Poštnina plačana v gotovini 1207.50 Pariz 15 kW Eiffel-ov stolp Radio orkester. — 17.45 Po Plošče. — 19.30 Havajske ki — 19.45 Popevke. — 20 3( mike — 20.45 Večerni kon- — 21.30 Pestra glasba. -Maroška glasba. — 23.00 Po-. glasba. 419/716 Berlin 1.5 kW mm^**; I I HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE LJUBLJANA Knafljeva ul. št. 9 — Telefon št. 2483 CELJE MARIBOR Telefon št. 93 Telefon št. 2281 Hranilnice Dravske banovine so p u p i 1a r n o varni zavodi Dravske banovine, ki jamči za vse obveznosti hranilnice z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo,, Sprejemajo vloge na knjižice in na tekoči račun, vrše vse kontokorente in žirovne posle ter posredujejo vse vrste denarnih transakcij. Najbolj varna in najugodnejša naložba prihrankov. !!POZURITE SE!! dokler traja stara zaloga nizkih cen! NEKATERE CENE naše velike izbire: Pletenine : otroški žemperji od Din "»0 damski žemperji od Din TO moški > eni perji od . Din 80 otroški skoki od . . Din is ženski relorm od . Din 6 moške hlače od . Din Rokavice: otroške od damske od moške od Čevlji: r>in i3*. Din 15* Dni 15- za male otroke od . Din .M. _ de ( j i........ Din 50-- d umski od..... Din 60 - damski, garant, kru- pon poti plat od . . Din S5-— Din K0-— moški, garant, kru- Din pon podplat od . . 9S-— delavski čevlji iz mo- čne kravje kože . Din 9U-— Nogavice: otroš'ke od . dumsko od . moške »ul Srajce: koiuhitieže od »loške od . . Din i-Uin T-50 Din 5-5« Din 12'-Din 25-- Torhiee in kovčeki: otroške od.....Din T'50 žeusltfe od.....Din 20-- kovčeki mali od - - Din 1V — Steklo: kozarci od.....Din 1-50 1 liter steklenice od Din S-50 liker servis od . . . Din 2>' . Porcelan: skodelice za črno kavo od.....Din fc- skodelice za čaj od . Din S'5f) sci v začrnokuvoud Diu S5- — Ant. KRIfPER - Ljubljana Hestni trg 26 Stritarjeva ulica 1-3 Opozarjamo na našo oeliko izbiro rimskega blaga t A. & E. SKABERNE LJUBLJANA SPECER1J A - DELIKATESE Z A | T R K O V A L N I C A (E X P R E S S KAVA) LECAT KAVA DNEVNO SVEŽA IZ LASTNE NOVODOBNE PRAŽARNE LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA 28 RADIO LJUBLJANA ILUSTRIRALI TE»« IK ZA RADIOFONIJO NAROČNINA: ČETRTLETNO 30 DIN, POLLETNO 55 DIN, CELOLETNO 100 DIN IV 45 6. HOV. ZA INOZEMSTVO: ČETRTLETNO 40 DIN, POLLETNO 75 DIN, CELOLETNO 140 DIN M ▼ TwJP 12. HOV. Slovenski radio od 28. oktobra 1928 do 28. oktobra 1932 Angleški radio slani desetletnico, nemški devetlet-nico, slovenski radio pa živi — oddaja in kuka že štiri leta. Kaj je radio? Odraz življenja je in zato vedno valovanje, vedno presnavljanje in vedno prenavljanje. Tisoč obrazov ima in stoti socem hoče služiti. K vsakemu bi rad prišel, ker ima vsakemu nekaj povedati. Ako gremo po štirih letih šele osmemu tisoču nasproti, je to za naše razmere in naš kulturni nivo — priznajmo si — prav malo. Tako malo, da nas mora biti sram in da se mora vsakdo čuditi, da zmore pri svojih dohodkih naš radio to, kar danes predstavi j a. Stara reč je pri nas, da moramo ustvarjati iz niča. In ustvarjamo res, da se nam tujci divijo, ko nas spoznajo. A iz te tragike, ki skriva toliko idealizma in žrtev tihih ljudi v sebi, ne delajmo čednosti. V četrtem letu slovenskega radia bi morala imeti sleherna naša družina, ki količkaj more, svoj radijski aparat. Izgovor na pomanjkanje sredstev je tako cesto prazen ali vsaj nepremišljen. Ali namreč res vsakdo presodi, kaj vse mu bo radio nudil P Ali spozna, kaj vse mu bo radio prihranil? Ali ve, kaj sleherni družini radio lahko postane P Zgol j zadosti veliko število poslušalcev bo našemu radiu omogočilo, da bo svobodne je zadihal in da bo lahko nudil še vse več in boljšega nego doslej. Ali se zares zavedamo, da nosi kukavica naš glas v svet ? Ali vemo, da je danes radio zrcalo kulturnosti vsakega naroda? Naš radio s svojimi sporedi priča o nas. Naj priča v svetu tudi s številom naročnikov! Danska slovi kot ena najnaprednejših dežel sveta. Zato tudi prvači s številom radijskih naročnikov. Naše razmere so dosti podobne danskim. Zakaj tre bi Slovenci dohiteli in — prekosili Dancev ? Čudijo se naši naprednosti, našim prosvetnim in gospodarskim organizacijam, splošnemu našemu kulturnemu nivoju. Zakaj naj bi v radiu zaostajali ? Naj bo četrta obletnica vprav racli krize, ki jo preživljamo, mejnik, ko bo slovenski radio prodrl v čim več naših družin v njih lastno dobro, v svojo korist in v proslavitev imena našega naroda iti države ! Naša kukavica Radio oddajna postaja v Domžalah z enim izmed antenskih stebrov L" eMettkjjr AU COUCOV . . . La stalion de T. S. F. de Ljub- une parlie de la France, en liollan- Ijana (longueur donde 5?6 m) de, en Belgique, dans V Afriqm du destine sen emissions au ierritoire Nord, et dans l'Amerique du Sud ulov ene de la Yougoslavie. Mais (on signale la recepiion a Buenos on 1'entend I res bien aussi en Suisse. Aires) et meme dans les iles de en Autriche. en Allemagne, dans Fireland. Čemu radio? Čemu dnevnik? Dandanes pač nikdo več tako ne sprašuje. Dnevnik ali vsaj tednik je skoraj v sleherni naši družini že sama po sebi razumljiva stvar. Z radiem še nismo tako daleč. Sicer je šele štiri leta, kar nam poje kukavica. In doba pred štirimi, petimi leti spada že v predpotopno dobo . . . Radio se razvija z neverjetno naglico. Ne moremo ga v tem oziru primerjati prav z nobenim modernim izumom: ne z železnico, ki je rabila dolga desetletja do polne zmage, ne s telefonom, ki si šele danes utira pot, ne z letalstvom, ki še danes ni — »popularno«. Radio pa napreduje iz leta v leto. Postaje rasto kakor gobe, postajajo glasnik posameznih narodov, se neverjetno oja-čujejo, — na drugi strani pa se sprejemni aparati izpopolnjujejo, da drže korak z napredkom radijske tehnike. V radiu govore državniki in najodlič-nejši znanstveniki, v radiu nastopajo naj-slovitejši umetniki. Ves svet se danes že suče okrog mikrofona. Pod antenskim stolpom v Domžalah In še izprašujete: Čemu radio? Zato, da stika s svetom ne izgubite. Zato, da se Vam obzorje širi. Zato, da se še naprej izobražujete, izobrazba je namreč edini ključ do boljših dni. Zato, da se na najcenejši način zabavate. Zato, da tudi Vi pridete v stik s čisto umetnostjo, ki se sicer zapira v svoje hrame, kamor težko prihajate. Zato, da svoj dom poživite in družinskemu življenju vlijete novega čara. Kaj hočete še več? Kdo Vam vse to nudi? Toliko tisoč let že človeštvo živi na zemlji in šele pred dobrim desetletjem je iznašlo — radio. Ali mu boste za-merjali malenkostne nedostatke? Ali boste verjeli nergačem, ki jim nič ni všeč in jim tudi radio ne more biti? Moderen človek, ne, vsak človek našega časa mora imeti in poslušati radio, kakor naroča in bere časopisje. Vi, ki radia še nimate, premislite, in vi, ki ga že imate, dajte to stvar naprej in pridobite mu vsaj enega prijatelja, vsaj enega novega naročnika! Čemu radio? Zato, da se kot človek znajdete v današnjem času! nageres, 1'heure des jeunes filles, des emissions comiques, des le^ons de gymnastique, et il ij a aussi la boite aux lettres (chaque jeudi 19.30—20). Chaque semaine, il U a un concert de musique de chambre. chaque dimanche la transmission d'une comedie, tres frequents sonl les concerts de chansons populaires slovenes. Oulre cela, il ij a la radio scolaire, auec deux emissions par semaine, organisees par un comite de professeurs el d'instituteurs de la Federation des instituteurs ijou-goslaves, section de Ljubljana, — il ij a la radio agricole, organisee pur les autorites dagriculture d'£tat. De fagon que celle petite slation au chant du coucou represente les efforts intellectuels du p e u pl e •s lov ene si peu nombreu.v qu'il soit... Porast" Ihvilo naročnikov kadio Ljubljane Lcr station au coucou a inaugure ses emissions il ij a qua.tr e a n s, cest a dire, le 28 octobre 1928. Le caractere de ses emissions est tout a fait particulier. Elle rea-lise, sous Vadminislration de la »Prosvetna zveza« (la federation des organisalions culturelles chretiennes en Slovenie), le i y p e de V u n i -v er s it e p o p u l air e en consa -crant une grande parlie de ses emissions aux conferences educatives. Le plan des emissions pour 1'alinee 1952-55 prevoit des series de conferences sous les titres suivants: Langues etrangeres (serbo-croate, frangais, allemand, anglais, russe, ilalien et esperanto), — economie nationale, — education, — histoire et geographie slovenes, —• lilterature, —• philosopliie, — droit. — religion, — sociologie, — teclinique, — bio-logie. De plus, il ij a 1'heure des me- 3616 NAŠA KUKAVICA Nedelja: Slovenske narodne (Drmota), ob 15.45. — Mešetarji s slavo (Pagnol), Šentjakobčani ob 16.30. — Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove ob 20. —- Improvizacija jazza na klavirju (dr. Švara) ob 22.15. Ponedeljek: Prenos opere iz Beograda ob 20. Torek: Prenos iz Zagreba ob 20. Sreda: Prenos iz Prage ob 20. Četrtek: Penos iz ljubljanske opere ob 20. Petek: Koncert komornega tria ob 20.30. Sobota: Primorski večer ob 20. PROSVETNI RADIO Domača predavanja Deset božjih zapovedi (p. dr. R. Tominec), nedelja ob 10, Šahovska ura (univ. prof. dr. M. Vidmar), nedelja ob 10.30. Postanek in razvoj ženskega pokreta (Pe- leasa), nedelja ob 15.15. Zdravstvena ura; Strežba bolnikom, ponedeljek ob 19.30. Gospodarska socialna vzgoja (dr. St. Go- gala), itorek ob 19. Zunanji ustroj vsemirja (A. Peterlin), torek ob 19.30. Literarna ura: Narte Velikonja bere iz svojih spisov, sreda ob 19.30. Zadružništvo in splošno zavarovanje (profesor Pengov), četrtek ob 19. Mirovna ideja, proslava, v .petek ob 10.45. Reka Soča (dr. K. Capuder), petek ob 18.30. Gospodinjska ura: O domačnosti (M. Kmetova), petek 19,30. Zgodovina filozofije (dr. Fr. Veber), petek ob 20. Poglavje iz sociologije (dr. Gosar), sobota ob 19. Planine in planinci v gornjesavski dolini (J. Vandot), sobota ob 19.30. Tuja predavanja Nedelja: Svetovno - politična vprašanja 12,25 Langenberg. Ponedeljek: Novi kulturni filmi v Švici 18.30 Beromiinster,— Demokracija in diktatura 18.30 Dunaj. •— Lov na gorile 17.30 Berlin. Torek; Zgodovina razvoja loterije na Poljskem 19.20 