SVOBODNA SLOVENIJA A»0 (LETO) XXIV. (18) No. (štev.) 52 ]«T:0VEXIA iLTBRE BUENOS AIRES 30. decembra 1965 Lepota slovenske svobode naj nas vabi Minevajoče leto 1955 je bilo za ves svet leto dvajsete obletnice zaključka velike zgodovinske spremembe, ki jo je prinesla druga svetovna vojna: skoro tretjino človeštva je zagrnila železna zavesa, druga tretjina se je otresla kolonialnega jarma, milijone ljudi je zapustilo svoje domovine, da, so lahko Ostali svobodni. Veliki in majhni narodi so bili postavljeni pred zgodovinsko izbiro in cela vrsta njih svobodno ni mogla izbrati. V tej vrsti je bil tudi naš slovenski narod. Slovenska ideološka emigracija, ki je v tej izbiri nastala, letošnje leto zaključuje s pozitivno bilanco. Dvajseta obletnica velikih žrtev slovenskega naroda za svobodo, ki je zaenkrat še ni dobil, je bila proslavljena tako, da je svobodni svet jasneje spoznal krivico, Vi je zadela narodič pod Triglavom. •Spomin na tiste tragične dni pa je bil za mnoge še vedno srce trgajoča žalost nad izgubo tisočev življenj, obenem pa vzklik novega rodu, da se zaveda svojega poslanstva. Slovenski narod je komunizem zavrgel pred dvajsetimi leti. Bolj jasno in odločno ni mogel tega dokazati, kakor je. Dvanajst tisoč mlađih življenj so naimočnejše pri,če za to. Slovenska ideološka emigracija, ki naj bi bila glasnik teh onemelih dvanajst tisočev, ne more zavreči naloge, ki si jo je nadela. Za nas se v teh dvajsetih letih komunizem ni spremenil. Spreminja svojo taktiko, nadeva si različne maske, da bi se ohranil in se razlil še naprej. Doma se mu kljub naporom majejo tla pod nogami in zato išče opore kjerkoli, tudi med našo emigracijo. Kakor je pred ■avajVotlmi leti veljalo, tako velja tudi danes: S komunizmom ne bo sodeloval, komur je mar slovenske kulture in svobode. In danes še toliko bolj, ko postaja v naši domovini preživet, ko ga krtovičijo krči agonije, ko postaja oka-menel in star. Prav nobenega razloga ni. zakaj bi mu mi od zunaj kakorkoli podaljševali življenje. Nasprotno: strnimo svoje sile z onimi v domovini, ki mu razkroj pospešujejo. Cilj je jasen: osvoboditev slovenskega naroda izpod komunistične tiranij«. Ta cilj imajo naši doma, ta cilj imamo mi zunaj. 'Ponujenih rok, tega obrabljenega komunističnega trika, naši doma ne sprejemajo. Če komunisti in njihovi sopotniki ali eksponenti iščejo rešilnih bilk — pustimo jih potoniti. Njihova poguba je slovenskega naroda rešitev. In to je za nas suprema lex. Enotnost cilja in enotnost akcije za dosego tega cilja sta v tej zadnji rundi s komunizmom nujnost. Dvajsetletni razkroj komunizma doma Se nikakor ne sme zrcaliti v razkroju enovitosti naše emigracije. Negativna bilanca doma naj med nami odseva v pozitivni bilanci našega boja proti njemu. Končno strnje-nje naših sil za zadnji udarec po umirajočem komunističnem zlu v naši do-dovini postaja imperativ časa. Vsak dan, ki gre mimo brez koraka, storjenega v tej smeri, podaljšuje komunizmu doma življenje, slovenskemu narodu in njegovi ideološki emigraciji pa prinaša težko škodo. Narodni odbor za Slovenijo nam je jasno pokazal cilj in točno začrtal pot do cilja. Ob dvajsetletnici propadajoče komunistične diktature doma in obletnici našega zdomstva objavlja poziv, da „mora demokratična emigracija spričo razmer doma in splošnega razvoja v svetu pomnožiti, poživiti in okrepiti svojo delavnost v pomoč domovini... Vzajemno sodelovanje vseh, ki jim je slovenstva mar, bodi naša prva skrb.“ V slovo letošnjemu razgibanemu letu v naši demokratični politični emigraciji zaključimo pozitivno bilanco našega boja proti komunizmu z vstopom v novo leto 1966 tako, ikakor zaključuje NO za Slovenijo svoj letošnji poziv: „Z veselo ljubeznijo znova poprimimo: stiska v domovini naj priganja, lepota slovenske svobode naj nas vabi in ogreva.“ BLAGOSLOVLJENO, SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1966 T • ^ 8 ŽELI SVOJIM NAROČNIKOM, BRALCEM TER SLOVENCEM \ ■ V ARGENTINI, PO SVETU IN V DOMOVINI SVOBODNA SLOVENIJA j ■ ■ Vatikan posreduje v Vietnamu Za božični dan so v Vietnamu za ' nekaj ur prenehali boji med komunističnimi gverilci in južnovietnamsko ter ameriško vojsko. Južno vietnamska vojska in Amerikanci So objavili, da bodo božično premirje držali 30 ur, medtem ko je komunistični Hanoi objavil, da pristaja samo na 12-urno premirje. Južni Vietnam in Amerikanci so kljub tenu sklenili, da se bodo držali svojega 39-urnega premirja, če jih komunisti ne bodo prej napadli. Do premirja je v glavnem prišlo za-rždi poziva papeža Pavla VI., ki je v svoji božični poslanici svetu pozval vse njrode na mir in tam, kjer je vojna, ns ustavitev sovražnosti in na pravična pogajanja. Vatikan je istočasno objavil, da zastavlja vso svojo avtoriteto in diplomatske sposobnosti za posredovanje v Vietnamu, samo da bi čim prej prišlo do premirja. Premirje so seveda kršili komunisti tei so takoj po preteku svojega 12-ur-nega premirja napadli na več krajih. Amerikanci in južnovietnamska vojska so- odgovorili na napade, po preteku svojega 30-urnega premirja pa so znova začeli z normalnimi vojaškimi operacijami proti komunistom. Amerikanci so samo objavili, da zaenkrat ne bodo nadaljevali z bombardiranjem Severnega Vietnama, v upanju, da bo Hanoi končno pristal na pogajanja. Toda iz Hanoja ni bilo nobenega namiga, da bi bili komunisti pripravljeni na konec sovražnosti. Medtem je vatikanska diplomacija napela vse sile, da bi prišlo do premirja vsaj za novo leto. Papeški delegat v sosednji Kambodji je stopil v stik s hanojsko delegacijo, vendar o uspehu ali neuspehu poskusa še ni poročil. Vsekakor deluje vatikanska diplomacija v sporazumu s tajništvom OZN in ameriško vlado ter jima tudi sproti sporoča svojd korake. Doslej še noben posrednik v vietnamskem sporu ni imel uspeha s svojimi poskusi. Najtežji udarec na prestižu je doživela Anglija, katere delegacija je pred vso syetovno javnostjo bila od hanojskih kolumnistov ponižana s prepovedjo vstopa v Severni Vietnam. Vatikan se. trudi, da bi ustavil vsaj voiaške operacije, četudi do diplomatskih pogajanj med komunisti in Amerikanci ter Južnovietnamci še ne bi prišlo. V vsakem slučaju pa komunistom ni zaupati ter je vse njihovo nastopanje vedno le taktika za končno komuniza-cijo vsega Vietnama. 4. zasedanje II. vat. vesoljnega cerkvenega zbora ODLOK O CERKVI V MODERNEM SVETU 3. poglavje: Gospodarsko-družbeno življenje Poglavje je sestavljeno iz uvoda in dveh delov: 1. gospodarski razvoj; 2. načela gospodarsko-družbenega življenja. Uvod ugotavlja, da more današnje pravilno vodeno moderno gospodarstvo popolnoma zadovoljivo kriti vsak dan 1 večje in naraščajoče materialne potrebe človeštva. A pogosto je napačni razvoj kriv grozne neuravnovešenosti v družbenem življenju. Izguba svetovnega rav-! notežja zaradi napačnega gospodarstva j more celo postaviti v nevarnost svetovni j mir. Med prizadetimi državami (npr. Indija, Kitajska, Afrika) je prepričanje, da bi zboljšano mednarodno gospo- Erhard v Washinqtonu Ameriški predsednik Johnson je imel pred božičnimi prazniki tri mednarodne konference: s pakistanskim predsednikom Ayubom, z britanskim predsednikom Wilsonom in zahodnonemškim predsednikom Erhardom. Pakistanskemu predsedniku je dal ameriški pristanek za poravnanje spora med Pakistanom in Indijo s posredovanjem Sovjetske zveze. Pakistanska in indijska delegacija se bosta sestali 4. januarja na sovjetskih tleh, v Taškentu. Z Wilsonom je Johnson razpravljal o vprašanju Viietnama, predvsem pa o problemu Rodezije, ki se je proglasila prosto angleškega kolonialnega gospodstva. Erhard pa je prišel v Washington na konferenco z