iz ust žrtvovanih. Vpitje in tuljenje se je razlegalo po obokanih hodnikih starega gradu. Nobeden teh krvnikov in njihovih pomagačev za te zločine ni odgovarjal, za izpolnjevanje Kardeljevih ukazov so bili bogato nagrajeni. Morilci, čeprav ostanejo obremenjeni s svojo krivdo, se prepustijo dvomom o samih sebi in svojih dejanjih. In to jim omogoča sprenevedanje, ki traja že več kot šestdeset let.	Marija Vodišek
prihodnje, ne upošteva demografskih sprememb in ni pripravila ustreznih izračunov.
Novinarka je pozabila napisati, da so bili proti predlaganim pokojninskim spremembam tudi ekonomisti dr. Tine Stanovnik, Dušan Kidrič, dr. Mičo Mrkaič, dr. Aleksander Keševljevič, mag. Bernard Brščič,
ki so sodelovali v javni razpravi.
Dejstvo, da je spremembe predlagalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, tudi v sedanjih časih ni zadosten argument za to, da bi bile sprejete brez javne razprave.
Bojana Leskovar, Služba za komunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije
Časopisni monopolist
Tomaž Perovič je prav gotovo star medijski maček, ki je precejšen del kariere napravil na TV Slovenija, kasneje pa je bil direktor informativnega ter športnega programa na Pop TV in Kanalu A. Od jeseni 2004 je predsednik uprave časopisne hiše Delo, v kateri ima največji lastniški delež Pivovarna Laško, to pa vodi Tone Tumšek, član Kučanovega Foruma 21. Zagotovo bo zanimivo opazovati prihodnje poslovne poteze Perovi-ča in botrov iz ozadja. Delo je pred kratkim kupilo 20-odstotni delež časopisne hiše Večer, ki je bila v zadnjem času blizu tega, da večinski nadzor nad njo prevzame vladajoča opcija. Kot kaže, pa je prevladal "nacionalni interes" Foruma 21, ki očitno steguje svoje lovke po medijih. Pojavljajo se tudi govorice, naj bi Delo septembra prevzelo tudi Mag, ki sedaj sodi pod podjetje Salomon. Vprašanje je, kaj bi to pomenilo za revijo. Bi to pomenilo konec njene avtonomije? Pod Perovičevim vodstvom naj bi jeseni Delo začelo izdajati tudi športni dnevnik.
Jasno o zločinu
Potem ko je filozof dr. Tine Hribar, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in prvi urednik znamenite Nove revije, v prejšnjem desetletju politično pogosto paktiral z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom, seje v zadnjih letih z njim razšel. Med drugim zaradi odnosa do zunajsodno pobitih po vojni. Pred volitvami je celo sodeloval v Zboru za republiko. Njegova žena Spomenka pa je nedavno presenetljivo pohvalila Janševa državniška govora na Mali gori in v Cankarjevem domu, čeprav je pred tem njegovo vlado obtožila, da ima totalitaristične namene. Zakonca menita, da je treba povojne zločince jasno obsoditi, pobitim pa omogočiti dostojen pokop. Slednje je Spomenka ponovila tudi v pogovoru za komercialno televizijo, ko je dejala, da gre z ovadbo proti Ribičiču celotna zadeva v pravo smer. Hkrati je okrcala levico, češ da bi se morala po njenem mnenju jasno distancirati od pobojev, namesto da jih brani. Enako nepopustljiv je bil na nedavnem posvetu o povojnih pobojih njen mož. Kot je dejal, so se prejšnje, "leve" vlade napačno lotile raziskovanja povojnih pobojev, saj so preiskavo namesto od zgoraj navzdol začele od spodaj navzgor. Prav tako je obsodil zdajšnji napis na grobiščih "žrtvam vojne in povojnih usmrtitev", ki ga je uzakonila prejšnja vlada. Kot je dejal, je takšen napis lažen, ker ne vključuje dejstva, da je šlo med vojno in po njej za revolucijo.