Varšava. Sreda: Religije na Kitajskem 18.40 Dunaj. — Socialno politična vprašanja 19.00 Langenberg, Četrtek: Reparacijska vprašanja 16.40 Varšava. JEZIKOVNI TEČAJI Srbohrvaščina Ponedeljek 19, Ljubljana, Nemščina Torek 18.30, Ljubljana. Ponedeljek 18.30 Suisse Romande. Ponedeljek 19.00 Beograd. Sobota 18.30 Leipzig. Francoščina Petek 19, Ljubljana. Torek 19.00 Beograd. Sreda 20.00 Katovice. Četrtek 18.20 Poznanj. Petek 20.30 Katovice. Petek 19.00 Beograd. Angleščina Sobota 18, Ljubljana. Izprememba! Ponedeljek 18.50 Stuttgart. Ponedeljek 19.30 Konigsberg. Ponedeljek 18.05 Brno. Četrtek 19.05 Brno. Petek 18.25 Leipzig. Petek 14.30 Stuttgart. Italijanščina Četrtek 18.30, Ljubljana. Torek 18.20 Langenberg. Sreda 18.25 Budapest. Četrtek 19.15 Beromiinster. Ruščina Sreda 19, Ljubljana. Esperanto: Ponedeljek 18.30. Ljubljana. Torek 17.50 Brno. Četrtek 17.50 Brno. Četrtek 18.20 Suisse Romande. Angleščina Poučuje ga. E. O r t h a b e r. 6. (sixth) Lesson. The Adjective — pridevnik. Comparison of Adjectives — stopnjevanje pridevnikov. Za tvorbo primerjalne in presežne stopnje pridevnikov rabimo končnico -er oziroma -est, katera se pristavi k obliki prve stopnje. Positive Comparative good (dober, -ra, -o) better cold (mrzel, -la, -lo) colder hot (vroč, -a, -e) hotter o Id (star, -a, -o) older, elder Supetlative best coldest hottest oldest, eldest Če pa se prva stopnja končuje na nem -e, tedaj se pristavlja samo -r, ozir. -st. large (širok) larger largest Besede, ki se končujejo na -y s pred-idočim • soglasnikom, pretvarjajo ta -y pred -er in -est v -i. early (zgodnji) earlier happy (srečen, blažen) happier pretty (lep, čeden) prettier earliest happiest prettiest Vsi pridevniki, ki imajo več kot dva zloga, in veliko dvozložnih pridevnikov tvorijo primerjalno in presežno stopnjo s pomočjo besed more (več), oziroma most (največ). t faithful (zvest, veren) more faithful wonderful (čudovit) more wonderful satisfied (zadovoljen) more satisfied useful (koristen) more useful most faithful most wonderful most satisfied most useful The days are long in summer and short in winter. The days are longer in summer than in winter. Are the days as long jn winter as they are in summer? No, the days are not so long in winter as they are in summer. In winter the nights are longer than the days. Is the English winter as cold as the Siberian vvinter? No, the English winter is not so cold as the Siberian winter. The Siberian winter is colder than the English vvinter. The elephant is stronger than the lion. London is larger than Ljubljana. Dogs are more faithful than cats. Honey is sweeter than sugar. The longest day of the year is in June, and the shortest day is in December. My father is not so satisfied with me as my mother is. Many boys do not like to go to school. Hyde Park is the largest park in London. Who has the smallest hat of Ljubljana? The man with the smallest head. 5. Exercise ior Translation. 1. Ali ste Vi tako srečni, kakor (sem) jaz? 2. Je-li lev močan? Da, ampak (on) ni tako močan, kakor slon, 3. Ali (ti) imaš mnogo knjig? Da (jaz imam), toda ne tako veliko, kakor ti (imaš). 4. Moja mati ima lepo hišo v Belgradu. 5. Kdaj je najdaljši dan in kdaj najkrajši? 6. Dolgi dnevi (in) poleti so bolj topli kot kratki dnevi pozimi. Prevod 4. vaje. 1. Do you like to sit in the garden in summer? Yes, when it is not too hot 2. Do you like to smoke English cigars? O yes, if they are not too strong. 3. Do you see the houses on the hill? 4. Did you leam English, when you were a school-boy? No, I did not learn it. OPERE,OPERETE IN DRAME Nedelja: Aida, opera 20.45 Rim. — Operetni prenos 20.00 Bucarest. — Lak-mie, opera 15.00 Praga.—Pasjeglavci, opera 15.00 Brno. Ponedeljek: H. Eabarro, opera 20.30 Milano. — Gianni Schiechi, opera v Samson in Dalila 20.35 Bari. — Operni prenos 20.00 Beograd, Zagreb. Torek: Moja hiša — moja hiša, opereta 20.30 Milano. Valkira, opera 18.30 Budapest. — Ples v maskah 20.45 Palermo. Četrtek: Oiperni prenos 19.30 Bucarest. Petek: Cavalleria rusticana 19.30 Budapest. Sobota: Ples v maskah, melodrama 20.45 Rim. — Operni prenos iz študija 20.00 Budapest. Erika, opereta 20.00 Beograd, Ljubljana, Zagreb. — Lohengrin, opera 19.50 Pariz. Vsebina oper Valkira (Wagner). — Bogovom se prerokuje skorajšnji konec. Votan pa pride na zemljo in Erda mu mora roditi hčer Briinhildo. Ona in njenih osem sestra naj kot valkire povedejo padle junake v Walhallo, kjer bi bogovi iz njih napravili obrambno četo. Nevaren je le še nibelunški prstan. Votan hoče dobiti junaka. ki bo ta prstan vzel. Rodita se mu dvojčka Siegmund in Sieglinda. Ko pa se z Sieg-mundom nekoč vrneta domov, najdeta mater ubito, Sieglindo pa nikjer. Odpeljal jo je Hunding. Pri svatbi pa je stopil v kočo starec. Votan sani, in zasadil v jesen meč, ki naj ga izvleče najboljši junak. Nobeden tega ni zmogel. Tedaj pa pride Siegmund nepoznan k Hundingu v goste. Ta ga pa le spozna in ga za naslednji dan povabi na dvoboj. •Siegmund iz-dere meč iz jesena, nato pa se brat in sestra grešno vzljubita. Votan bi rad pripravil v dvoboju zmago Siegmundu. radi grešne ljubezni brata in sestre pa zahteva Votan o va žena Frika, naj zmaga Huding in Votan se vda. Vendar hoče Briinhilda Siegmunda rešiti. V boju ga ščiti, tedaj pa se pojavi Votan na Hun-dingovi strani. Siegmund pade. a Votan pobije tudi Hundinga na tla. Briinhilda zbeži z Sieglindo. Valkire je ne marajo ščititi, ker se boje Votanove jeze. Sieglinda zbeži v gozd, da se reši, ker pričakuje sina Siegfrieda. Briinhildo pa za kazen priklene na pečino, kjer naj jo reši vreden moški. Ples v maskah. (Verdi). — švedski kralj Gustav III. ljubi grofico Ankarstrom in ona njega. Zaman se borita proti tej grešni strasti. Oba sc pod a sta k vedeževalki Arved-sonovi. ne da bi drug za drugega vedela. Vedeževalka pove grofici Melaniji. da se bo rešila grešne ljubezni, če si bo natrgala opolnoči neko zelišče pod ' vešali. Kralj to sliši, a se ne izda. Njemu pove vedeževalka. da ga čaka smrt od tistega, kateremu bo prvemu segel v roko. V istem trenutku se prikaže Ankarstrom, ki spremlja kralja povsod, da ga varuje pred sovražniki. Sežeta si v roke. O grešni ljubezni svoje žene do kralja on ničesar ne sluti. Kralj gre za Me-lanijo na grič k vešalom, a tudi tu ga dohiti Ankarstrom, ki ne sluti, kdo je zagrnjena ženska, ki jo kralj zasleduje. V skrbi za njegovo varnost mu Ankarstrom posodi plašč, da odhiti domov, potem ko je kralju obljubil, da ženske ne bo izpraševal o njeni skrivnosti. A na poti nazaj napadejo zarotniki Ankarstroma v kraljevem plašču, ta se jim razodene in zdaj se izve tudi. kdo je njegova spremljevalka — njegova lastna žena. Ankarstrom se pridruži upornikom* Sklenejo, da ga bodo umorili na plesu v maskah, ki ga kralj prireja naslednji dan. Vrsta pade na Ankarstroma. Kralj o odkritju ničesar ne sluti. Ankarstroma imenuje za guvernerja Finske. Zarotniki izvedo za kraljevo masko. Prepozno ga svari Melanija. Ankarstrom ga ustreli. Kralj mu umiraje odpusti. Aida (Verdi). — V vojni z Etiopci dobi vrhovno poveljstvo egiptovskih čet Radames, ki ljubi etiopsko sužnjo Aido, ki ga pa ljubi tudi kraljeva hči Amneris. Amneris hlini prijateljstvo do Aide, da bi zvedela njeno tajno. Po končani vojni izve z lažnimi poročili o zmagi Etiopcev in spet o smrti Radamesa, da Aida Radamesa ljubi. Aida pa je bči etiopskega kralja Amonasra, ki ga je zmagoviti Radames ujel. Pri slavnem triurni u prosi Radames za prostost vsem ujetnikom. Kralj mu ne ugodi, a v znamenje svoje naklonjenosti da Radamesu roko svoje hčere. Pred zadnjim sestankom Aide in Radamesa pregovori Amonasro svojo hčer Aido. naj izve od Radamesa za vojni načrt egiptske vojske v novi vojni z Etiopci. Aida se prošnji vda. Radames ji vse izda, tedaj pa plane Amonasro iz skrivališča in vabi Radamesa v Etiopijo. V istem hipu se prikaže Amneris z velikim duhovnikom iz templja. Amonasro in Aida zbežita. Radames pa se prostovoljno vda v jetništvo. Zaman mu Amneris prigovarja, naj se pred sodiščem zagovarja. Radamesu se življenje brez Aide ne zdi vredno življenja. Obsodijo ga na smrt: živega bodo pokopali. Zaman prosi Amneris za pomilostitev. K Radamesu pa pristopi Aida, ki hoče grob deliti z njim. Ne more je odvrniti. In tako oba zakopljejo v isti grob. V žalosti se zgrudi Amneris na nagrobni kamen. KONCERTI Nedelja: Simfonični koncert 20.45 Palermo. — Pester koncert 20.45 Bari. — Radio orkester 20.35, vokalni koncert 21.40 Beograd. — Simfonični koncer varšavske filharmonije 12.15 Varšava. — Simfonični koncert 11.30 Dunaj. — Orkestralni koncert 17.15 Dawentry. — Nemška glasba 18.00 Praga. Ponedeljek: Simfonični koncert 20.00 Leipzig. — Evropski koncert 21.00 prenos iz Dublina, prenašajo ga vse večje evropske postaje. — Komorna glasba 20,00 Bucarest. — Koncert budimpeštanske filharmonije 20.15 Budapest. —• Komorna glasba 20.45 Palermo, Torek: Vokalni koncert 20.00, simfonični koncert 20.20 Bucarest. — Pester koncert 20.35 Bari. — Simfonični koncert 20.30 Suisse Romande. — Koncert simfoničnega orkestra 21.10 Leipzig. — Italijanske pesmi iz XVII., XVIII. m XIX stoletja 17.45 Bratislava. Sreda: Simfonični koncert 19,30 Pariz. — B, B. C. Simfonični koncert 21.15 Dawentry. — Simfonični koncert 22.25 London. — Koncert češke filharmonije 20.05 Praga, Beograd, Zagreb. — Nabožno pesništvo 19.30 prenos koncerta z varšavskega konser-vatorija 20.45 Varšava. Četrtek: Koncert godbe na pihala 20.35 Bari. — VI. šolski koncert varšavske filharmonije 12.35 Varšava. — Vesela dunajska glasba 21.00 Stuttgart. — Simfonični koncert 20.20 Langenberg. — Simfonični koncert 20.45 Toulouse. Petek: Simfonični koncert 20.05 Munchen. — Simfonični koncert 20.15 Varšava. — Simfonični koncert 20.45 Milano. — Simfonični koncert 20.45 Toulouse. Univ. prof. dr. ing. M.Vidmar To nedeljo predava naš odlični šahist in svetovni šahovski mojster v šahovski uri. Gotovo ga ne bo šahista, ki bi to uro zamudil. Koncert ge. Pavle Lovšetove Dopisi naši postaji pričajo, kako zelo ljuba je našim poslušalcem naša odlična umetnica, ga. Pavla Lovšetova. Po dolgem pričakovanju