Johnsonom, da bi Zahodni Nemčiji zagotovil udeležbo pri uporabi atomskega orožja v okviru NATO. Erhard in Johnson sta razprav- ljala tudi o De Gaullovem zadržanju do NATO. Kakor je znano, je De Gaulle objavil, da Francija prihodnje leto ne bo več priznavala nad seboj avtoritete NATO, pač pa naj bi se ta obrambna organizacija Zahoda spremenila v rahlejšo obrambno zvezo zahodnih držav, v kateri bi vsaka država zase odločala, kdaj in kako -naj bi priskočila drugi na pomoč v slučaju sovražnega napada. Erhard in Johnson sta nasprotnega mnenja, se pravi: zaradi nezmanjšane vojaške nevarnosti ZSSR in njenega bloka mora NATO ostati trdno povezana obrambna organizacija, v kateri pa je treba dati Zahodni 'Nemčiji, sedaj po preteku dvajset let po drugi svetovni vojni, že vse pravice, kakor jih imajo ostale članice organizacije. Tako bi tudi Zahodna Nemčija delila odgovornost za uporabo atomskega orožja v slučaju sovražnega napada. I T C D N V New Yorku so 22. decembra zaključili letošnje zasedanje glavne skupščine ZN s pozivom predsednika Amin-tora Fanfanija vladarjem sveta, „naj bi v svetu kmalu dosegli mir, ki si ga vsi tako žele“. Čilski notr. minister Bernardo Legh-ton je zanikal poročila čilskih levičarskih listov, da desničarji v tej državi pripravljajo državni udar. V Peruju je blizu mesta Huaraz pod zemeljskim plazom izgubilo življenje nad 60 ljudi. V Dominikanski republiki še vedno ni miru. Ga tudi ne bo, ker ga ne žele komunisti. Do večjih izgredov je prišlo tudi med samimi božičnimi prazniki. Teroristi so v Dominikanskem mestu oddali več strelov tudi na avtomobil argentinskega konzula. Predsednik britanske laburistične vlade Harold Wilson je v parlamentu izjavil, da Anglija proti uporniški vladi v Rodeziji ne bo uporabljala vojaške sile ter tudi .proti njej ne bo izvajala pomorske blokade. Tako pomirjevalno izjavo je Wilson moral dati, ker parlamentarna opozicija od vlade zahteva, da mora suor z Rodezijo urediti samo s prijateljskimi razgovori, ker bi vsako drugačno postopanje britanske vlade V T C 9 K K proti Rodeziji izrabili komunisti v svoje namene. Predsednik britanske laboristične vade bo februarja meseca obiskal Moskvo. General De Gaulle bo 8. januaarja po zaprisegi začel svojo drugo sedemletno predsedniško dobo. So znaki, da v novi predsedniški dobi ne bo ponavljal napak iz zadnjih let svoje prve predsedniške dobe v notranji in tudi ne v zunanji politiki. Francoska vlada je namreč že objavila, da bo Francija poslala svojega zastopnika na prihodnje zasedanje Skupnega evropskega trga. Tudi je bilo že nakazano, da De Gaulle ne bo odklonil povabila za sestanek z ameriškim predsednikom, če bo ta prihodnje leto prišel na obisk v nekatere evropske države. Trenutno si De Gau-llovci močno prizadevajo, da bi razširili vladno koalicijo. Najljubši bi jim bil politični dogovor z ljudskim republikanskim gibanjem, t j- s francosko kršč. demokracijo, ki je do pred tremi leti sodelovala z De Gaullovo vlado, ko je pa ta začel ovirati delo Skupnega evropskega trga, je z De Gaullom prekinila politično sodelovanje ter je od tedaj naprej bila proti njemu v odločni opoziciji. Za sodelovanje z De Gaullom darstvo samo po sebi spremenilo tudi njihovo družbeno življenje. 1. del: Gospodarski razvoj Gospodarski razvoj in napredek je mogoče doseči le na človečanski podlagi, ta pa mora temeljiti na krščanski pravičnosti in ljubezni. Gonilna sila svetovnega gospodarskega razvoja ne sme biti iskanje osebnih koristi posameznih držav, ampak službo človeštvu v celoti, ne glede na narodnost, barvo in sedanje gospodarsko stanje novih ali manj razvitih držav. Gospodarski napredek ne sme imeti za cilj le pridobivanje naravnih zakladov, s katerimi trgujemo in kopičimo minljivo bogastvo. Človek je tisti, ki naj bo središče, začetek in zaključek vseh skrbi in prizadevanj za svetovni gospodarski razvoj. K mednarodnim gospodarskim družbam in pogodbam naj bo pritegnjenih čim več ljudi, čim več držav, čim več zastopnikov z različnimi mnenji in pogledi, ki pa imajo isti cilj: zboljšanje svetovnega gospodarstva in s tem v veliki meri tudi družabnega stanja. Pravičnost sama zahteva in kliče, da se zberejo zdrave mednarodne sile z namenom, da odpravijo kričeče družbene razlike, ki se ne manjšajo, marveč večajo. Pravičnost dalje zahteva, da se zavaruje trdnost družine; da se zadovoljivo uredi, delavsko vprašanje posameznim državam primerno; da upokojeni dobe točno in pravično denarno podporo, glede na opravljeno delo in posebej glede na to, da dolžnost pravičnosti zahteva, da so izplačani iz pokojnin- se sedanji prvak francoske kršč. demokracije Lecanuet, ki je pri zadnjih volitvah dobil 3,700.000 glasov, ne navdušuje in bi raje ostal v opoziciji skupno s socialisti, ki so pred volitvami ustanovili „levo demokratsko in socialistično federacijo“, katere ipredsednik je bil Francois Mitterand, levičarski protikandidat De Gaullu. Krištof Sogli, poveljnik vojske v afriški republiki Dahomey, se je z drž. udarom polastil vse oblasti v tej državi. Razpustil je parlament, odstavil vlado in razveljavil ustavo. Napovedal je novo. Na oblasti misli ostati tako dolgo, da bo uredi! razmere v državi. Indijska vlada je zaprosila ameriško. nai bi ji vsak mesec dobavljala 1 milijon ton žita tako dolgo, dokler ne bo prebrodila prehrambenih težav v državi. Med indijskimi in pakistanskimi četami je prišlo v Kašmirju do novih oboroženih spopadov. Ti dogodki ne dajejo najboljših izgledov za uspeh sestanka mdrskega ter pakistanskega predsednika Castrila in Ajuba Kana v Taškentu v Sovjetski zvezi dne 4. januarja. V Moskvi so zaprli tri mlade ruske pes-nike, ker so hoteli spraviti na zahod nekaj svojih pesnitev, v katerih kritizirajo sovjetske kom. oblasti. So to Leonid Guvanov, Vladimir Bukovski in Juliia Vičnevskaja. skega sklada, v katerega so v delavskih letih sami vlagali odstotke od plače; da so vsi tisti, ki so zaradi bolezni ali starosti za delo nesposobni, razumevajoče in človeka vredno denarno, zdravstveno in socialno oskrbljeni. 2. del: Načela gospodarsko-družbenega življenja V tem delu odlok poudarja vrednost in odličnost dela. Delo prihaja neposredno in naravnost od človeka, nastaja iz človekovih zmožnosti in med člove-. kovimi rokami, zato moramo delo samo predpostavljati in ga bolj ceniti kot vsakršen sad človekovega dela. Kristus je posvetil 'delo in mu dal največje priznanje s svojim lastnim delom v naza-reški delavnici, na preprostem domu svojega krušnega očeta sv. Jožefa, mizarja. Delo je edini zanesljivi in gotovi vir gospodarskega napredka. A pri delu je važno: delo mora služiti in koristiti človeku, ne obratno: človek ne sme nikdar postati suženj dela. Odlok odločno svetuje tudi temeljito preuredbo v večini delavskih podjetij. Delavci imajo vso pravico, da so soudeleženi pri vodstvu in premoženju podjetja. Kjer pa to iz raznih razlogov ni mogoče, morajo ,pa biti popolnoma svobodni, da se med seboj organizirajo. Te organizacije naj bodo čim širše zamišljene. Nameni delavskih organizacij naj bi bili: zastopati mnenje delavstva pri podjetniku, obramba delavskih pravic, dati možnost za izvendelavsko udej--' stvovanje: versko, kulturno, prosvetno, športno (npr. skupna maša, lastni delavski dom s knjižnico, z dvorano, s pevskim zborom, z gledališkim odrom, mož-.ost za telesni oddih, Sportili' prostori, počitniški dom, za delavske družine itd.). Tako bi delo ne bilo le vsakdanja neizbežna teža, ampak denarno zadosti plačano sredstvo do vsestransko polno živetega življenja. V zvezi s tem, da imajo delavske organizacije tudi namen braniti delavske .pravice, odlok pravi, da je