Seksolog in pevec
Novinarja Mladine Маха Modica tisti, ki berejo to revijo, poznajo predvsem kot pisca, ki v svojih temah na dolgo in široko piše o spolnosti, tudi z najbolj sočnimi izrazi in opisi posameznih spolnih položajev. No, Modic, ki sebe označuje za seksologa, pa vendarle ni tako vse-plošno liberalno usmerjen, kot bi lahko sklepali iz njegovih člankov. Tisti, ki zahajajo v Angelin vrtec v Ljubljani (gre za katoliški vrtec, ki so ga ustanovile uršulinke), pravijo, da ga velikokrat vidijo na srečanjih, ki jih za otroke in njihove starše pripravljajo v vrtcu. Na teh srečanjih menda Modic, ki naj bi imel v tem vrtcu otroka, skupaj z drugimi pridno poje cerkvene pesmi in se nasploh obnaša kot zgleden vernik Hja, zdaj pa ne vemo, ali seksologi niso več tisto, kar so bili včasih, ali pa gre za to, da so liberalni samo navzven, za občinstvo in po potrebi, medtem ko so v resnici povsem drugačni.
yiJiJJt
Medijsko kamenjanje ministra za šolstvo Milana Zvera ne pojenjuje. Kamen nanj je vrgla tudi Sabina Gbolnar, urednica One. To je tista priloga Dela, ki propagira feminizem in se zavzema za osvoboditev slovenske ženske, hkrati pa prinaša še nasvete za hujšanje, kuhanje, trendovska oblačila in namige za boljši seks.
Pred nekaj tedni je Obolnarjeva v uvodniku ostro napadla odpravo nacionalnega preverjanja znanja po prvem triletju devetlet-ke, ki da ga je Zver izpeljal "čez noč". Obolnarjevi se zdi problematično tudi izničenje pomena zunanjega preverjanja sploh. Po njenem mnenju smo na dobri poti nazaj v "svinčene čase, ko so znani in dobri vpisovali svoje otroke ob pomoči kuvert".
Zanimivo pri tem je, da Obolnaijeva po novem odločno brani "poštene" eksterce, ki jih je še lani, ko je vladala druga politična opcija, na vse pretege kritizirala. Najbolj neokusno pa je dejstvo, da se je ministra lotila neargumentirano in žaljivo. Tako je Zver po njeno nespametno hiter, obrača naše šolstvo na glavo, pri tem pa jemlje otroke za talce. Ob tej oceni je Obolnarjeva domala pozvala starše k vstaji, ki bi ustavila Zvera in njegove "prišepetovalce", ki se gredo revolucijo zaradi revolucije. Vzvišeno posmehljivo držo do nove vlade je urednica One že nekajkrat potihoma izrazila v svojih uvodnikih, zdaj pa je očitno dobila direktivo iz znanih logov, daje treba Zvera očrniti. Naloge se je kritičarka lotila nadvse temeljito.
RADIČ* ZELENI VAL
33.1 & 97.0 Mhz
ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje
MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Udbe. Avtor: Dušan S. Lajovic 347 strani
6.200,00 SIT
Nova obzorja
d.o.o.
Komenskega 11 1000 Ljubljana
IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od svojega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov Avtor uvodnika: dr. Jože Pučnik 519 strani
5.000,00 SIT
OKOPI
Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodanih več kot 17.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 309 strani
2.200,00 SIT
Janez Janäa
Ш
Ч1:'"1" if
PREMIKI
Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992 Prodanih več kot 61.000 izvodov! Avtor: Janez Janša 363 strani
2.200,00 SIT
100 LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja Avtor: Milan Zver 125 strani
2.200,00 SIT
PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL Zbornik razprav in referatov, ki so nastali za simpozij ob prvi obletnici Pučnikove smrti Avtor: Milan Zver in drugi 155 strani
3.000,00 SIT

MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot Avtor: Tone Kuntner 72 strani
2.200,00 SIT
MOC PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. Avtor: Jože Dežman 336 strani
6.510,00 SIT
Knjige lahko naročite na telefonski številki 01/ 43 45 463 ali preko elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net
k n j igarna
Demokracija
Kako hitro je življenje?
Е1ГЖТГЖТГ
Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij.
Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki
združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia.
Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij.
Mobitel UMTS
Nova generacija mobilnih telekomunikacij