bodo čuli njen koncert to nedeljo zvečer. Praznik miru Kakor vsako leto se bo tudi letos 11. novembra praznoval kot praznik mirovne ideje. Naša proslava se bo vršila v petek ob 10.45 in se bo zaključila s pozivom k dveminutnemu molku v spomin padlih žrtev. Sobota: Simfonični koncert 20.45 Toulouse. — Operetne pesmi in glasba 20.55 Bari. Xylophon in tubophon-koncert 19.30 Stuttgart. — Veber-Wagnerjev koncert 20.05 Langenberg. — Španska glasba 18.35 Konigsberg. — Orkestralni koncert 22.50 Dawen-try. — B. B. C, Komorni koncert 22.00 London. E M VALU Primorski večer Na rapaliski dan, 11. novembra, bo klub primorskih akademikov v Ljubljani iprdredil v našem radiu primorski večer, ki kaže iprav skrbno izbran in sestavljen spored. Radujemo se, da se je ta večer omogočil in ga pričakujemo z velikim zanimanjem. Ta večer se bomo spomnili, da poje naša kukavica vsem, vsem našim bratom in se bomo tega radovali. In spomnili se bomo, da mora biti njen klic marsikje pridušen, da marsikje sploh ne more na dan, in sklenili bomo, da gorja naših bratov ne smemo pozabiti in ne bomo pozabili. Improvizacija jazza na klavirju Znani naš mladi dirigent, g. dr. Danilo Švara, bo to nedeljo zvečer zaključil večerni spored z izredno zanimivim koncertom. Na klavirju bo posnemal v jazzu motive naših narodnih pesmi. Veseli smo izpremembe in radovedni smo, kako se b-odo naše narodne podale v moderni obleki .. . Nekoliko smo tega tako že vajeni s plošč Udovičeve in Lovšetove. Prenos iz Prage Na sredin prenos iz Prage moramo vendarle opozoriti naše poslušalce. Pod taktirko Vaclava Talicha bo izvajala Češka filharmonija dve simfoniji. Zastopan je Johann Stamitz (1717—1761) s svojo simfonijo za godalni kvartet z orkestrom. Stamitz je bil slaven violinist, do-ma iz Češke, ki se je udejstvoval v mannliieimski dvorni kapeli. — Kot druga pa se bo izvajala simfonija št. 4 v G-duru Ant. D v o r a k a (1841—1904), največjega češkega skladatelja, avtorja 5 oper, 8 simfoničnih skladb in velikega števila drugih glasbenih del. Češjki filharmonični koncerti so ena najsijajnejših točk evropskega radijskega sporeda. NA DOMAČ OB ČETRTI OBLE Univ. prof. ing. M. Osana 28. oktobra 1928. leta je oficijelno prvič zasvetila nova radiozvezda na evropskem radiohoricontu, prvič se je zaslišala po svetu slovenska beseda in slovenska pesem. Slovenska kukavica se je kmalu priljubila po vsej Evropi, kakor dokazuje ogromno število dopisov. Tedaj je imelo 1?00 Slovencev svoj ra-dioaparat, danes je več kot 8000 radio-Ijubov v dravski banovini. Torej imamo v štirih letih zaznamovali napredek. Pokazalo se je, da se radio ne da več zbrisati iz kulturne zgodovine, kakor po vsej Evropi, tako tudi pri nas ne. Če pa pomislimo, da se je v Evropi radio pričel šele leta 1924. in smo že leta 1928. imeli mi Slovenci za tedanje čase mogočno postajo, je relativni porast radioposlušalcev pri nas z ozirom na porast v drugih evropskih državah v istem času precej slaboten. Poglejmo si radiopokret v bratski Češkoslovaški. Leta 1926. so Čehoslovaki celo nekoliko prevzeli naš radiopravil-nik. V začetku je bilo celo več poslušalcev pri nas nego pri Čehih, danes so nas Čehi na vsej črti prekosili. Število poslušalcev je pri njih ogromno narastlo, da o tehničnem napredku niti ne govorimo, saj slišimo zvečer Prago pri nas na defektom, ker je praška oddajna postaja približno 20 krat močnejša od naše. Ugotavljam torej, da smo v radiopo-kretu relativno prav za prav zaostali. Ne nameravam pa se spuščati v raziska-vanje vzrokov, pripominjam samo, da se mora razvoj postaje tehnični in programski seveda prilagoditi zanimanju od strani javnosti kot edinemu izvoru dohodkov. V teh štirih letih smo vendar uspeli, da tehnično podvojimo oddajno energijo poMaje, izboljšali smo modulacijo, elek-trificirali smo obrat, tako da je čiščenja željni dieselmotor kot pogonsko sredstvo potisnjen v ozadje. Pri številu 8000 poslušalcev seveda ni mogoče postreči vedno vsem, zato se če-stokrat oglasijo godrnjavrarji. ki kritizirajo to ali ono. Tako godrnjanje imenujem negativno, nepotrebno, ker je vsakemu dana možnost, da nastopi v radiu in v vezano ali nevezano besedo ali pa muzikalično popravi to. kar je po njegovem mnenju v kritizirani prireditvi bilo napačno. Kakšno nezadovoljstvo in ne samo pozitivno (opravičeno) godrnjanje bi šele vladalo, če bi danes, 28. oktobra 1932, še ne imeli lastne oddajne postaje! Torej bodimo veseli naše štiri leta stare slovenske radiokukavicel V tehničnem, praktičnem oziru radio-poslušanja lastne postaje v naši banovini imamo težave. Po prirodnih zakonih postaje se v pasu kakih 50—100 km od postaje oddaje ne čujejo dobro v večernih lirah. Z ojačenjem oddajne energije se to dejstvo ne popravi občutno, pač pa morda z drugo obliko antene, kar pa zahteva temeljito in drago preureditev postaje same. V zadnjem času pa se je sprejem naše postaje v bližini še poslabšal radi obratovanja radiopostaj Greno-ble, IVilno, Kaiserslautern, Freiburg in Smolensk, ki imajo približno isto valovno dolžino, kakor naša kukavica. Takim neprilikam smo se do sedaj izognili s tem, da smo podaljševali naš val, ampak sedaj ne gre to več, ker smo na lestvici tako visoko, da se razlikujemo samo za 25 metrov od vala, ki služi za SOS-kli-ce na morju. Čakamo zato še, kaj bo ali kaj je že sklenila madridska radio-konferenea v pogledu podelitve radio-valovnih dolžin za evropske postaje. Od lega namreč odvisi, na katerem valu bomo sploh smeli oddajati. S tako zvano relais-postajo v Mariboru bi seveda izdatno izboljšal radio-prejem ljubljanskega programa na Štajerskem in v Prekmurju, ampak pri dosedanjem številu naročnikov se ta zaže-Ijeni projekt ne da realizirati. Moramo biti veseli, da prinaša naša slovenska kukavica onstran meje in našim v tujini slovensko besedo, ker se v večji daljavi naša postaja izredno dobro čuje in imamo celo obvestila, da nas v Bu-enos Airesu redno poslušajo. Osebno sem bil obveščen, da so se slovenski gozdni delavci na Fire-land otokih (Ognjena zemlja) zbirali okoli radio-aparata in poslušali domačo pesem po radiju. Čakamo torej na možnost, da bi radio-prejem doma izboljšali, iščemo satno prilike in sredstev. Imamo poleg vsega še polno tihih želja. na pr. oddajo na kratkih valovih, ki ki morda bolje omogočevali prejem na pasu do 100 ali 120 km. I udi za prenos slik se zanimamo in zasledil jemo objektivno razvoj te panoge, ki obeta kolosalno izpopolnitev oddaj po radiu, ampak za naše razmere na žalost ni mogoče misliti še niti na poskuse s televizijo. Če ae oziramo nazaj na štiriletni obstoj. na tedanje nade, pridemo do zaključka, da za nadaljnja štiri leta smemo imeti še boljše nade za nadaljnji razvoj, saj se naša kukavica b zadnjem času upošteva tudi v javnosti in pri vseh važnih dogodkih nastopi tudi ona, da omogoči udeležiti se raznih prireditev v duhu ludi onim, ki ne morejo osebno na nje. Podpirajte torej kukavico! Čim bolj jo boste podpirali s tem, da jo mnogoštevilno poslušate, tem bolj se bo razvila in tem lepše bo pela! T N I C I Vinko Zor Neprecenljive vrednosti so tehnične iznajdbe zadnjih desetletij. Resno se je bati, da ne bi tehnika prehitela kulture. Večina ljudi živi dandanes še v preteklosti. Zelo redki so oni, kateri so spremenili način življenja ter ga prilagodili organičnemu razvoju tehnike. Nastane vprašanje, ali so se te tehnične iznajdbe izrabile tudi duhovno, ali torej more služiti tehnična dobrina tudi duhovni dobrini? Ker je radio brez dvoma največja tehnična pridobitev v tem stoletju, zato se vprašamo, ali služi pri nas radio kulturnim svrham? Ali ga moremo prištevati v vrsto kulturnih čini-teljev? Kakor leča zbira solnčne žarke, da jih usmeri v gotovo smer, tako se mi zdi, da mora tudi radio zbirati kulturne žarke iz vseh področij znanosti, umetnosti, notranje in zunanje kulture ter jih usmeriti v smeri svojih poslušalcev. Radio postaja mora biti nekak seisrno-graf, kateri vestno in hitro zabeleži osak kulturni pojav ter zaznamuje vsak utrip narodnega življenja. Toda ni zadosti, da radio registrira tovrstne pojave, temveč jih mora prekvasiti in jih v primerni obliki nuditi svojim poslušalcem kot duhovno hrano. V tem smislu je radio nekak posredovalec znanosti in umetnosti, še nedavno je bilo v veljavi splošno načelo: radio naj služi vsem. Torej oddaja naj se kolikor mogoče veliko in različno. Programi, ki so bili sestavljeni pod tem vidikom, so na prvi pogled izgledali dokaj pestro in raznolično. Vela je iz n jih gibčnost in živahnost. Taki programi so v veljavi še dandanes zlasti pri romanskih postajah, pa tudi pri naših sosedih. Te vrste programi služi i o predvsem razvedrilu in servirajo lahko prebavljivo hrano. Pri nas pa so minuli časi, ko je ljudsko prosvetno delo posredovalo poljudno znanost, s katero se je širilo več aH manj uspešno človeško obzorje. Nevarnost je bila, da bo tudi pri nas radio nastopil to precej izhojeno pot in sledil filmu, ki je bil do zadnjega časa posredovalec civilizacije, ne pa notranje kulture. Če gledamo nazaj na štiriletno delo pri programu, lahko trdimo, da je pri nas radio takoj iz početka krenil na desno in zavzel popolnoma svojo smer, katero hodi še clanes. Zato je zlasti kulturni program ljubljanske postaje čisto svojski. Tako z ozirom na stanovsko, strokovna, versko, socialno, zdravstveno obeležje, kakor tudi na udejstvovan je takozvane ljudske uni- verze. Zato smelo trdimo, da je naš radio nosilec praoe izobrazbe in oblikovalec srčne kulture. Glavni vidik, pod katerim se sestavlja program, je slovenska zemlja, slovenska kultura in slovenski človek. Radio je zrasel iz naših tal, zato mora skrbeti, da se pod njegovo senco zbirajo sinovi slovenske matere. Toda, če pogledamo delo enega leta, nam to dokazuje, da kulturni zakladi malega naroda, niso neizčrpljioi. To je tudi vzrok, da mora zlasti glasbena stran programa odpreti svoje hrame tudi tuji glasbi, tako lahki kakor tudi klasični, vendar pa z največjim veseljem odpiramo študij slovenski glasbeni umetnosti. Kulturno udejstvovanje radia pa doseže uspeh le takrat, kadar mora računati na gotov krog poslušalcev. Bridko />» se torej motil oni radio abonent, ki bi mislil, sedaj bom poslušal vsa predavanja, celoten program, ker je gotovo namenjen meni. Kakor ni vsaka hrana za vsak želodec, tako ne more biti tudi vsako predavanje za vsakogar. Prav zaradi tega objavljamo program v lastnem glasilu, katerega naj se poslušalci v čini večjem številu poslužujejo, prav zaradi tega objavljamo ta program v slovenskih listih in v 76 inozemskih listih in revijah. S tem je podana poslušalcem možnost, da si izbero ono, kar je res namenjeno njim. Kdor sestavlja program, mora videti pred seboj vse abo-nente: mlade in stare, moške in ženske, preproste delavce in kmete, obrtnike in trgovce, izobražene in neizobražene, učene in neučene; vsi ti upirajo pogled v te in pričakujejo nekaj od radia. Vse to občestvo poslušalcev ie treba razčleniti v razne skupine, katere naj bi tvorili oni. ki imajo iste interese, iste zahteve, ki pripadajo istemu stanu in stoje približno na isti stopnji izobrazbe. Radio ima dostop v vsako hišo in je med štirimi stenami lahko dostopen slehernemu. Na deželi kakor v mestih bivajo vedoželjni ljudje, ki bi radi napredovali, pa nimajo prilike za šolanje, ne morejo posečati raznih jezikovnih, strokovnih, gospodarskih tečajev. Zato pa vidimo v našem programu poleg šolskega radia, ki ni važen le za naše šole, še bolj za slovensko deco izven meja naše države — tudi jezikovne tečaje poleg strokovnih tečajev za kmeta. Zato vidimo v programu otroško uro, dekliško in žensko, zato vidimo zdravstveno uro in literarno, zato zapazimo v rednem programu vzgojeslovno uro, ki je namenjena zlasti staršem. Ker se je na način posrečilo razčleniti maso poslušalcev, zato je podana možnost predavatelju, da seže bolj na globoko in gotovim predavateljem se je že posrečilo, da imajo stalni krog poslušalcev, ki tvorijo z njim nekako delavno skupnost. Na ta način se razvija blagoslova polna reka od mikrofona do poslušalca in od poslušalca zopet do mikrofona in le na ta način se /.gibljejo počiva joče sile in začno ustvarjati duševna dela. Zato služi radio tudi zahtevam in potrebam posameznika ter se prilagodi načinu in bistvu posameznih krogov. Vemo. da bodo med tisoči poslušalci nekateri, katerim bo najboljše komaj dovolj dobro. V duhovnem kraljestvu ne poznamo ne konca ne kraja, ne severnih ne južnih meja, v tem. področju va deluje naša ljudska visoka šola. Ona vodi poslušalce v neznane pokrajine, odkriva tuje svetove, seznanja narode med se- boj, seznanja šege in običaje in način življenja. Posreduje kulturne dobrine severnih narodov z onimi z juga. posreduje glasbo zapada z ono z vzhoda. Ni čuda, da je francoski ministrski predsednik Herriot izjavil, da vidi prav v radiu najboljše sredstvo medsebojnega spoznavanja narodov in najboljšega propagatelja svetovnega miru. To svetovno mirovno poslanstvo vrši ta tehnična iznajdba ravno s tem, da omogoči širokim plastem ljudstva, da se okoristijo z dobrinami moderne kulture. Dalje ima edino radio možnost, da seže preko meje nacionalnosti in doseže vse, kar nosi človeški obraz. Njegovi valovi pr epi u je jo vsemirje in s tem omogočijo, da je človek, rekel bi, povsod navzoč. Kavno pri tem delu pa je težko najti zlato sredino, težko je združiti vse to v celoto. Najvažnejši kulturni činitelj pa je radio za vse one naše slovenske rojake, ki bivajo izven jugoslovanskih meja. Tem mora radio naclomestovati ljudsko šolo, tem mora biti radio dnevno glasilo, strokovni list. izobraževalno društvo in večkrat mora nadomestiti tudi prižnico, kjer se tudi iz tega kraja preganja naša beseda. In stvaritelj programa mora imeti zlasti te naše najljubše brate in sestre stalno pred očmi. S posebno pozornostjo ustrezamo njihovi želji, upoštevamo njihove nasvete, seveda v okviru možnosti in razmer. Naša ljubezen in skrb pa spremlja tudi one, katerim ni mogla naša domovina nuditi vsakdanjega kruha ter so šli v tujino, kjer v znoju. in s žuljavimi rokami služijo kruh zase in za svojo družino. Pri sestavu programa je treba upoštevati tudi mesta in deželo. Meščana zanima predvsem to. kar se godi v njegovi bližini, zato pa mora radio zabeležiti v svojem programu vse »kulturne novosti mesta«. To pa zanima tudi meščane v provinci j al nilr mestih. V mestih pa ne žive le tkzv. boljši sloji, temveč tudi delavci, katerih življenske razmere so popolnoma različne od živ-ljenskih razmer meščana in kmeta. Njega tarejo danes posebne skrbi in težave, zato pa mora radio tudi k njim pošiljati svoje solnčne žarke v obliki socialno karitativnega udejstvovanja. Tukaj je odprta pot našim socialno delavskim ustanovam in je želeti, da bi se tudi ti krogi začeli bolj zanimati za radio. Poleg teh činiteljev so še drugi, ki več ali manj vplivajo na strukturo programa in s tem na kulturno poslanstvo radia. Omenjam le naše skromne finančne možnosti. Naša postaja je po številu abonentov v Evropi najmanjša, torej so tudi njene finančne možnosti najbolj skromne. Značilno je. da ta kulturna ustanova doslej ni prejela nikake podpore ne od javne oblasti ne od privatnikov. fie pa primerjamo njeno delo z delojn drugih kulturnih institucij, pa vidimo, da je to delo naravnost ogromno z delom onih. od vseh strani podpiranih institucij. Tudi razne pogodbe, tako med državo in postajo, pogodbe med zagrebško in bel grajsko postajo n zadevi skupnih prenosov, vežeio našim referentom roke. Želja naša ie. naj bi bili p. t. poslušalci pri presoji našega programa objektivni in imeli pred seboj vse tiste ozire in vidike, ki jih morajo imeti stvaritelji tega programa. Tudi izbira radio predavateljev je težka naloga. Ni vsak predavatelj dober radijski predavatelj. Trudimo se. da bi postavili pred mikrofon osebe, govornike. ki zamorejo zadovoljiti naše uho. Kdor hoče govoriti o mikrofon, la mora dobro poznati ta instrument. Zato pa dober predavatelj pred mikrofonom stalno kontrolira sebe, vsebina njegovega manuskripta mora biti resnično dragocena, ne le za njega, temveč tudi za poslušalce. Tudi rokopis mora biti za mikrofon drugače sestavljen, kot za običajno predavanje. Izbira takih predavateljev pri tako majhnem narodu je zopet težko. V programu pogrešamo še marsikaj, kar odkrito priznamo. Ne le. da ne moremo objavljati vseh aktualnih dogodkov in podajati poročil v onem času, ki se nam zdi bolj primeren kakor sedanji, pa žalibog nam »Avalae pravočasno ne more podati poročil na razpolago. Manjka nam še tkzv. poklicne šole, dalje poklicne posvetovalnice za ročne delavce kot za intelektualce, pogrešamo posredovalnice za delo, itd. Racli bi vpeljali 15 minutna predavan ja, a je ravno za ta kratek čas najtežje dobiti dobrega predavatelja. V našem programu pogrešamo pravih humoristov, številnejših zabavnih oddaj, značilno je, da Slovenci ne premoremo niti enega humorističnega lista in smo ravno s tovrstnimi umetniki zelo na pičlem. Kljub tem nedostalkom pa moramo priznati, cla je radio naš kulturni sodelavec, zato pač zasluži, da mu posvečamo še večjo skrb in ljubezen. Pol, katero je takoj iz početka nastopil, naj ga vodi proti jasnemu cilju lepega kulturnega udejstvovanja, da mu bo sleherni slovenski dom odprl vrata v svoj stan. Dr. Anton Dolinar Dejstvo je, da nas je radio presenetil: najbolj presenetil ravno v glasbenem območju, ker je glasba glavna najemnica oziroma živec vsake oddaje. Že dejstvo samo, kako smo to napravo pričakovali, spričuje, da je bila vodilna sila takoj bolj radovednost, češ, kako bo to neki izgledalo, kol pa misel, kakšen vpliv utegne zavzeti v splošno-kulturnem pogledu. Prvo, kar je sledilo postavitvi radijskih naprav, prvim poskusnim oddajam in tudi prvim mesecem rednega obratovanja — je bilo začudenje in občudovanja vsega tega, kar radio je in kar je nujno ž njim v zvezi. Vsak se je veselil velikega tehničnega napredka kot takega: v trenutku — zaobrne, se vrtilo, pritisne se na gumb — in zvezan si z Berlinom, Varšavo, Parizom, čuješ koncert, ki ga tam izvajajo prvovrstni umetniki — od vseh strani, prihaja jo prva poročila domačinov — Slovencev, ki v tujini naenkrat zaslišijo domačo besedo, iskren pozdrav iz domovine in tajni čar narodne pesmi. Temu valu prvega navdušenja sledi polagoma iu polagoma streznjen je, ki se končno pretvarja v raznovrstna vprašanja, razmišljanja in preiskovanja, najprvo bolj splošna, tehnično stran zadevajoča, polagoma pa vedno bolj v posameznosti idoča in vsako panogo zase motreča in preiskujoča. Spočetka se je smatral način radio-koncertiranja kot brezpravni vsiljivec v tej vrsti, polagoma in polagoma je njegov ugled rasteh pomen se večal, pravice se množile in ne bo dolgo, ko bo enakopraven v vseh ozirih z drugimi načini koncer-liranja. Vse dosedanje skušnje iz koncertne dvorane, opernega odra ali cerkvenega kora so se spočetka prenesle na studio: ta. pomanjkljivost je postala kmalu jama. V poštev je bilo treba vzeti, da so v tem slučaju drugačna pota, ki vodijo od glasbenika, bodisi komponista ali izoajajočega glasbenika, do mikrofona: treba je poudariti, da ima radio enako svoje posebne umetnostne zakone, kot jih ima n. pr. film, da je Ireba te izslediti in ž njimi računati. Tisoč vprašanj s-e tukaj poraja samih od sebe: tako glede sestave programov. glede posameznih ansamblov, ki nastopajo v študiju, dalje glede zvočnosti posameznih instrumentov, pevskih glasov itd. More se reči ravno v tem slučaju: Grau ist alle Theorie: praksa bodi tukaj prva in na podlagi te izvaja teorija svoje izsledke in ugotovitve. Ne samo v radijskih revijah posameznih postaj (Radiomelt. Sendung, Miraij. der Itorchfunk) tudi znanstveni glasbeni listi in revije posvečajo tem vprašan jem znova in znova veliko pozornosti. (Primerjaj zlasti: der Auftakt in die Mu-sik, Allgemeine Musik-Zeitung, Jahr-bucli der Mus. Bibliothek Peters, Meto s, itd.). Samostojna knjiga o tem vprašanju, je izšla z naslovom: Rund-funk und Musikpflege: avtor Alfred Szendrei — o njej so na široko zajeta osa v poštev prihajajoča vprašanja z vseh mogočih vidikov. Letno se prirejajo kongresi za proučevanja tovrstnih vprašanj in pomembnejši referati so večinoma objaoljeni. (N. pr. Paul Ho-nigsheim: Die soziologisehen und sozio-ps/jchologisclie Grundlagen des Rund-funks und der Radiomusik (Referat anlafilich der Gdttinger Tagung fur Rundfunkmusik; ali Leopold v. JViese: Die Ausivirkung des Rundfunks auf die soziologische Struktur unserer Zeit). Itd. Na berlinski vis-oki šoli za glasbo je vpeljan k ur s za radiofonijo, kjer se vrše praktične vaje za dirigente koncertov v studiu, dalje akustične, fonetične in ose tovrstne vaje. — More se torej reči, da se vprašanja nevzdržno porajajo, in sicer na podlagi praktičnih potreb, ki jih stalna oddaja vzbuja in na površje tira. V tem pogledu ne pozna radiofonija nobenega: stroji temveč sili stalni razvoj k novim ugankam in rešitvam. — /a popularizacijo glasbe vseli vrst, za glasbeno vzgojo, za glasbeno udejstvooanje in radiofonija — lahko bi rekli — nesluten pomen. Poezija, literatura sla mogli širiti po tiskani besedi, po knjigi, upodabljajoča umetnost po slikarskih reprodukcijah, s fotografiranjem — glasba je bila vendarle tisočem in tisočem začarana kraljična. Radio je to steno izbil in končno tudi glasbo, ki je za dojemanje najtežja, pristopno naredil — skoro bi lahko rekli — vsem slojem. Važno je tukaj tudi vprašanje gra-mofonije, ki je zlasti po radiofoni ji postala zanimivost zase: na katere izboljšanju (zlasti, s tehničnih strani) se neutrudno dela, in to ne brez uspeha. Lahko se reče, da je radio glas gramofonske plošče idealiziral. Veliko se dandanes piše in govori o mehaniziran ju. glasbe. (Primerjaj: Die musikalische IVelt im Maschinenzeitalter /die Musik XX/5] ali Mechanische Musik und me-chanisch iibertragene Musik [der Auftakt XI!]). Ne moremo biti preroki in tudi ne splača se prerokovati: rečemo pa lahko: »se iznajdbe človekovega duha nosijo v sebi kali lepega in resničnega, zato morejo prav uporabljene končno voditi le k dobremu in lepemu. Ing. arch. Ivan Pengov Naš napovedovalec, g. ing. Iv. P e n -gov, piše te vrstice kot človek, ki je kot malokdo drugi sredi dejan ja in ne-hanja našega radia. To ni teorija, to so — včasih bridke — izkušnje. * V peto leto gremo Samo nekaj misli k temu dogodku. Radio je velesila. Velesila brez zvestih podanikov razpade. Radio postaja brez podpore javnega mnenja ne more živeti. Naša pa vendar deluje — in lepo deluje. Nemške postaje imajo povprečno po 200.000 naročnikov, naša jih ima — 7300. Pa vendar deluje — in brez ameri-kanske govorjene reklame, ki bi izdatno zvišala dohodke in dvignila kvaliteto oddaj. Nekateri irdijo, da gospodje pri vodstvu postaje premalo nstrežejo naročnikom. Jaz pravim, še preveč. Če bi manj, bi bilo bolje za prve in druge. Malo n a -•! je Slovencev, pa smo sila bogati na — kratkovidnih ljudeh. Če od sedmih tedenskih koncertov dva nista za poslušalčevo uho, pa je že zamera. In. so nekateri, ki mečejo politiko in umetnost o en koš. Potem pa pišejo in govorijo, kakor da je radio samo radi njih, samo zanje in ne za ves narod, za meščane in vaščane, za znanstvenike in kmetovalce, za umetnike in rokodelce. Radio je nacionalna ustanova. Najpomembnejša od oseh. Njen glas gre preko državnih mej, njen glas veže izseljence z rodno grudo. Zato bi morale vse zavedne narodne ustanove postajo vsestransko podpirati in skrbeti za njen razmah. Za koncert, ki se ga udeleži par sto ljudi, so poročila v vseh listih. Koncerte naše oddajne postaje poslušajo desetiisoči, pa se večina naših dnevnikov, niti najboljših, ne spomni s stvarno kritiko. Žalibog, priobči mnogo rajši destruktiven napad, zabavijico na kakšno malenkostno hibo, katerih vsaka je pri takem aparatu razumljiva in opravičljiva. V naših oddajni postaji sodelujejo zastopniki vseh slojev, zastopniki vseh nazorov. Nihče tii izključen, če ima zadostne zmožnosti in sposobnosti. Zato postaja upravičeno pričakuje podpore od vseh teh krogov, a žalibog, sajno pričakuje, uživa je doslej še ne. Postaja goji narodno glasbo, goji pa tudi umetnost, ki je mednarodna. Dosedanja podpora javnega mnenja, dosedanje število njenih naročnikov in sedanji njeni dohodki ne dovoljujejo izdatkov za napravo in nabavo nove domače glasbene in gramofonske literature. Iz vsega tega je razvidno, da za današnje stanje naše postaje ne more in ne sme odgovarjati samo uprava in vodstvo njeno, temveč je, zlasti za ne-dostatke predvsem odgovorna javnost. Brez sodelovanja državljanov ne uspeva nobena država. Za uspeh je potrebno dobro vodstvo države in dobri državljani. Isto je z radio postajo. Za njen razvoj morata prispevati dva: vodstvo postaje in javno mnenje. , Vodstvo postaje je storilo vse, kar je moglo. Javnost pa je storila doslej malo oziroma nič. Zato je bilanca ob tej obletnici za postajo častna, za našo javnost pa porazna. Daj Bog, da bi bila prihodnja obletnica tudi za drugi del pozitivna, da bi tudi naša javnost prispevala svoj obu-lus k naši slovenski oddajni postaji, ki vkljub mizernim razmeram, v katerih deluje in živi, uživa ugled ne le v. ožji in širši domovini, temveč tudi v inozemstvu. Naša dolžnost pa je, da ta ugled dvignemo na najvišjo možno stopinjo in da dokažemo, da gremo tudi mi, Jugoslovani, vzporedno z razvojem drugih držav. Naš studio v Ljubljani IZ PISEM... . . . Kot Slovenec sem ponosen, da imamo Slovenci kot mali enmilijonski na-rodič svojo radio postajo. Naši rojaki tam preko pod gospostvom tuje mačehe pa sprejemajo glas kukavice kot glas še živeče in njih ljubeče matere. Želeti bi bilo, da bi jim bila kukavica večkrat glasnik narodne spomlad:. Letos sem bil doma na Koroškem in se radoval, da se slovenska radio postaja tam tako lepo čuje. Nekateri nemški Celovčani, s kojimi sem pač imel priliko govoriti, so hvalili radio kvintet . . . (Iz pisma.) . . . Čeravno živimo med tujim narodom, kateri nam je čisto vse odvzel, kar nam po pravici gre za življenje, tako da živimo mrtvo življenje sredi mestnega hrupa, naš narodni čut ni umrl, živi v okovih suženjstva in ne more umreti. Podpira ga še iradio in podpiramo se drug drugega, ko pridemo v dotiko, kajti zelo smo raztreseni. Vendar se razlije neka radost po naših obrazih, kadar se snidemo in samo upamo, upamo . . . Torej nikar ne pozabite na svoje zapuščene brate v vašem radiu, kajiti veliko od nas si je pritrgalo od ust, da ismo si kupili radio, edino našo tolažbo, tega nam do sedaj niso odvzeli. . . (Iz pisma.) . . . Danes ne bi mogli biti več brez radia, tako smo se ga navadili. Zadnjič dva dni ni igral, ker se je glavna žarnica pokvarila, pa nam je bilo tako dolgčas, da smo rekli, da se nam zdi ravno tako, kakor da so koga nesli iz hiše ... (Iz pisma.) . . . Kar se tiče programa radio oddajne postaje, so po mojem mnenju vedno na mestu, ker ima vsak poslušalec, kar želi. Ker pa ni vsak enakega mišljenja, zato pa vsem poslušalcem tudi ni mogoče ustreči, To, kar meni ne ugaja, pa ne poslušam... (Iz pisma.) . . . Imam radioaparat od začetka obstoja ljubljanske radio postaje, samo. čez poletje ga pošljem na dopust. Kljub krizi in težavam ga držim ... (Iz pisma.) ... Saj je vedno kaj novega, tako da se pravi poslušalec ne more kar tako naveličati. Koliko denarja se dandanes — četudi je »kriza« — po nepotrebnem zapravi, ali ne bi bilo boljše, da bi se ljudje poprijeli radia in bi pridobili na izobrazbi in imeli pošteno zabavo . . . (Iz pisma.) . . . Radio poslušam stalno že kakih pet let. Priljubil se mi je in bi ga danes težko pogrešal. Pogrešal tako težko, kot le še najboljšega prijatelja v bridki uri. Koliko dolgih, samotnih večerov mi je bil edini zvesti tovariš. Pridejo dnevi, ko nam niti knjiga ne more več umiriti hrepenenja, ki se poraja v nas po nečem, ki mu ni izraza. Radio me je razvedril, ko je v srcu slanca padla. . . Radio mi je pel in govoril, ko me je vse drugo pozabilo ... V prečesti samoti zaželi duša žive besede, kontakta s soljudmi in s svetom. Radio me je vodil po Evropi, mi odpiral daljni tuji svet. Sledil sem mu med bratske narode ob Vltavi in pod Karpati, ob Visli in Volgi . . . Duša mi je romala z njim preko širnih ruskih step, Skandinavije in daljnih nepoznanih dežel. Opajala se je ob vrelcih raznih velikih kultur in se pokrepčana vračala v samotno sobico pod drago Šmarno goro, vso belo pod zimsko odejo, a najlepšo v stoterih barvah jesenskega solnca . . . (Iz pisma.) KAKO SODIJO O NAŠEM RADIU Dr, Gregorij Rožman. škof ljubljanski Radio postaji v Ljubljani ob štiriletnici obratovanja. Danes pač ni nikogar, ki bi zanikal, da pomeni radio ogromen napredek v delu za ljudsko kulturo in sicer prav na vseh poljih. Ljubljanska radio postaja je v teku štirih let to vseobče kulturno poslanstvo odlično vršila. Ne bom omenjal njenih strokovnih predavanj, jezikovnih tečajev,, gojitve narodne in umetne glasbe, poudariti hočem le njeno delo na religioznem polju. Nedeljo za nedeljo oddaja cerkveno glasbo in verske govore, ki so vprav za radio oddajo prirejeni. Koliko tolažbe pomeni to bolnikom! Pa tudi drugim, ki si žele zlasti v teh negotovih časih trdnega moralnega temelja in luči neminljivih verskih resnic. Celo tisti, ki sam teh govorov noče poslušati ali misli, da mu jih ni treba, bo priznal obče koristni in vzgojni pomen te plati radio oddaje. Naj bi tudi v bodočih letih bila ljubljanski postaji možnost dana, da se v tej smeri razvija k vedno večji dovršenosti. Dr. G r e g o r i j Rožman, škof. Dr. Drago Marušič, ban Dravske banovine G. ban Dravske banovine, dr. Drago Marušič, nam je blagovolil izročiti ta-le izvajanja: Vaši želji, da se izjavim ob četrti obletnici ustanovitve radijske oddajne postaje v Ljubljani o pomenu te ustanove, se odzovem tem rajši, ker sem si kot predstavnik Dravske banovine v svesti velikih kulturnih in gospodarskih dobrin, katere ima, kakor ves svet, posebno še naša banovina od te ustanove. Naš razmeroma majhen narod je posta' šele potom radia znan širšemu svetu in zanimanje za njega je rastlo, čim je ta svet doznal, da njega kultura nadkriljuje marsikateri po številu večji narod. Predavanja naših znanstvenikov, katera radijska postaja pridno goji, dokazujejo visoko stopnjo našega znanstva in naših kulturnih ustanov ter dajejo predvsem naši mladini pobudo za znanstvena razmotrivanja. Z