stavka dovoljena, kadar je to zadnje možno in učinkovito sredstvo za dosego pravic in ima torej bolj značaj zakonitega silobrana, samoobrambe, dalje pod pogojem, da te pred stavko upošteva škoda, ki jo trpi javno dobro in pod .pogojem, da so izrčrpana res vsa mirna sredstva po poti razgovora. Gospodarsko življenje je v veliki meri odvisno od vrednosti denarja, od denarnega prometa in od sklepanja denarnih pogodb ter izmenjav. Zato imajo tisti, ki vodijo svetovni denarni trg eno izmed najtežjih odgovornosti v mednarodnem življenju. Pravica do osebne lastnine izhaja že iz pravilnega pojmovanja človeka in spada k bistvenim lastnostim človekove svobode. Ko koncil poudarja, da si osebna lastnina in skupno dobro nista v nasprotju, pa istočasno odločno zavrača gospodarsko zmoto in veliko družbeno krivico, ki je v tem, da je v mnogih državah še vedno majhno omejeno število zemljiških veleposestnikov, medtem ko si drugi le težko, s prihranki in posojili kupi osnovni življenjski prostor zase in družino. Medtem ko maloštevilnim izjemam leži ogromno zemlje mrtve in neizkoriščene, se morajo množice delavcev pogosto zadovoljiti s človeka nevrednim ali vsaj neprimernim stanovanjem. V tem je zmota: v neenaki razdelitvi zemlje in materialnih dobrin. Načelo, ki ga koncil postavlja kot napotek k rešitvi vprašanja je naslednje: Bogate in revne države se morajo medsebojno gospodarsko zbližati in združiti pod načeli enakosti in po božje pojmovane pravičnosti. Ura je že, pravi cerkveni zbor, da bi bile podobno kot obstajajo mednarodne politične organizacije, ustanoVoljene tudi čim boj j učinkovite in trdne gospodarske mednarodne organizacije, ki bi ta zbliževanja in prizadevanja med državami nadzorovale in jih vodile do zaželene gospodarsko čim bolj enakopravne mednarodne družbe J. Re. Stran 2 V Jugoslaviji se odpira pot v raznolikost“ Posebni dopisnik londonskega lista Times se je v novembru mudil v Jugoslaviji. Dne 11. nov. je listu poslal iz Zagreba naslednji opis svojih opažanj in presoje trenutnega položaja v Jugoslaviji. daljnjo decentralizacijo političnega življenja znotraj vladajoče partije, kjer so kontradiktorna mnenja in različne skupine že spremenile stari koncept mono-litske enotnosti. Gospodarske reforme povzročajo politične probleme Neki bralec je v pismu uredništvu nekega jugoslovanskega časopisa nekaj dni po vladni objavi novih gospodarskih reform vprašal, kdo bo odgovoren, če se ta program za gospodarsko obnovo ne bo posrečil. Isti bralec v pismu pravi, da so v državi pred tremi leti že imeli denarno reformo, ki pa je bila neučinkovita; država je prišla na rob propada, vendar nihče ni bil poklican na odgovornost. Nedavna rudniška nesreča je končno povzročila, da je vprašanje odgovornosti stopilo z vso silo na dan; prvič v zgodovini režima je eden od članov vlade podal ostavko, ker da je smatral, da za nesrečo niso odgovorni samo direkt torji in tehnično osebje, pač pa tudi vlada. Ali bo to .precedent za bodoče, ali pa bo ostala le lepa izjema? Vprašanje, kdo je odgovoren za žalostno stanje državnega gospodarstva sedaj vsevprek odkrito in drzno postavljajo ter se zaupanje v vlado maje tako močno, kakor v nobeni drugi komunistični deželi. Jugoslovanske gospodarske reforme začenjajo prebujati speče politične probleme ter se znova pojavlja nekaj, kar bi moglo biti podobno resničnemu političnemu življenju. Na neprijetno vprašanje, kdo je krivec za gospodarske nerodnosti in napake, vlada drzno priznava svojo odgovornost. Treba je politične hrabrosti, da kritizira lastno politiko, da priznava, da gospodarskih zmešnjav niso krive neke abstraktne „objektivne težave“ in da povzroči val samokritike v trenutku, ko se je zaradi predlaganega zdravila potrošnja že močno zmanjšala in je življenjska raven prebivalstva znova močno prizadeta. Zapravljanje fondov S tveganjem javnega razpravljanja o napakah svoje pretekle gospodarska politike je režim, kakor kaže, zadel na pravo politično struno, kljub kritične mu gospodarskemu programu, ki je edini, ki ga more trenutno nuditi kot zdravilo za bodočnost. „Storili smo težke napake,“ je danes na splošno slišati od Tita navzdol. Gradili smo tovarne, ne glede na možnost njihovega obstoja... Oškodovali ismo tiste, ki so dobro in učinkovito delali, da smo investirali kjerkoli, ne glede na gospodarske posledice... Zapravljali smo fonde za načrte, ki so imeli le politični značaj ter smo jih vzdrževali z ogromnimi državnimi podporami... Danes drago plačujemo to dolgo vrsto svojih napak... To so, in bi bila tudi za manj diktatorski režim, velika priznanja, nekak začetek razvoja od nespornega vodstva sedanjega režima v smer večje politične raznolikosti. Ta smer sicer morda ne vodi v klasičen parlamentarni sistem vlade in opozicije, pač pa v na- Senator Frank, Lausche — 70-letnik Spopad mnenj Debate v skupščini, v Centralnem komiteju in v delavskih sindikatih že odsevajo spopad mnenj in, čeprav bi bilo pretirano govoriti o opoziciji, različne skupine in posamezniki ne sprejemajo več avtomatično predlogov, ki prihajajo od predpostavljenih. Reforma je drastično zmanjšala skoro vse državne podpore ter bo, kakor kaže, manj razviti jug močno okrnjen v podporah pridnega severa za njegove, pogostokrat dvomljive gospodarske na črte. Vsi, ki bodo trpeli izgube, že dvigajo alarm v upanju, da bodo dobili koncesije s političnim pritiskom. V Jugoslaviji se odpira pot v raznolikost Delavski sindikati so precej neodvisno reagirali na reforme, kritizirajoč sama načela gospodarskega programa, ki bo povzročil še večjo brezposelnost, ki grozi zapreti mnoge nedonosne tovarne in daje malo možnosti za hitro materialno zboljšanje razmer v državi. Toda, kljub pritisku in možnostim nezadovoljstva, ki bi se lahko spremenilo v resnejši politični ali narodnostni problem, vlada doslej ni pokazala niti volje niti namena, da bi se ustavila sredi .poti. Ker Tito sam stoji za reformisti, je pač malo možnosti za umik, ali če ta sploh obstaja. Nedavno Titovo poto vanje po Hrvatskem je potrdilo, da režim ne namerava, kljub temu, da imu -lekatera občutljiva narodnostna vprašanja povzročajo zaskrbljenost in so se očitno še bolj komplicirala po objavi -eforme, kloniti pritisku skupin, ki oredstavljajo manj razvite republike. Pričakujejo, da bodo na bližnjem zborovanju Centralnega komiteja izdali opozorilo tistim/ki se'upirajo reformam in Tito sam je nakazal, da bodo pod-vzeli potrebne ukrepe za uvedbo discipline. Trije meseci ne zadostujejo, da bi mogli razvideti rezultate reforme. Kljub optimističnim izjavam o naraščajočem izvozu in zmanjšanem uvozu ter Titovi nedavni objavi, da so se prvič v zgodovini komunistične Jugoslavije denarne rezerve dvignile na 140 milijonov dolarjev, je položaj še vedno kritičen, proces prilagajanja pa neuravnovešen in zamotan. Reformo sta spremljali močan dvig cen in vladna intervencija ter so za nekatere predmete določili maksimalne cene, medtem ko so drugim pustili prosto pot. To dejanje, nasprotujoče določilom reforme, je povzročilo nove težave, ko je vrsta donosnih podjetij ugotovila, da so se cene surovinam dvigni- Ameriški senator Frank Lausche je med slovenskimi izseljenci po svetu znana osebnost. Poznajo ga že iz begunskih let, ko je še kot guverner države Ohio ponovno in ponovno spregovoril svojo vplivno besedo v korist slovenskih protikomunističnih beguncev. Ko je postal senator je še z večjo odločnostjo nastopal proti komunistični tiraniji v Jugoslaviji ter je med tistimi ameriškimi senatorji, ki ne odobravajo ameriške zunanje politike v pogledu podpiranja sedanjega komunističnega diktatorskega režima v Jugoslaviji, ker se z ameriškimi podporami samo utrjuje in s tem podaljšuje svojo nasilno oblast nad narodi. Ko je senator Lausche 14. nov. praznoval 70-letnico življenja, so se ga zato hvaležno spominjali demokratski Slovenci ne samo v ZDA, ampak po vsem svetu. Prosili so Boga, naj bi mu naklonil še dolgo življenje in dal dočakati dan, ko bo slovenski narod doživel resnično osvoboditev, in si bo mogel v svobodi ter demokraciji izvoliti demokratsko vlado. Lauschetovo 70-letnico so v ZDA med drugim počastili tudi na banketu Društva slovenskih kat. borštnarjev. 