rodoljubnimi predavanji se utrjuje v narodu tudi državna in narodna zavest ter se razširja v svetu spoznanje, da se morajo zrušiti ob ljubezni naroda do države in dinastije vse mahinacije naših zunanjih in notranjih nasprotnikov. Iz dnevnih programov naše radijske oddajne postaje je pa tudi razvidno, kako velikega pomena je ta ustanova za naše gospodarsko življenje. Vsakdanja predavanja o eni ali drugi gospodarski stroki dvigajo gospodarski napredek našega naroda. Kmet, tovarnar in trgovec se vsak dan lahko pouči o stanju na svetovnem trgu ter temu primerno uredi svojo kupčijo, določi cene za svoje blago itd., kar mu v veliki meri olajšuje konkurenco z inozemstvom. Zelo važna za gospodarski napredek našega naroda pa smatram predavanja o vrlinah in krasotah naše zemlje, o naših letoviščih in zdraviliščih, sploh o tujskem prometu, ki je postal eden najvažnejših gospodarskih panog naše banovine. V tem oziru nam bo mogla nuditi radijska oddajna postaja še veliko podporo. S tem sem se dotaknil samo najvažnejših nalog, katere je naša radijska postaja od svojega postanka do danes tako hvalevredno vršila in v tem delu dosegla mnogo uspehov, za kar ji ob njeni četrti obletnici v imenu Dravske banovine iskreno čestitam. Dr. Drago Marušič, ban Dravske banovine. Univ, prof, dr, France Veber »Svoje mnsnje o radiu morem podati samo kot znanstvenik. Moj primer lanskih poskusov mi je pokazal, kako samo radio omogoča pritegnitev najširših plasti k strogo znanstvenemu delu. Moj primer je primer eksperimentalne psihologije. Ta psihologija je sicer navezana na štiri stene laboratorija, kjer je možno samo omejeno število poskusnih in drugače sodelujočih oseb. V mojem slučaju pa sta pri takih poskusih sodelovala dva odstotka vseh Slovencev. Za nas je bilo to tembolj pomembno, ker je tu ves narod nastopal in se ta primer zato razlikuje od poskusov n. pr. na Dunaju, kjer so bili omejeni samo na mesto in se niso razširjali na ves narod. Slišim, da se nekaj podobnega vrši že v Ameriki. Prepričan sem, da bo bodoči razvoj dela na univerzi in radia samega tak, da bo taka kooperacija posameznih raziskovalcev s čim večjim številom sodelujočega občinstva postala nekako sama po sebi umevna sn ne bo več to, kar so nekateri videli v mojem poskusu, r-nr-eč le neka eksotična domislica ... Napredek ved, ki prihajajo tu v po-štev, je tolik, da zahteva po svojih problemih prekoračenje ozkih mej univerzitetnih prostorov in neposredno poseganje v življenje ljudstva samega, kateremu sta končno univerza in njeno delo namenjena. Da osvetlim to zopet s svojim primerom. Svoje lanske poskuse sem vršil v studiu in sem imel namen, da bi ugotovil, ali so ti poskusi vredni, da se prično tudi na samih univerzitetnih tleh. Poskusi so mi to v polni meri dokazali. Zdaj bom s tem delom pričel na univerzi sami. Kaj bi bilo izdatnejše za uspeh teh poskusoy, nego če bi tudi pri takih potom radia lahko sodelovale ostalo slovensko občinstvo, recimo oni, ki so mi bili že lani tako zvesti sodelavci. Na ta način bi v eni potezi postala vidna pomembnost glasovnih prikazni —• v laboratoriju, na zeleni mizi in zunaj v življenju. Radio bi se tako pritegnil k delu na univerzi pri problemih, ki sami vedno bolj zahtevajo tak način reševanja. Postal bi eno izmed neposrednih sredstev nri eks-aktnem znanstvenem delu.« Ivan Dimnik, predsednik JUU, sekcije za Dravsko banovino G. Ivan Dimnik, predsednik Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, sekcije za Dravsko banovino, nam je kot iskren in prepričan poslušalec in kot predstavnik našega učiteljstva stavil na razpolago te-le misli: Kot šolnika in predsednika sekcije Ju-goslovenskega učiteljskega udruženja za Dravsko banovino me radiofonija pred- vsem zanima z ozirom na korist,'ki jo lahko ima šola, narodna prosveta in učiteljski stan od tega epohalnega novega izobraževalnega sredstva. Dasi je naš Radio Ljubljana po svojih širokih prosvetnih programih vršil že važno in vsega priznanja vredno kulturno izobraževalno misijo v narodu, se mi zdi, da bo dosegel svoj višek, kadar ga bomo še tesneje zyezali s šolo in učiteljskim stanom. V to svrho je ustanovljen šolski radio. Z modernim razvojem tehnike pouka so stopila v ozadje tudi zastarela pona-zorovalna sredstva pri pouku in na njih mesta stopajo modernejša, ki so v skladu s sodobnim razvojem tehnike in bolj živo ter popolneje predočujejo mladini učno tvarino. Slike je nadomestil pri modernem pouku skioptikon, a tega bo izpodrinil šolski kino, ki bo predočil učencu gibajočo naravno sliko ter bo dosegel svoj višek z zvočnim ali govorečim filmom v šoli, kot učnim sredstvom. Vendar ne bo mogel nadomestiti radia, ki bo vedno v najtesnejši zvezi z najaktualnejšimi svetovnimi dogodki ter bo vezal po šolskem radiu šolo z življenjem. Svoj višek bo dosegel z razvojem televizije, če se bo posrečilo brezžično prenašati popolne slike svetovnih dogodkov tudi na platno. Radio postaja vedno važnejše učno sredstvo, zato smatram, da bomo izkoristili popolnoma ta novi pripomoček šele tedaj, ko bodo imele vse šole svoj radioaparat, odnosno tedaj, ko bodo v zvezi s temi aparati montirani v vseh razredih zvočniki, ki bodo vsak čas omogočili spojiti šolo s svetovnimi dogodki in seznaniti jo z napredkom. V tem pogledu ne sme služiti radio samo narodni, srednji in strokovnim šolam, temveč vidim važno nalpgo, da ga izkoristimo tudi za naše nadaljevalno šolstvo, t. j. za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo, a tudi za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo, kar je tem lagjje, ker je to šolstvo v zvezi z narodno šolo po njenem učiteljstvu. Enako ga moramo izkoristiti za povzdigo naroda s tem, da stavimo šolski radio v službo širšim krogom naroda z rednim predvajanjem programov v smeri splošne izobrazbe ter obče, predvsem gospo- darske, higijenske, nacijonalne in državljanske vzgoje. Posebne važnosti je pa radio za vsakega učitelja, osobito za učitelja v prometno oddaljenih krajih, kjer mu ni le v zabavo, temveč ga veže tudi s svetom, da črpa iz njega snov in pobudo za napredek pouka ter živi in se seznanja s sodobnim svetom. V tem pogledu bo treba nuditi tudi učiteljstvu rednih pedagoških predavanj, ki ga bodo seznanjala s sodobnimi predagoškimi in šolskimi novostmi. Radiofonija pa je prinesla tudi šoli novo nalogo z ozirom na pouk sam, ker se bo pouku fizike o brzojavu in telefonu moral na vseh stopnjah priključiti tudi pouk o radiofoniji, ki ga ni podcenjevati. Moderne metode delovne šole dajejo priliko — vsaj za višje stopnje — vzbujati že v mladini zanimanje za radio s sestavljanjem primitivnih radijskih aparatov v šoli, zaradi česar pride radio kot učilo za šolo v dvojnem pomenu v poštev. Brez pridržka moramo priznati, da je v kratki dobi naša radio oddajna postaja postavila trden temelj za izvedbo gornjih potreb in da ni nemogoče s smo-treno doslednostjo izvesti v kratki dobi tudi gornja stremljenja v korist šole, naroda in učiteljstva. Inž, Vladimir Remec G. inž. VI. Remec nam je kot industrijalec podal takole svojo sodbo: »O umetniški plati radia sploh imam svoje mnenje, ki nas na tem mestu ne zanima. V radiu vidim novo posredno sredstvo med produceinti in konsumenti. Nesporna je njegova reklamna vrednost, ki predstavlja nekaj povsem novega. Za delo v podjetjih je velike važnosti tudi ostalo, kar radio nudi: čas in vremenske napovedi. Z zadovoljstvom ugotavljam, da ima pri nas vsak boljši delavec radio, ki mu nudi zabavo in izobrazbo. Za industrijo bi v drugačnih razmerah imela veliko vrednost tudi večerna poročila. Zanimam se pa za brezžično telefoniranje, kar bi bilo precejšnja pridobitev za podjetja, ki imajo tovarne na deželi. Radio mora torej tudi industrijalec z veseljem pozdraviti s svojega stališča. Zal, da pri nas nimamo velike radi|ske industrije, ki bi, kot vidimo pri nizozemskem primeru Philipsa, predstavljala izredno visoko aktivno postavko v našem narodnem gospodarstvu.« Dr, Anton Švigelj, odvetnik G. dr. Anton Švigelj. odvetnik v Ljubljani, nam je dal kot izkušen amater naslednjo izjavo: »Radio ni le eden izmed izumov, ki mu gre prvenstveno mesto, ampak je tudi najvažnejše sredstvo za razširjanje glasbene in — srčne kulture, za razširjanje vede in znanosti med ljudstvom. Po mojem mnenju pa je radio tudi eno najboljših sredstev, da se rodbinsko življenje bolj poglobi in osredotoči. To doseže zlasti z glasbo, ki je ena izmed najglobljih umetnosti za človeka. Je pa radio tudi najlepša stvar za bolnike in zlasti za slepce, ki jim je vez z zunanjim svetom. Posebnih vezi našega advokatskega stanu z radiem pa doslej še nisem mogel izslediti. Strogo znanstvenih predavanj naš radio doslej še ni nudil. Pač pa vidim te vezi v urici pravne posvetovalnice, ki naj zlasti našim kmet-skim ljudem služi v pojasnjevanje vprašanj glede zemljišč in preživitnine, na-,dalje trgovcem in obrtnikom v njih odnosu do novejših zakonov, vse pa v čim poljudnejši obliki. Za naše družine nudi torej radio pravo središče domačega življenja, vsebuje pa še polno praktičnih možnosti, ki bi se z njimi vsakdo lahko okoristil. Dr. Fr, Černe, ravnateLj Mestne hranilnice ljubljanske G. ravnatelj dr. černe svoje slike ni izročil, zato je žal nismo mogli priobčiti. G. dr. Če r n e , ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske, nam je kot navdušen amater povedal: »Ne vem, kaj bi Vam drugega izjavil, nego to, da sem z našim radiem prav zadovoljen. Pri naših skromnih razmerah je čudno, da toliko zmorete. Česar mi Ljubljana ne nudi, pa dobim v tujini, zato mi je na tem, da imam čim večji in čim modernejši aparat. Glede denarstva An radia seveda posebnega ne morem povedati. Za banke in podobne zavode so n. pr. borzna poročila brez dvoma dobrodošla. Zase sem, kakor rečeno, prav zadovoljen.« Ciril Štukelj, lajnik prosvetnega oddelka Del, zbornice G, štukelj svoje slike ni izročil, zato je žal nismo mogli priobčiti. Mnogo proletarskih družin ima svoje radio aparate in po raznih delavskih do- movih delavstvo rado skupno posluša stvari, ki so mu zlasti blizu: tako prenose prosvetnih večerov »Svobode« in »Zarje« in podobno. Radio postaja naj bi večkrat uvrstila v svoj program za delavstvo primerna predavanja, nastope govornih in pevskih zborov, koncerte delavskih godb itd. Za delavske sotrud-nike naj bi bili isti pogoji za sodelovanje kakor za vse druge. F. S. Finžgar, župnik in pisatelj ki bi se radi učili radiotehnike, V zadnji Prosveti sem priporočal začetniku, kako naj postopa, da se seznani z radiem. Danes svetujem, da se naj radio-amaterji med učitelji v vsakem srezu združijo pod okriljem svojega društva v poseben odsek. Naloga odseka bi bila, da v srezu s predavanji in v morebitnih tečajih uvaja v radiotehniko vse učitelje, ki se zanjo zanimajo. Število radio-amaterjev bi med učiteljstvom redno raslo; prav tako tudi število šol, ki bi si radi šolskega radia nabavile lasten aparat. Šolski radioaparat je treba vsestransko izrabiti. Zato naj bo izven šolskih ur učitelju na razpolago, da mu bodo oddaje daleč stran od kulturnih središč v pouk in zabavo. To omenjamo zato, ker baje ljudje mislijo, da ne sme učitelj rabiti nobene šolske stvari za sebe. Skoraj vse dosedanje oddaje našega šolskega radia so bile namenjene II. in III. stopnji, niso pa upoštevale I. stopnje, čeprav ima naša banovina največ eno- in dvorazrednih osnovnih šol. V prihodnje se bo treba ozirati najbolj na I. stopnjo. Vse oddaje pa bomo morali spraviti v sklad tudi z učnim načrtom, da bodo imele šole od našega šolskega radia res pravo korist. Jože Burger, posestnik Gospoda F. S. Finžgarja, župnika in pisatelja, smo zaprosili, naj nam pove svojo sodbo o radiu. Tako nam je napisal: »Bog te variij .industrije' in be-račije.« — Tako mi je voščil za god velik mož. — Katere .industrije'? — Tiste, ki duha ubije. — Radio je industrija znanja in umetnosti. Naj pazi, da ne ubije duše širokim plastem našega naroda!« Fr. Finžgar. Prof, Leopold Andree, predsednik odbora za šol. radio pri JUU Lanska statistika je izkazala 270 učiteljev radio-amaterjev in 490 učiteljev, G, Jožeta B u r g e r j a smo bili naprosili, da nam je v imenu kmetskega stanu povedal svoje mnenje o radiu. V prostrani družinski scubi njegovega ponosnega doma v Hrašah pri Smledniku smo našli najmodernejši De Wald-aparat, »Radio sem imel,« je povedal, »še preden je oddajala naša postaja. Dobil sem ga iz tedanje radijske delavnice Prosvetne zveze. Danes se od njega ne bi mogel več ločiti. Na kmetih je radio prav velike važnosti. Ne sicer toliko poleti, kot pa posihmal. Prav nam pridejo opoldanske oddaje, včasih ujamemo tedaj tudi dnevne vesti, ki so zvečer za nas nekoliko pozne. Na splošno si želimo čim več domače, slovenske glasbe. Z radiem smo mi vsi zadovoljni. Všeč in koristna so nam bila kmetijska predavanja. Seveda živi kmet danes v težkih časih, zato je taksa nekoliko visoka. Nadejamo se boljšega, Kljub temu naj bi radio prišel v vse naše domove!« Marija Kmetova, pisateljica »Če je kdo vesel te iznajdbe — radia, je je brez dvoma vesela gospodinja, žena in mati. Zakaj? Ker more biti vsa družina zvečer doma; z radiem se zabava in poučuje. Radio nudi .slehernemu članu družine kaj takega, kar je vprav zanj primerno, otrokom pa še jezikovnega pouka in najmanjšim še pravljice. Pa vse to kar doma, v sobi! Vsaka mati pa je najbolj zadovoljna, če je družina dcvma. Po moje je radio za skupnost družinskega življenja velikega pomena.« Lojze Smerkol, kleparski in kotlarski mojster Takole nam je povedal gospod Lojze Smerkol, kleparski in kotlarski mojster v Ljubljani: Ko smo se leta 1888, preselili iz Novega mesta v Ljubljano, sem bil fantič svojih 10 let. Ob prihodu v Ljubljano, z vozom do Češnovarja, sva šla zvečer z mojo materjo v mesto, čez most Gruberjevega kanala. Jaz zagledam prvič v življenju plinovo svetilko. »Mat', kje je pa petrolej?« vprašam — seveda mati mi ni mogla mojega vprašanja natančno pojasniti. Greva naprej do Mestnega trga in zagledam v lekarni še eno bolj svetlo luč — Auerjevo svetilko — seveda to je bila še večja senzacija za mene — marsikateri večer sem pozneje stal pred lekarno in gledal to začarano luč. Moja največja želja je pa bila nekaj čisto drugega — parni stiroj — lokomotiva, rekel sem takrat »cug«, ker v Novem mestu smo takrat poznali taki fantiči, kakor sem bil jaz, vlak samo na zavitkih Franckovih primesi. Drugo jutro je bilo prvo, mati, gremo cug gledat, in res me mati pelje proti kolodvoru. Mudilo se mi je zelo, da vidim že enkrat tisto tako zaželeno lokomotivo. Ko prideva z materjo do vrta kolodvorske restavracije in zagledam lokomotivo, samo en skok, in bil sem čez ograjo in tekel dalje proti stroju čez vse tračnice, ne oziraje se na železničarje, ki so me klicali, da ne smem naprej. Jaz se nisem zmenil za vse to, moja želja je bila, prav blizu stroja priti — in res sein prišel do njega in ker je slučajno polagoma vozil, sem z njim korakal in ga gledal kot največje čudo na svetu, dokler me ni neki delavec prijel za roko, malo stresel in odpeljal stran od stroja. Moja želja je bila izpolnjena. Videl sem parni stroj, brez konj se je pomikal — zelo lep spomin iz .mojega življenja. Zakaj sem to napisal v uvodu svojega dopisa, bom takoj pojasnil. Ko sem se izučil obrti, sem šel v svet, seveda tako, kakor smo takrat rokodelci potovali, eno srajco, ene spodnje hlače, zavite v platno, in palico ter — zbogom Ljubljana. Doživel sem po svetu veliko lepih in interesantnih stvari. Leta 1922. sem bil povabljen k prijatelju, da poslušam tudi prvič prenos po radiu — slučajno z Dunaja. Ko mi natakne prijatelj slušalke na glavo, zasli-šim govor tako natanko, kakor da bi kdo stal za menoj in govoril. Vedel sem že malo, kako se prenos vrši, ali vseeno, tega si nisem predstavljal. Občutek sem imel skoraj isti, kakor takrat, ko sem prvič zagledal parni stroj. Premišljujem, poslušam, se čudim in čudim — brez vsake zveze, brez vsake žice, samo po zraiku — vse mi je bilo naenkrat preveč. Kar zazeblo me je. Prijatelju rečem pri odmoru: »Res ena največjih iznajdb!« Ta večer je bil zame odločilen — postal sem takozvani radio-amater. Moja edina želja je bila — aparat — in kupil sem si ga ter nisem bil več brez njega in mislim, da tudi nikoli več brez njega ne bom. Devet let je poteklo, odkar imam radio, in vendar sem vedno vesel, ko ga poslušam. Ko to pišem, pojo naši bratje slučajno »Buči, buči morije« iz Filharmonije. Veliko lepega, prijetnega in poučnega sem že poslušal, četudi včasih aparat ali sosed ali cestna železnica nagaja, vendar pa vzamem vse to v dobro in mislim, da bo vse še odpravljeno. Radiofonija ima tako prihodnost, kot morda nobena druga iznajdba na svetu. Ne bo več tako daleč, kot od parnega stroja do radia, in slišali in videli bomo, kaj se godi po svetu. Zato priporočam vsem tovarišem in drugim, kdor le more, naj si prihrani toliko, da si kupi aparat, Radio nudi Če je bilo kedaj resnično reklo, da je knjiga naš najboljši prijatelj, je to še veliko bolj istinito pri radiu. Tudi najboljši prijatelji ti postanejo v gotovem razpoloženju odveč, pa jih žal ne moreš odsloviti, dočim radio lahko priklopiš in odklopiš po mili volji. Fran Miklič, hotelir Malo skeptično sem gledal na naprave, ko sem dal montirati v svojih restavracijskih prostorih prvi radio. Uspeh pa me je tako zadovoljil, da sem v novi zgradbi mojega hotela pustil uvesti že v napreji v več prostorov napeljavo za radio in uredil celico za veliko radio hišno centralo, ker vem, da je to za goste nad vse prijetna in za restavraterja najekono-mičnejša zabava. poleg jako koristnega pouka tujih jezikov, zbližanja in spoznavanja narodov, na prvem mestu zanimiva poročila o raznih športnih prireditvah, stalne informacije denarnega trga, izobraževalno operno in koncertno glasbo ter mnogo druge lažje zabave, pravzaprav zelo poceni. Želim Radiu Ljubljani še mnogo novih članov, ki naj z istim veseljem poslušajo prenose, kot jih jaz že leta poslušam. Milan Skaberne, veletrgovec Razgovor z Marconijem Med pionirji radiofonije zavzema eno naj odličnejših mest gotovo Marconi. »Pra-ger Presse« je nedavno .objavila zanimiv razgovor z Marconijem, iz katerega posnemamo naslednja zanimiva izvajanja. »Ali mislite na možnost občevanja med planeti s pomočjo radijskih valov v bližnji bodio&nosti?« »Če vzamemo za podlago hipotezo, da so nekateri planeti obljudeni z bitji, ki imajo inteligenco, podobno inteligenci Zemljanov, nas po mojem mnenju nič ne more ovirati, da ne bi stopili prej ali slej s temi bitji v stike vpraiv po radiu,« »Ali .mislite, da se bo dalo to. izvesti v. tridesetih letih?« »Ni nemogoče, da ne bi se to- izvršilo celo poprej? Ampak težko je, dajati v takih rečeh točne izjave. Kar pa vem, je to, da se nič, prav nič ne ustavlja temu, da ne bi stopili v stike s kakšnim planetom po radiu, pod pogojem seveda, da gornja hipoteza odgovarja resničnosti.« »Trideset let že poteka, odkar se Vam je posrečil Vaš epohalni izum. Tedaj ste edino Vi mogli presoditi pravo pomembnost svoje iznajdbe. Ali pa se je uresničilo vse v tem času, kar s'te pričakovali?« »Da, velik del mojih pričakovanj se je uresničil,« .je počasi odgovoril iznajditelj. »Mogel bi celo reči, da so se uresničile stvari, ki jih niti nisem pričakoval. Na primer izredni razvoj radijskih oddaj. Na drugi strani pa so nekatere plati moje iznajdbe napredovale počasneje, nego sem mislil. Tako je bilo treba ogromnega truda, nešteto poizkusov, dokler je postalo občevanje na velike 'daljave praktično uporabno.« »Cesto sem mislil na razliko med Vami in Ganidhijem. Ta hoče poenostaviti življenje, zatreti stroj. Vi pa poskušate olajšati življenje s pametno. uporabo tehnike,« »'Birez dvoma,« je odvrnil Marconi. »Moj trud je dosegel, da milijoni ljudi žive na življenjski ploskvi, ki bi je sicer nikdar ne dosegli v drugih življenjskih okolnostih. Lahko očitamo stroju, da je povzročil nekako nadprodukcijo. To je res. A nič manj res pa ni, da na primer Londončani danes ne bi mogli delati, kakor delajo danes, če ne bi imeli telefona in brzoijava ...« »In bodočnost?