'Navzoč je bil tudi senator Lausche. Je tudi govoril in sicer v dolenjskem narečju, kakor se ga je naučil od svoje matere. Dejal je med drugim o Sloven- le, medtem ko so bile njihovim proizvodom zamrznjene z dekreti. Brezposelnost narašča cih, da ne bodo propadli, ker bo veren narod. Svoj govor je zaključil s pozivom rojakom naj zaupajo in verujejo v vse lepo, kar je položeno V človeško dušo. Na banketu je sodeloval med drugimi slovenski pevski zbor Korotan. Senatorju Lauschetu na čast je za njegovo 70-letnico zapel pesmi Gor čez iza-ro in V gorenjsko oziram se skalnato stran. Senatorja Lauscheta sta * ob- čutjem zapeti pesmi tako ganili, da bo mu solze zalile oči. Ob 70-letnem življenjskem jubilej* g. senatorja Lauscheta se Svobodna Slovenija z globoko hvaležnostjo spominja vsega njegovega dela za slovenski narod z iskreno prošnjo Bogu, da bi m* naklonil zlasti zdravja in dal še novih moči, da bi to delo lahko nadaljeval do resnične osvoboditve slovenskega naroda in z njim ostalih narodov Jugoslavije izpod komunistične tiranije. Bog ga živi še mnogo, mnogo leti Iz življenja in dogajanja v Argentini Življenjski stroški so se dvignili čez napovedanih 25 odstotkov ter jih ne morejo kriti z zvišanjem plač. Ker je mnogo tovarn začelo zmanjševati izdatke in odpuščati previšno delovno silo, še je brezposelnost dvignila za nadaljnjih 200.000 ljudi. Nad 200.000 jugoslovanskih delavcev je že zaposlenih v zahodnoevropskih državah in z olajšavami za bolj organizirano izseljevanje vlada upa do neke mere rešiti ta problem. To je očitno grenko zdravilo, toda ker more samo vztrajna aplikacija gos-IpattfSXégaT-pi-oè. .sussr fee gfedfc» ■*'»> koga prizadene, „agotoviti uspeh, vlada nima druge izbire kakor izvesti trde in nepriljubljene ukrepe, tudi za ceno neprijetnih političnih posledic. Ko so pred tremi meseci začeli izvajati določila reforme, ni bilo mogoče predvideti vseh posledic. V tem času udarcev in razočaranj je nastalo mnogo dvomov, zmešnjava in negotovost pa sta okrepila argumente tistih, ki nasprotujejo temeljitim spremembam. Vlada je, kakor kaže, odločena nadaljevati začrtano pot. Če bo vztrajala, ni gotovo. Doslej je pokazala precejšnjo stopnjo politične hrabrosti, ko je objavila nepriljubljen program, ki predstavlja pravi prelom z njeno prejšnjo gospodarsko prakso.“ Tako izredni dopisnik Timesa. Dogodki bodo kmalu pokazali, v koliko se bodo izpolnile njegove napovedi. Božična voščila predsednika in kardinala Predsednik republike dr. Illia je na sveti večer govoril po radiu in televiziji. Narodu je izrekel božična in novoletna voščila. V govoru je ob rojstvu božjega Deteta naglašal, da je nauk kat. Cerkve preživel razne civilizacije ter se ohranil čist do današnjih dni. Človek je sicer s pomočjo tehničnega napredka zavladal skoro nad vso naravo, toda človeškega duha, človeške daše, ki jo navdihuje Bog, si ni mogel podvreči. Zatem je navajal, da pravičnost, uravnovešena razdelitev zemeljskih dobrin, preprečenje vojn in ol-stranitev siromaštva ne bo prišlo jo poti tehničnega napredka, če ga ne bo spremljalo pravo zadržanje in ravnanje ljudi. Svoje božično in novoletno voščilo je zaključil z besedami: „Ekumenski koncil je pokazal pot narodom in ljudem. S spoznavanjem in utrjevanjem teh naukov, ki potrjujejo neprekliclji-ve globoke in stalne krščanske koncepte, lahko rečemo vsakemu očetu, vsiki materi, vsakemu sinu, naj imajo vere v pravičnost in v človeške pravice. Za utrditev teh načel je vredno živeti in se zanje boriti z nezlomljivo voljo. Bodočnosti pojdimo nasproti s pogumom. Otresimo še strahu in obupa. Zavrzimo sovraštvo in nasilje, navdihujmo se v Kristusu, ki je zgled ponižnosti, dostojanstva, ljubezni in- pravice.“ Kardinal dr. C-aggiano je pa v svo- jem tfagov >ru pufrioSntcb v giti ud - vse buenosaireških farnih cerkva poudarjal pomen Jezusovega rojstva za človeški rod. Bog je v svoji brezmejni ljubezni do ljudi poslal svojega Sina na svet. da se je učlovečil ter da je s svojim naukom o ljubezni, pravičnosti in miru dal slehernemu človeškemu bitju mož- nost, da se duhovno ne pogubi, ampak zveliča. Nauk, ki ga je prinesel Kristus na svet, pa ni samo za izbrane ljudi, ampak za vse, bogate in revne ter za vse narode in njihove oblastnike. Položaj v Tucumanu še ni povsem urejen. Delavstvo sladkornih tovarn je imelo v Tucumanu dne 23. decembra pred vladno palačo veliko zborovanje. N» njem so imeli sindikalisti ostre govore proti lastnikom sladkornih tovarn in proti vladi. Udeleženci zborovanja so neprestano vzklikali Peronu, zahtevali njegovo vrnitev, ki jo je treba doseči z revolucijo, če je oblasti ne bi dovolile. Skupina teroristov je že med zborova-f jem položila v bližini več bomb, proti vladni palači je padlo tudi več strelov. Ker je delavstvo po sladkornih tovarnah napovedovalo, da bo zasedlo vladno palačo, je bila ista močno zastražena od zunaj, v sami palači je pa bilo pripravljeno vojaštvo. Po končanem zborovanju je skupina delavcev odvrgla več bomb proti sedežu Tukumanske sladkorne družbe. Policija je proti izgrednikom nastopila z vso odločnostjo. Zvezna vlada je v zvezi s položajem v Tucumanu poslala poslanski zbornici predlog, naj državni kongres razpravlja o sladkornem problemu v Tucumanu že na sedanjem izrednem zasedanju. Gospodarstveniki naglašajo, da tega problema ne gre reševati samo politično. Tudi da ga ne more rešiti samo ena stranka, ker je to državni problem in ga bo treba reševati radikalno. Tucu-fnän je namreč bogata provinca, ki ima industrijske dejavnosti, se je pa odločila samo za gojitev sladkornega trsa. Zaradi drage proizvodnje sladkorja morajo ljudje ;po vseh ostalih provincah v državi plačevati zelo visoke cene za sladkor, ki sc dosti višje kot so pa na svetovnem trgu. ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1966 •Malokatera knjiga je vzbudila toliko pozornosti doslej kakor ki je izšel. Obseg, aktualnost in pestrost vsebine, številne ilustracije in še posebne ilustrirane priloge so posebna odlika te velike knjige, ki je nepogrešljiva v vsaki slovenski družini. Letos je izšel Zbornik z nekoliko zamudo zaradi večjega obsega in treh posebnih prilog. Samo do 31. decembra je na razpolago po prednaročilni ceni 800 pesov. Pozneje bo cena izvodu 1000 pesov. Zbornik dobite v Slovenski hiši, v vseh slovenskih domovih in ,pri stalnih vsakoletnih poverjenikih Zbornika, katerih imena smo objavili v zadnji številki Svobodne Slovenije in v Oznanilu. šS- Dr. Milan Komar: Pot iz mrtvila Večkrat smo že imeli priložnost brati članke dr. Milana Komarja po raznih revijah ali poslušati njegova predavanja na sestankih ali univerzi, a doslej še nismo imeli prilike, da bi se seznanili z njegovo filozofijo v knjigi. Sicer je bilo lahko zaslediti filozofsko srčiko v vsem njegovem delovanju in pisanju, iz nje je zajemal in na njej gradil že dolga leta. Vendar pa pride bolj do izraza v knjigi, kjer dobimo skupaj razpravljanja in rešitve o raznih problemih in se nam tako bistvo njegovega mišljenja bolj zablešči. In to se j,e tudi zgodilo. Prijem dr. Komarja je popolnoma svež, lahek, čeprav posega v najgloblje probleme metafizike. Njegov slog je tekoč, lahko doumljiv in preprost, kakor ga nisem zasledil še pri nobenem slovenskem filozofu, kar dokazuje, da on iz svoje filozofije živi, ker jo s tako lahkoto podaja. Saj ta filozofija ni nekaj ekstravagantnega, izumetničeno igranje z besedami ali umetnimi ognji. Ne išče efektov in umskih akrobacij, ampak se v preprosti obliki spušča v metafizične probleme bistva stvari, človeka in vsakdanjega življenja. Ni to gradnja novega sistema, ampak ideje sv. Tomaža Akvinskega, prenešene z novim prijemom na moderno življenje. Dr. Komarja zanima predvsem človek v današnjem času. Zanima ga, kako ta dojema stvarnost ali se ji skuša rešiti. čeprav bi kdo mislil, da je moderni človek izredno delaven, globok in napreden, dr. Komar ne ostane pri tem površnem gledanju, ampak začne secirati družbo in človeka, sega v najgloblje kotičke duše, kjer odkrije — vsaj pri večini „modernih“ ljudi — veliko praznoto, statičnost in nepridnost, skratka mrtvilo. Kajti če se človek postavi v središče sveta, hoče postati vladar nad naravo, ji ukazuje neglede na danost, skuša vsiliti svetu svoje nazore in utopije, ga ne zanimajo drugi, je zaprt v svojo božanskost in sam vase, postane prazen, duhovno len in plehek, nepristen. Namesto da bi potrpežljivo in ponižno iskal stika z naravo in z njo sodeloval, si raje lagodno zgradi umetne razumarske teorije in se zapne vanje. A s tem stvarnosti ne zatre, gre le proti njej, kar se mu seveda maščuje. To je negativna stran. A dr. Komar nam pokaže tudi pot iz mrtvila — tako j,e naslov knjigi — da nam resnične rešitve. Bistvo njegovega gledanja je spoštovanje danosti, stvarstva, ponižnost v dojemanju narave, sodelovanje z božjim stvariteljskim namenom, skratka, ljubezen. Zanj to niso med seboj ločeni pojmi, ampak so med seboj povezani, izhajajo drug iz drugega. Če človek spoštuje in prizna dano stvarnost — torej če prizna Stvarnika — se takoj zave, da je tudi vezan nanjo, od nje odvisen. Tako lahko razume, da se lahko izpolni in napreduje le v soskladju z njo, le v ljubezni do drugih. Če vzamemo za zgled te eseje, takoj zapazimo ta osnovni pogled. V prvem, S tokovi ali proti tokovom, nam pokaže, kako sta prevelika revolucionarnost kakor tudi reakcionarnost le posledici nesprejetja stvarnosti, ko človek beži pred sedanjostjo ali v bodočnost ali v preteklost, ko ga ne zanimajo stvari same na sebi, ampak le spreminjanje in novi dražljaji, ali po drugi strani ustaljen red zaradi reda, pasivnost, lenoba. Obema manjka stika z reàlnostjo, in iz nje izvirajoča močna osebnost. Isto pokaže tudi v krajši, a bolj nazorni obliki v enem izmed krajših esejev na koncu knjige — Pasivnost. Drugi esej — Korenine kačurstva. govori o idealizmu in vzrokih njegovega zloma. Gotovo je tudi tu pomanjkanje čuta za stvarnost, ko hlastamo za ideali, ki smo si jih sami ustvarili, namesto da bi jih s trudom izluščili iz stvarnosti. V korenini idealizma pa je nauk o izvirnem grehu, kajti idealizem ne upošteva naših slabosti in Si dela utvare in se tako loči od resničnosti. Borba in ljubezen je posvečen bor- benosti. če človek ne pozna stvarnosti, hoče surovo odstraniti vse, kar se protivi njegovim umetnim idealom. Samo tista borbenost je pristna, ki je v skladu z danostjo, in zato je tudi povezana z ljubeznijo, tki daje vsaki stvari pravo vrednost. Vsaka druga je le zaletavanje ia stranpota in mahanje po zraku. V Poti iz mrtvila razpravlja dr. Komar o problemu družbenih odnosov. Gotovo je, da je za napredek in red vsake družbe potrebna neka privlačnost, neko delovanje močnejših značajev. Ni res, kot pravi moderni stehnizirani svet, da je za to potrebno le planificiranje, tehnika ali psihologija. To je trhlo in nestalno. Ne smemo živeti v svetu shem in idej, treba je živeti S stvarnostjo, kar daje duhu umnost in prožnost, prava močna čustva in trdno voljo. Pot iz mrtvila ni umetno razburkanje ali iskanje novosti, ampak le notranja duhovna rast. Tudi v Preprostosti in poenostavljanju se vidijo znaki take dvojnosti kdor ne živi s stvarnostjo se zgubi v komplicirane sisteme, a vendar čuti, da nekaj ni v redu. Zato jih skuša poenostaviti, zreducirati. A tako ne pride nikamor, kajti prava enovitost se da doseči le z globoko ljubeznijo v študiju stvarnosti. Ne velja, da kar je enostavno, je naravno, ampak ravno obratno. Pravica do drugačnosti postavlja vprašanje, ki izhaja z iste baze. če je stvarnost od nas odvisna, je neglede na nas raznolična, a urejena, je pravica vsakega človeka do drugačnosti popolnoma logična, če pa se oddaljimo od stvari, si ustvarimo svoj svet, svojo „edino pravo“ shemo. In kar ne spada vanjo, je napačno. Vse je belo-črno, vse je umetno potisnjeno v kalupe. A stvarnost je širša in bolj zapletena. Zavedati se moramo, da enotnost ni enoličnost! Knjiga se konča z desetimi kratkimi eseji, ki obravnavajo isto snov, v katerih kaže dr. Komar isto potrebo stika in ljubezni do stvarnosti, ker je edina pot k gradnji močnega značaja in reda v družbi. V teh esejih je orisano veliko problemov, veliko naših napak, katerim se niti zavedamo pravega vzroka. A tu nam je nakazana prava pot. V njih je obsežena prava življenjska modrost, ki nam pomaga bolj pristno živeti. Ta razpravljanja niso zgolj teorična, imajo tudi praktično vrednost. Poznam dekle, ki je to knjigo imela za duhovno branje na duhovnih vajah. Resnično, v tej knjigi je nakopičenih toliko vrednot, ki jih na hitro ne odkrijemo tako lahko, in katere nam lahko pomagajo, da bomo živeli življenje res vredno človeka. Knjigo je izdala Slovenska kulturna akcija kot svojo 58. publikacijo. Stane 250 pesov. T. D. ml. Sac ÄIOW«BlSi« Kdo zapostavlja slovenščino? O tem pišejo listi doma in v izseljenstvu. V ljubljanskem „Delu“ z dne 10. oktobra t. 1. je objavljena pritožba v zaglavju „Pisma bralcev“, iz katere «vemo, da so tudi v Sloveniju, podjetja, ki slovenščino zapostavljajo in svoje dopise sestavljajo v srhohrvatskem jeziku in ne v slovenskem. Dobesedno tako štvo ISKRE v Ljubljani poslalo na naje zapisano: Pred dnevi je predstaVni-šo šolo dopis, ki nas vabi na ogled njihovih paviljonov na jesenskem zagrebškem velesejmu. Vse lepo in prav, toda dopis je bil v srbohrvatskem jeziku. Vprašujemo se, kako si upa slovensko podjetje na slovensko šolo poslati dopis ustavi zagotovljen slovenski uradni j» v tujem jeziku, ko je vendar tud. po ziik. Ali ni morda kršenje ustave kaznivo? ISKRI smo vrnili omenjeni dopis s pif.šnjo naj nam ga prevedejo in hkrati pojasnijo zakaj omalovažujejo materni jezik in to kljub pogostnim pritožbam v Delu nad podobnimi pojavi." Pritožbo je podpisal za fakultetni odbor Zveze študentov strojništva Miran Zgonik „in še 70 študentov“. Umrli so. V Ljubljani: Vida Franz roj. Vidmar, Antonija Koželj roj. Jančigaj, Jože Mohar, Franči Bernik, Jožica Komanova roj. Maček, strok, sodelavka Mestnega gledališča, Marija Miklavec roj. Krže, Franc Srakar, žel. v ^ p., Štefan BeligaČ, kroj. mojster, Carmen Jež-Gala, Marija Legvart roj. Jelovšek, Ivan Schaeffer, upok. in Franc Ilovar, pos. v Gorenji vasi, Anica Vogrinec roj. Virt v Novem mestu, Franc Sešiko, pos. v Panečah, Ciril Starc, telefonist v Ribnici, Alojz Gunde v Novem mestu, Lado Avsec v Trbovljah, Jože Jeretič, pokojninski referent v Kočevju, Drago Žnidaršič, kornere, svetnik v p. v Celju, Helena Brvar, uslužb. v Kranju, Mara Košak roj. Javornik, ipos. na Grosupljem, Matija Žagar v Dobrunjah, Gabrijel Močnik v Trbovljah, Stanko Strnad v Idriji, Vinko Sirk v Podloki pri črnem Kalu. Slovenski novi maši v Buenos Airesu Med Slovenci v Argentini sta letos j G. Marijan Bečan je imel novo mašo v nedeljo dne 19. dva novomašnika. Gg. Marijan Bečan in Edo Škulj. V duhovnika sta bila posvečena dne 18. decembra v mestu Lomas de Zamora, ker spada pod to škofijo Adrogué, v katerem sta slovensko bogoslovje in škofov dijaški zavod. ■ ■••■■■■■■■■■■■■■■•■■■MM» S l 0 V K M C I V ARGENTINI BUENOS AIRES Nadaljevanje gradnje Slovenske hiše V Slovenski hiši so pretekli mesec začeli graditi še tretje nadstropje. Doslej so delavci postavili ogrodje za žele-zobeton. Ta dela so te dni končali in v torek popoldne so ga že lahko začeli zalivati s cementom. V tretjem nadstropju bo manjša dvorana v izmeri 10x8 m. Služila bo za manjša zborovanja, sestanke in večje seje. Poleg dvoranice bodo v tem nadstropju še tri sobe in dve stranišči. Gradnja novega nadstropja zahteva novih izdatkov. Zato jo podprite. Družabni sestanek 'Zedinjena 'Slovenija, osrednje društvo Slovencev, ki po svojem Mladinskem odseku skrbi za slovenske šolske tečaje, je povabilo v soboto 18. decembra v Slovensko hišo vse učence, ki so letos končali to osemletno šolo, k čajanki. Vabilu se je odzvala večina teh ,/ai>nfriripr»fnvva obzir pri skupnem izvajanju, je melodija osvežena. Da je mogoče za- Gospod Božidar Fink je vedno osva-do vol j ivo izpeljati tako do potankosti iujoč. Njegov zveneči bariton zapusti zgrajen, pevsko tehnično težak program, nepozabni vtis. Solo speve je odpel z je skladatelju omogočilo .poznanje zmož- njemu lastno tankočutnostjo. skrajnima glasovoma in tako dodati intervalu odgovarjajoči akord, ki je kvalitetno odvisen od njene intonančne preciznosti. V /asu 'bivanja v Argentini je pri njenem glasu opaziti največji napredek. Zaupani ji .solo in medspevi so podani na višini ostalih članov kvarteta. Gospodična Neda Fink, ki jo odlikuje zelo lep, nizki ženski glas, zna z dovršenostjo uporabljati svoje glasovne zmožnosti, podajajoč napeve toplo sugestivno. V Svobodni Sloveniji smo kratko poročali o tragičnem zaključku življenjske poti v noči od 4. na 5. decembra Janeza .Lipuščka, prvega tenorista ljubljanske opere ter ustanovitelja in enega glavnih stebrov slovitega Slovenskega okteta. Za pokoj njegove duše je njegov v Buenos Airesu živeči mlajši brat g. Silvo Lipušček naročil sv. mašo, ki se je brala v ponedeljek, dne 27. decembra ob pol 8 zvečer v Slovenski kapeli. Poleg njegove družine in sorodstva se je je udeležilo lepo število slovenskih rojakov, med katerimi je bila tudi slovenska operna in koncertna pevka ga. Franja Golobova, ki je v Ljubljani s pok. Janezom Lipuščakom skupaj nastopala v raznih operah. Prav tako so bili navzoči zlasti Trnovčani, ki so pok. Janeza Lipuščka osebno poznali ter so z njim skupno preživeli mladostna leta. Po sv. daritvi in molitvah Reši me za rajnega Janeza Lipuščka so se zbrali v jedilnici Slovenske hiše na nekaki „sedmini“. Misli in razgovori vseh so ka ter kvintet, ki so ga poleg njega sestavljali bratje Pavliči —- padli so kot domobranci — in Franc Krušič. Ta kvintet je Janez Lipušček tako dobro vodil, ga tako izšolal in njegove glasove tako vpel, da je bil resnično užitek poslušati njegovo prepevanje. Je gotovo neke vrste predhodnik sedaj slovečega Slovenskega okteta. Z izpopolnjevanjem pevskega in glasbenega študja je Janez Lipušček nadaljeval na konservatoriju in Glasbeni akademiji v Ljubljani, katero je končal leta 1941. Solopetje je študiral tudi on kot ga. Franja Golobova pri ge. Foedransbergovi. Ko je postal član ljubljanske opere, je z a,čel svojo umetniško pot z vlogo Rudolfa v Puccinijevi opera „La Boheme“. Dosegel je prodoren uspeh. Zatem je sledila dolga vrsta o.per. v katerih je pel lirične tenorske vloge. Navajamo samo nekatere: Traviata, La Boheme, Jenufa, Don Pascuale, Don Juan, Thais, Gorenjski slavček, Manon, Gosi fan tutte, Evgenij Onjegin, Sneguročka, Pro- bili posvečeni velikemu pok. slovenskemu pevcu. Šle so nazaj v njegova mia-j dana nevesta, iSeviljsiki 'brivec. Po mne-dostna leta (rojen 31. XII. 1914), ko je nju glasbenih in gledaliških kritikov so T, ,, . .. . , P° ljudski šoli dokončal še meščansko bile najboljše in najlepše njegove vlo- Kulturna akcija je obogatila sloven-j šolo. Kot marsikaterega drugega trnov- ge v operah La Boheme, Manon, Tra-sko emigracijo z novo glasbeno prido- : skega fanta, je pot Janeza Lipuščka za- viata, Don Pascuale in Zaljubljen v tri bitvijo. Dokazujoč s> tem veliko voljo ' nes^a v trnovskega Orla, kjer se je iz- oranže. S to opero se je — kot znano za ustvarjanje in energijo za dosego kazal k°t dober orodni telovadec. Obe- b J b nem je bil tudi elan trnovskega kat. prosvetnega društva. Ko sta bili obe organizaciji pod Živkovičevo vlado razpuščeni, so nekdanji člani teh društev v istih prostorih ustanovili Trnovski oder. Pok. Janez Lipušček je postal /lan tudi te kat. prosvetne skupnosti. Na tem \ predstavitve naše narodne pesmi tu- odru, in pozneje po obnovitvi Prosvet-1 svoj F50. nastop. kajšnjim domačinom, ki se hitro nave-1 ne»a odra> je rajni Janez Lipušček ve-j Omenili smo že Slovenski oktet. Ja- Mčajo poslušati počasno gibajočih me-! li^°^a* jgraL Nastopal je zlasti v raz,; nez Lipušček je bil leta 1951 glavni po- Pdii Sklad atei i io to vr,eli J . Iju“ lgrah s Pevskimi vložki ter j budnik za njegov nastanek in sousta- aij. Sklaciatelj je te vrzeli spopolnil z Je s svojim lepim giasom vzbujal že novitelj. tedaj pozornost. Ob ustanovitvi Fan- j Bil je njegova duša in njegov obli-odseka je bil pok. Janez Li-' kovalec od ustanovitve pa vse do svoje pusčeK zopet med prv;mi, ki je pristo- i tragične smrti. Z njim je posredoval lepil k tej organizaciji ter je v njej so-! poto slovenske narodne in umetne pes-deloval od vsega početka. Bil je tudi mi ,pa tudi pesmi drugih narodov Jugo-podpredsednik odseka in telovadni načelnik. Kot dober telovadec je bil član mdanrh ciljev. Emigracija naj se ji oddolži s tem, da seže po njenih ustvaritvah in ji «talko omogoči nje nadaljnji razvoj. Nova plošča je pripraven primer ljubljanska opera pred leti mednarodno uveljavila v Parizu. V njih je bil ves Janez Lipušček tak, kakršen je bil in kakor je znal zapeti in zaigrati iz globin svojega srca. Število njegovih nastopov v navede nih operah je veliko. .Saj je samo / operi Seviljski brivec lani prosljavljal nosti kvarteta in jim je nudil priliko izkazati se v tehničnih situacijah, ki jih obvladajo z vso preciznostjo. Zato tudi kvartet pri nekaterih narodnih pesmih briljira z drznimi ritmičnimi pridevki. Poslušalstvu pa nudijo hkrati me- j Gospa Marija Fink-Geržini/eva, vedno prepričevalna v sopranskih spevih in zelo tankočutna za tehnične finese. Podala je s potrebno diskretnostjo sopranske arije. Gospodična Marta Fink, drugi so- življenjsko optimistično ritmiko, ki jo kvartet dovršeno poda. Dokazujoč jim Varati, da nismo le goli kruhoborci, t mveč, da so nam kulturne pridobitve k- vedno sve«te, «bodisi naše ali naroda, s kateTim nam je čast živeti skupaj. 'Plošča je tako prirejena, da sleherni lah'ko najde svoj okus. Komur je glasba prve strani težko doumljiva, bo našel k-os svoje slovenske .biti na drugi slavije vsemu svetu ter žel njegovo splošno priznanje in občudovanje. Da nju in nogometu. Med tem je pa v njem vedno bolj postajala močna želja, da bi se ves pozvani .„„i a • 'i svetil petju. Začel ga je študirati pri stran, plošče, pr. spretno podan, na- G,a9beni Matici. Prav tako klavir. Pri- j rodni veseli in žalostni pesmi. ,trnovske vzorne vrste“, razen tega pa | je Slovenski oktet postal doma in v se je tudi udejstvoval v odbojki, plava- svetu to. kar je bil, je brez dvoma velika zasluga pok. Ja.neza Lipuščka. Kajti bil je pevec, solist izrednih kvalitet, v lirskih in komičnih operah pa Sik.oro nenadomestljiv. dobljeno znanje pa ni zapiral vase, am- lodični in ritmični užitek. I pran, ima manj solo točk. Njen fin po- Na «tako skrbno izdelanem načrtu sluh ji omogoča dognano gibanje med Ustvarjavcem dajmo poguma še za1 Pa^ £a Je spretno uporabljal v okolju, i „„rivitro. i v katerem je rasel ter se duhovno raz- ! P f’ , j vijal in oblikoval. V Trnovem je ve/ Jože Omahna ; let vodil moški zbor Fantovskega odse- Naj počiva v miru v domači zemlji. Spomin nanj med Slovenci ne bo umrl. Kajti iz roda v rod ga bo ohra njala njegova tako lepo in občuteno zapeta pesem, ki je ohranjena na številnih ploščah. SLOVENCI PO SVETU VENEZUELA Slovenci v Caracasu v Venezueli so se ,po vzoru svojih rojakov v Argentini, ZDA in Kanadi odločili, da bodo tudi oni v bodoče prirejali letno slovenske dneve. Prvi, tak dan bo dne 30. januarja 1966 v Gvigah. Začel se bo dopoldne ob desetih z mašo. nato bo kulturni del •prireditve z nastopom pevskega zbora, deklamacijo in govorom. Po skunpem kosilu bo popoldne družabna prireditev, med katero bo tudi sikioptično predavanje o Sloveniji. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE P. Odilo Hajnšek, ki je več let neumorno deloval v dušnem pastirstvu med Slovènci v Avstraliji, je že „doma“ v Lemontu. Med vožnjo po morju je praznoval tudi svojo 70-letnico, h kateri mu iskreno čestita tudi Sv. Slovenija. G. patra so imeli rojaki v Avstraliji zelo radi. Med njimi je poleg božjega nauka širil povsod tudi slovensko cerkveno in narodno pesem in tudi godbo jim je ustanovil. Veliki delovni napori so mu pa zrahljali zdravje. Zato ne sme prijeti za nobeno utrudljivo delo. G. p. želiimo, da bi si v domačem vzdušju med sobrati na slovenskih Brezjah v Ameriki čimprej znova utrdil zdravje, da. bi še naprej lahko deloval pri širjenju božje časti med ljudmi in za koristi slovenskih ljudi. Slovenci v Argentini (Nadaljevanje s 3. strani) MENDOZA Sklep šolskega tečaja Slovenski tečaj v Mendozi smo končali dne 25. nov. Otroci so se zbrali k večerni sklepni maši, ki jo je v zahvalo in v njihovo božje varstvo med počitnicami daroval g. katehet Jože Horn. Nato pa so jim bila v domu razdeljena spričevala. V nedeljo 28. novembra pa so nas v dvorani našega doma veselo presenetili z vprizoritvijo otroške igrice Sirota Jerica ki jo je ob odrski pomoči g. Rudija Hirscheggerja pripravila gdč. učiteljica Lenčka Božnar. Če rečem, da so nas otroci s svojim nastopom presenetili, jim to velja v zares veliko priznanje, ker so se svojih vlog pošteno naučili in, kar je posebno pomembno, izgovorjava jim ni delala težav, kar včasih človek z bolestjo posluša, ko se jim jezički zatikajo ob količkaj manj znani ali manj rabljeni domači besedi. Tokrat pa je bil njihov nastop samozavesten, neomahljiv in v trenutkih kar prepričevalen. Po igrici so dobili vsi otroci na dvorišču malico. Navdušenje nad uspelo igro je bilo veliko in glasno med njimi ter med starejšimi. Miklavževanje Kot običajno so pa tudi letos za sklep tečaja naši otroci pokazali uspehe svojega koristnega obiskavanja slo- njem in ob slovesnih zvokih verske glas- j Pred odhodom iz Rima so se romarji be po zvočnikih. Otroci so mu dekla- j zbrali ob grobu sv. Cirila v baziliki sv. j mirali o šoli, o počitnicah in o spominu | Klemena in prisostvovali službi božji v na slovensko domovino ter mu zapeli bizantinsko-slovanskem obredu. Domov, pod vodstvom g. prof. Božidarja Bajuka1 pa so se vračali z istim vlakom kot. več naših domačih pesmi, letos celo slovenski škofje ter zagrebški nadškof dvoglasno. Sledilo je običajno obdaro-1 dr. Šeper. vanje. I Vse troje, sv. maša s tako dovršeno Koncilska slovesnost v Trstu skupno molitvijo ter ubranim prepeva-1 y nedeljo> 12 decembrai je v RojaniJ njem, uspela igrica ter nastop v naš; 0:bigkal slovenske vernike tržaški skof besedi in pesmi, je bilo jasno, razve- gantin_ Zanje je {mel sy mašo y s]oyen. seljivo in u^®^e, Polno pričevanje,^ da staj skfim jezikU) med mago je imel škof tudi daljši govor, ki ga je bral v slo- čut v našem mladem rodu slovenski in naša materina beseda živa! Praznik Brezmadežne Za praznik Brezmadežne so nam naša dekleta po večerni skupni maši na odru v domu pripravila duhovno igrico o sv. 'Ceciliji. Globoka krščanska misel o ljubezni in žrtvi za bližnjega je ob uspelem odrskem podajanju, ki mu je dal obliko ter življenje g. Rudi Hir-schegger, na navzoče napravila močan vtis. Priprave na praznike ! 'Za božič se je naš zbor z veliko vnemo in veseljem pripravil na slovesno sv. mašo, ki smo jo tokrat prvič slišali po novih liturgičnih predpisih v našem domačem jeziku. Pripravili smo Tomčevo mašo v čast sv. Jožefu za mešani zbor s slovenskim liturgičnim besedilom. 'Na običajni društveni novoletni prireditvi pa bo zbor nastopil s sporedom naše domorodne pesmi. S tem bomo zaključili vrsto letošnjih spominskih prireditev ob 20-letnici zdomstva in ob rodoljubni pesmi z mislijo na domovino v srcu stopili v novo dobo našega zdomskega življenja. Bb. Goriška in Primorska Slovenci na zaključku koncila Goriški in tržaški Slovenci so se tudi udeležili slovesnosti ob zaključku koncila v Rimu. Romanje v večno mesto je organiziralo Apostolstvo sv. Cirila in Metoda in sta ga vodila dr. Stanko Janežič in dr. Angel Kosmač. Na trgu sv. Petra se je za zaključni dan zbrala ogromna množica ljudi iz vseh delov sveta. Mali slovenski narod .so zastopali rimski Slovenci, romarji iz Tržaške in Goriške in seveda vsi trije slovenski škofje. Po sv. maši in poslovilnem govoru papeža Pavla VI. so pre-čitali sedem poslanic koncilskih očetov raznim skupnostim: Oblastnikom, izobražencem, umetnikom, ženam, delavcem, ubogim in mladini. Vse te poslanice so tedaj tudi izročili predstavnikom teh skupnosti. Tržaški in goriški Slovenci so seveda tudi izrabili romanje za ogled rimskih znamenitosti in pa za sestanek z rimskimi Slovenci. 'S temi so se zbrali na sedežu društva „Slomšek“. Mašo jim je venskega tečaja na miklavževanju. Na- . bral mariborski škof dr. Držečnik, nato slednjo nedeljo 5. decembra nas je v domu obiskal Miklavž z vsem svojim spremstvom med mogočnim pritrkava- pa so se pogovorili v dvorani s slovenskimi škofi in raznimi slovenskimi Rimljani. MAR DEL PLATA Festival slovenske pesmi V soboto 4. t. m. popoldne je bila pri nas dobro obiskana prosvetna pri- pravtako ubrano zapel 3 pesmi v veliko zadovoljstvo številnega občinstva. Nastop močnega mešanega zbora „Zarje“, ki je zapel 5 narodnih in umetnih -pesmi pod spretnim vodstvom pe- reditev. V gledališču „Comedia je bil VCKV0(jje g .Cirila Krena, (ki je znal pri-koncertni festival slovenskih narodnih pravR; 8V,0je .pevce in pevke za tako lepo pesmi. Organiziral ga je pevski zbor argentinsko-slovenskega društva „-Zarja“ s sodelovanjem pevskega zbora podpornega društva ,)Naš dom“ iz Buenos Airesa. Na koncertu sta nastopila tudi naša združena pevska zbora 'Mar del Plata in Miramar. V prvem delu sporeda sta najprej posamezno nastopila vsak s petimi pesmicami otroška zbora „Našega doma“ in „Zarje“, ter potem še skupno zapela dve narodni .pesmi. Otroški glasovi so se po-d vodstvom pevo-vodij gg. Branka Ličena, Hektorja -Bonana in Josipa Samca tako nežno razlegali po dvorani, da izvajanje naših pesmi, je žel splošno odobravanje. Vrhunec glasbenega užitka ljubiteljev naše pesmi in folklore je -bil zaključni skupni nastop vseh mešanih zborov z dvema pesmima. Prvo pesem so zapeli pod odličnim vodstvom našega pevovodje in narodnega delavca g. Tr-šinarja, drugo pa pod spretnim vodstvom pevovodje g. Krena. Prireditev je sijajno uspela in še bolj povzdignila ugled naše kolonije. V proslavo tega festivala in gostovanja pevcev iz Buenos Airesa je bil zvečer v hotelu Federal skupni 'banket, katerega Obilje božjega blagoslova, uspehov in sreče vošči vsem rojakom, zlasti pa svojim strankam MUERLERIA EZEIZA LUKA MILHARČIČ trgovina s pohištvom Ruta 205 Ezeiza (Pred železniško postajo) venskem jeziku. Govor se je nanašal predvsem na odredbe, ki jih je izdal koncil. Po sveti maši pa so verniki zasedli dvorano Marijinega doma do zadnjega kotička in poslušali predavanje dr. Janeza Vodopivca o koncilu. Predavatelj je govoril o pomenu, delu in zlasti o koristi zadnjega koncila za vso človeško družbo. Po predavanju se je razvila tudi zanimiva debata, v katero So posegali udeleženci najrazličnejših stanov in poklicev. Vsem prijateljem, znancem in vsem rojakom želi blagoslovljene božične praznike in mnogo sreče v novem letu Ivan Brecelj z družino iz Devina pri Trstu. PO ŠPORTNEM SVETO V Sofiji je na balkanskem prvenstvu v namiznem tenisu osvojila Romunija vsa prva mesta. V ekipnem prvenstvu je na drugem mestu Jugoslavija, ki je zmagala v treh tekmah. Za Jugoslavijo so igrali Vecko, Korpa, Markovič ter Pirčeva in Stojšičeva. Popolno zmago so slavili Romuni tudi med posamezniki, saj so zasedli vsa prva in druga mesta, razen v Ženskih parih, kjer je v finalu Pirčevo in Stojšičevo premagal romunski pai1 Alexandru-Constanti-nescu. Prvenstvo Argentinske nogometne zveze je bilo -zaključeno v obeh prvih ligah. — VB ligi je osvojil prvo mesto Colón iz Santa Fe, za drugo mesto in s tem uvrstitev v A ligo pa se ni vedelo do zadnjega kola. čeprav je Quilmes izgubil tekmo z Moronom s 1:3 je ostal na drugem mestu. All Boys _ ,„Vi ul ^ je namreč tudi izgubil z Arsenalom, če- : F’ '"T*’!!?* prav je bil ves čas v nadmoći z 0:1 * Zaradl sodnlh pocltnic. bo odvet™ka I ■ pisarna ves mesec januar zaprta. V prvi ligi pa je tudi v zadnjem ; ; Poslovala bo zopet 1. februarja 1966 kolu končno osvojila prvenstvo Boca Ju-i niors, čeprav je pred nekaj koli imel ! River Plate vač Süds naskoka, pa ga Je v odločilni tekmi Boca Juniors premagala z 2:1. Blagoslova in uspehov polno novo leto 1966 želi vsem rojakom CASA BIZOVIK PAVLINA L. KOROŠEC Calle 1 No. 510 Berazategui URARNA IN ZLATARNA SIEVO LIPUŠČEK Provinciae Unidas 3616 (esq. Buenos Aires) San Justo T. E. 621-3047 želi svojim strankam in rojakom srečno in uspehov polno novo leto ter se vsem priporoča tudi v novem letu KERAMIČNO PODJETJE C. A. C. E. S. S, R, L, Pedro Molina 130-144 Guaymallen Mendoza želi vsem rojakom v Argentini, po svetu ter v domovini uspehov in božjega blagoslov* polno novo leto 19 6 6 ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Milos Stan Redactor: José Kroselj Redacción y Administracién : Ramon Faloón 4T58, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina CORREO ARGENTINO Central B FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 TARIFA REDUCIDA Coneesión N’ 3824 Registro Nacional de la Propi«dad Intelectual No. 817.086 Naročnina Svobodne Slovenije za lato 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, M pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gràfico« Vilko S. R. L., Estadoa Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascante Escribano Püblico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642 Bnenoe Airee T. E. 35-8827 : Slov, dom - San Martin m 1 SILVESTROVANJE v petek 31. decembra v prostorih doma Igral bo TIROLSKI ORKESTER .FRIC“ : ■ 2 jrn »i'Uveiiautu-öi'UDA.* uiuwm v g ■ dobskih gorah — domača hrana — { Fri sl-ovensiko-srbski družini v kor- i Br. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Cepita! j il plavalni bazen JOSE DODIČ Villa Colachanga La Quebrada : a Rio Ceballos, Pela de Córdoba S so vsem prisotnim nehote poklicali živo se je u[Jeležilo okrog 250 v pesmi zdru v spomin mladostna brezskrbna leta. genih rojakov iz Capitala, Miramara in Sledil je nastop združenega pevske- Mar del Plate, ga zbora pevcev iz Mar del Plate in Miramara. Pod vodstvom požrtvovalnega in neumornega zborovodje g. Slavka Tršinarja je zapel 6 izbranih narodnih pesmi s takim občutkom in tako lepo ubrano, da je izvedba napravila na vse prisotne zelo globok vtis. V drugem delu programa je najprej nastopil ženski zbor „Zarje“ s 3 pesmimi. Poslušanje pevk in njih melodioznih glasov je bilo velik užitek za vse ljubitelje slovenske pesmi. Zatem je nastopil moški zbor „Zarje“, ki je Pri tej priložnosti so, poleg doma-1 čina g. Branka Furlana, ki je v imenu Marplatencev in Miramarcev pozdravil prisotne rojake, povzeli besedo gg. Karel -Lojk in Ladislav štekar v imenu „Zarje“, v imenu domačinov pa gg. Slavko Tršinar in dr. Vekoslav Kisovec. Iz vseh govorov je odsevala velika lj-ubezen do slovenskega naroda in naše narodne pesmi, ki je poleg slovenske knjige najbolj važen in učinkovit faktor za ohranjevanje naše narodne zavesti in ponosa. OBTUTIU Sv. maša za pok. Matjaža Kunčič bo na (Novega leta dan ob 10 v cerkvi sv. Marte, kjer župnikuje g. dekan Milavec. iSilvestrovanje SKAD-a in brucova-nje bo na „Markeževini“ v Merlo, 31. decembra ob 22. Za one, ki ne poznajo poti, bo zbiraliče na postaji Merlo od 21.30 do 22.30. Ob v-sakem vremenu. Izlet Slomškovega doma bo v nedeljo, 16. januarja. Prijavite se odbornikom. Silvestrovanje v Slomškovem domu bo v petek, 31. decembra, v starih in novih prostorih. -Pridite! Sestanek krdžka SDO v Ramos Me-jii bo v nedeljo, 2. januarja, ob 9 v domu. Metka Erjavčeva bo predvajala diapozitive s svojega potovanja. Silvestrovanje v Slovenski vasi se bo začelo ob 20.30. Lep spored, domača godba, žrebanje, izvrstna kapljica in dober prigrizek. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V BUENOS AIRESU VOŠČI VSEM PRIJATELJEM BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO, TER VABI VSE LJUBITELJE GLEDALIŠKE UMETNOSTI, KI SO PRIPRAVLJENI NA VSAKRŠNO ODRSKO SODELOVANJE, DA PRIHAJAJO OB SREDAH ZVEČER PO OSMI URI NA ODER V SLOVENSKO HIŠO — RAMON L. FALCON 41 5B, KJER BOMO SKUPNO OBRAVNAVALI PROBLEME IN PRIPRAVLJALI PRIHODNJO GLEDALIŠKO SEZONO. — EDINI POGOJ JE LJUBEZEN DO GLEDALIŠČA IN VESTNOST PRI DELU. —.■■i—-aa Ne pozabite! V petek 31. decembra SILVESTROVANJE na SLOVENSKI PRISTAVI Dobro založena kuhinja, hladne pijače, vesela družba! V SOBOTO, 31. DECEMBRA, BO VESELO SILVESTROVANJE V NAŠEM DOMU V BERAZATEGUI Vsi rojaki lepo vabljeni! Naš dom v San Justa vabi vse rojake na SILVESTROVANJE Sodelujeta orkestra Donau Melodie in Triglav Jazz SREČNO NOVO LETO ZELI VSEM ROJAKOM INDUSTRIJSKA ŽELEZNINA MAVRIČ u Cia. H. Almeyra y Avda. 3 de Febrero Villa Libertad, San Martin FGBM T. E. 750-1674 Bog naj spremlja s svojim blagoslovom vse delo naših članov, vlagateljev in rojakov ter naj jim nakloni veliko uspehov in sreče v novem letu 1966 SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z. (C. C. „S. L. O. G. A.“ Ltda.) Bartolomé Mitre 97 in Moreno, Ramos Mejia T. E. 658-6574 FRIGORIFICO „DANCRIO“ s.r.l. Cafayate 1919 T. E. 68-2435 Buenos Aires »e ob zaključku leta 1965 zahvaljuje slovenskim odjemalcem naših prvovrstnih mesnih izdelkov. —• Vse zagotavljamo, da bomo z mesnimi izdelki vseh vrst po zmernih cenah postregli Slovencem tudi v novem letu 1966, ki naj prinese vsem veliko uspehov, sreče ter osebnega zadovoljstva -******•**■***■*#*»**»*•4»»* • ■•niMmiiiMiiiiiiHiiiMiuiiinHiiniHaHHnaumiiiiiiiainiMiiiuiiiiiudiHiiiiiii BaaaaaaaaaaBcaaaaaaaaBanaaaaaa VSEM SVOJIM DELNIČARJEM IN VSEM SLOVENCEM VESELO IN SREČNO NOVO LETO želi Cangallo 1885, I. nadst. LA ©VEJERA ARGENTINA Capital m$n. 50.000.000,— T. E. 45-9714 s. a. Buenos Aires