« »Verjemite mi: napredek človeštva še ni dospel do viška. Rastel bo še vedno navzgor. Radijske oddaje bodo postale dostopne čimdalje širšim slojem. Prišli bomo tako daleč, da bomo občevali na da- ljavo brezžičnim potem, ne da bi se morali za to posluževati poštnih uradov. Možno bo, da bom z aparatom pred sabo na mizi poslal komurkoli v Ameriki svoje sporočilo in bom prejel od njega odgovor brez vsakršnega posredovanja.« Same obletnice Ameriške amaterske oddajne postaje so nedavno slavile dvajseto obletni-c o svojega obstoja. Že 1912 jih je namreč ameriška vlada priznala in uredila njih delovanje. Trenutno je v Ameriki več nego 30.000 amaterskih oddajniji postaj, ki so združene v mogočni American 'Radio Relay Lea-gue. Da bi pri nas v kratkem dobili kako podobno amatersko postajo, pač ni v današnjih razmerah verjetno ... * Nemški radio je slavil 29. oktobra svojo d e v e 11 e t n i c o. Tega dne 1923 se je pričela Funk-Stunde z oddajami v Voxhaus-.postaji v Pois>damu, * Te dni bo slavila svojoi desetletnico angleška radiofonija in z njo vred tudi vzorna B. B. C. (British Broad- easting Corporation). * Pred Nemčijo in Anglijo pa je pričela z oddajami 4. novembra 1922 francoska postaja Radio-Paris, ki torej tudi slavi desetletnico. Žal je francoska radiofonija v primeri z radiofonijo ostalega Zapada močno zaostala. Ali je naš list potreben? Radio, pa taksa, pa še list? Dobro si stvar premislimo in nikar stvari prenaglo ne odložite! Poslušanje radia brez načrta in brez premisleka je polovično poslušanje. Uporaba aparata brez lista je nepopolna uporaba. In vendar hočete od radia imeti čim več. Za sorazmerno precejšnje stroške morate tudi dobiti čim več. Zato je tudi list potreben. In če Vam je na tem, da Vam radio res nudi vse, kar more, morate imeti tudi list. Kako pa je s to rečjo? V soboto zvečer sedete za mizo in odprete list. Iz številnih pregledov in bogatih sporedov pričnete izbirati to, kar bi Vam utegnilo biti všeč in kar boste mogli vsak dan poslušati. To podčrtate ali pa spišete kot urnik v poseben zvez-čič ali pa na listič. In to Vam bo vodilo pri poslušanju med tednom. Največje važnosti v človekovem življenju je red. In tudi poslušanje pa vprav poslušanje je treba smotrno urediti. Če poslušate zgolj slučajno, brez reda in na slepo srečo, boste včasih prijetno presenečeni, še večkrat pa bridko razočarani. Vse to Vam list prihrani. K redu v poslušanju pa Vam lahko pripomore zgolj list. Strošek zanj — in naročnina na naš list je smešno nizka — se Vam bogato poplača. Radio doma — pa brez lista, postane kaj rad navaden del opreme in nič več. To pa je bistvu radia vprav nasprotno. Radio mora postati in ostati eno izmed živih središč slehernega doma. Naš list to nalogo vrši od vsega po-četka. Bredel je skozi težke čase kriz in nerazumevanja. Danes se v merilu slovenskih razmer pomeri z vsakim tujim listom. Za povprečnega slovenskega amaterja prinaša vse, kar ta potrebuje. Ali je naš list potreben? Kdo še dvomi o tem? In naj ga ne bo amaterja, ki ne bi rad utrpel strošek zanj Zakaj le tako mu bo radio dal vse, kar more dati. Brezžične zanimivosti Pero Horn Tako lepo in plodonosno nisem izrabil in preživel še nobenih počitnic kot letošnje. Proti koncu šolskega leta mi je namreč svak Marijan ponudil svoje fino kolo znamke Waffenrad, naj na njem preživim svoje počitnice. Začudeno sem ga pogledal ob tej njegovi velikodušni ponudbi saj vendar ni navada, da bi kdo komu posodil kolo, najmanj še svak svaku, pa kair za dva meseca! Toda on me kratko zavrne, češ, da moram kolo vzeti in se z njim podati po svetu, da se malo razvedrim in odpočijem. Spotoma pa naj kje obiščem radio poslušalce. Morda še kje iztaiknem kakega komarja in še lahko kaj zaslužim. On sam pa me hoče tudi denarno podpreti, če kaj rabim, da mi ne bo treba preveč stikati za radio-komarji. 'No, s te strani svojega svaka doslej še nisem poznal! Konec je bil ta, da sem se po prvem juliju podal na pot, Saj sem prejel svojo iplačo in povrh h godu še polno častitk v obliki čekovnih nakaznic , .. Napravil sem si načrt, da se podam na pot proti Novemu mestu in spotoma obiščem kako hišo, ki ima svojo' streho z dolgo žico pritrjeno h kaki visoki smreki. Poiskati sem hotel stika med radijskim predavanjem in poslušalci. Žena mi pripravi vse potrebno za na pot, želi, da ne obvisim kje na kaki prenizko napeti anteni, pošlje brezžičen poljub v slovo in že se spusti moje kolo proti Kamniku in Domžalam, Lepo- me greje toplo jutranje julijsko sonce v hrbet, ptiči žgole svojo jutranjo molitev, moje kolo pa lahno brni po beli cesti. Doseči sem nameraval tisti dan Litijo in obiskati tamkajšnjega upravitelja g. Rostoharja, ki je med prvimi šolami uvedel radio prejemno. postajo. Za prvo postajo, sem pa štel Ihan. Oglasim se na domu. našega odličnega slovničarja g. prof. Breznika. Naročim si skledico mleka, ki me je prav sladko odžejalo. Pa pride k meni gospodinja, vprašujoč, kdo sem, ker imam tak znan glas. Prišlo je na dan, da me poznajo po radiu, ko. ®o poslušali moija predavanja. Seveda sm.o si postali domači in razvil se je kar prijeten razgovor o radiu, o aparatih, pa tudi o letini itd. Nazadnje sem si ogledal tudi anteno, o kateri so trdili, da ni baš najbolje napeljana. Seveda, zaupanje je bilo tu, češ radio predavatelj mora poznati tudi vse različne hibe, ki so vzrok slabšemu prejemu radijskega programa. Toda predavatelj je eno, tehnik pa drugo! Sicer pa v taki neposredni bližini oddajne postaje — pra- vijo — gre tudi brez antene. Morda celo brez aparata! Slušalke si natakneš na ušesa, banane pa vzaraeš v vsako roko eno ali pa kar v žep in že slišiš — zlasti če ti kdo kakšno šumečo prisoli.. . Po slovesu se povzpnem na grič k šoli. Gosp-oda upravitelja Ivana ni bilo doma, sprejela me je njegova ženka. Načela sva domač razgovor. Ko je prišel še g. Ivan domov, me ni bilo nikamor več sj: raviti in ostal sem pri njih do 15. ure. Razgovarjali smo se o vsem mogočem, zlasti o vrtnarstvu. Tovarišu Ivanu je namreč njegov vrt pri srcu bolj kot vse drugo. Semenja dobiva direktno iz Nemčije. Go/i kakih 70 različnih vrst vrtnic in kaj vem koliko vrst dalij. KadaT rabite, radio poslušalci, kako posebnost, jo kar mahnite v Ihan, ali pa sporočite po radio pošti, kaj potrebujete. Saj tovariš Ivan tudi posluša radio. Seveda je bilo govora tudi o programu, zlasti o šolskih oddajah. Ni mogel prehvaliti pomembnosti, ki jo vrši radio postaja tako v gospodarskem kot tudi prosvetnem ozira. Toda bilo se je treba dvigniti dalje proti jugovzhodu. Cesta se spušča polagoma proti Savi. Na kolesu človek ni kaj posebno vezan zlasti če ima pred seboj ravno prosto cesto in obe zavori v redu. Lahko se vda svojim nrslim in sanjam, a zaspati ne- sme. Tudi jaz sem se vdal svojim mislim. Iz razgovora o gospodarskem pomenu radia mi je prišlo na um, da bi bilo dobro, ko bi oni šolski upravitelji, ki imajo aparat, redno objavljali svo;im vaščanom vsakodnevno radijsko vremensko napoved. Napisali bi jo na tablico na šolskih vratih. Tako bi pomembnost radia kmalu spoznalo in pri-poznalo tudi naše kmetsko ljudstvo in bi ta malenkost tudi še drugače prispevala za boljši stik med šolo in domom. Pot mi je izginjala pot kolesom, da je bilo veselje in srce mi je samo vriskalo iz zavesti lepote in prostosti, Kar nič mi ni bilo dolgočasno po šolskem delu. Zlasti so me zanimale antenske napeljave, ki jih pa tu nisem opazil toliko kot v srednjem delu kamniškega okraja. Pri neki hiši . Elgar: Ljubavni pozdrav. 7. Siede: škatla vojakov. — 18.25 »Velika vloga«, predavanje. — 18.50 Angleščina. — 19.30 »Kdo je?« literarna uganka. — 19.30 Bismarck«, predavanje. — 20.05 Koncert: 1. Mozart: Simfonija v c-duru, K. V. 425 (Adagio) Allegro spirituoso: Poco adagio: Menuetto: Presto. — 2. Mozart: a) »Cosi fan tutte«, arija; b) Rezitativ in arija iz »Misero«. 3. J. S. Bach: Praludij in Fuga v es-duru ja orgle. 4. VVeber: »Turandot«, overtura. 5. Weber: »Oberon«, arije. — 22.C0 Delo zimske akcije. — 22.45 Koncert. 394/761 Bucarest 12 kW 12.(10 Plošče. — 13.00 Plošče. — 17.C0 Lahka romunska glasba. — 18.10 Ve- černi koncert. — 19.00 Radio univerza. — 19.40 Plošče. — 20.00 Komorna glasba. Brahms: Kvartet op. 26. Beethoven: Vil simfonija. — 21.15 Lahka glasba. 404 743 Suisse Romande 25 kW 12.40 Plošče. — 15.30 Radio kvintet. 16.20 Radio kvintet. — 18.00 Mladinsko zborovanje. — 18.30 Nemščina. 19.15 Plošče. — 20.C0 Komorna glasba. — 21.00 Kabaretni program. 409/734 Ka'ovice 12 kW 12.10 Plošče. — 16.40 Varšava. — 19.C0 Plošče. — 20.00 Varšava. 41W7I6 Berlin 15 kW 6.15 Gimnastika. — 6.35 Koncert. — 11.30 Koncert. — 14.G0 Plošče. — 15.20 Ženska ura. — 15.35 Pestra ura. 16.30 Zabavna glasba: 1. Snicfce: »Gospa Luna«, overtura. 2. Strauss: »Cigan baron«, fantazija. 3. Leopold: Flora-valček. 4. Lowenthal: Potpuri. 5. Meisel: Veseli Dunaj, valček. — 17.30 Lov na gorile. — 17.45 Mladinska ura. — 18.05 Klavir. 19.00 Inter-view. — 19.10 Zabavna glasba. — 20.45 Melodije. — 21.50 A. Schaffer čita svoja dela. — 22.00 Poročila, nato plesna glasba. — 24.00 Veseloigra. 430/697 Beograd 2.5 kW I1.C0 Plošče. — 12.05 Radio koncert. — 15.00 Plošče. — 16.00 Predavanje. — 16.30 Radio koncert. — 19.00 Nemščina. — 19.30 Plošče. — 20.00 Operni prenos iz Narodnega gledališča. — 21.30 Poročila. 441/68i> Rim 50 kW 12.30 Plošče. — 13.00 Radio seksiet. 17.30 Orkestralni koncert. — 20.20. Plošče. — 20.45 Lahka glasba. 459 653 Beromiinster 60 kW 10.20 šolski radio. — 12.40 Stari in novi plesi. — 15.30 Koncert kvinteta »Radio«. — 16.30 Radio orkester. — 18.30 Novi kulturni filmi iz Švice. 19.15 Reportaža iz reklamnih podjetij. — 19.45 Ura mladih umetni- kov. — 20.30 Sliki. — 20.40 Dunajska glasba. — 21.40 Prenos kon-cei-ta iz kazinske restavracije v Bernu. 472/635 Langenberg 60 kW 6.45 Gimnastika. — 7.05 Koncert. 10.11) šolska ura. — 11.20 Plošče. — 12.00 Zabavna glasba. — 13.00 Opoldanski koncert. — 15.50 Otroška ura. 16.20 Mladinska ura. — 17.00 Koncert. — 18.10 Lirika. — 19.00 Ženska ura. — 20.00 Collegium musicum. I. Telemann: Violinski koneert v a-molu. 2. Bach: »Božični oratorij«, pastirska glasba. 3. Bach: Sopran arija iz kantate. 4. Reger: Solo violina. 5. Purcell: Iz sonate g-dur. 6. Handel: Concerto grosso —• a-dur. 7. Handel: »Rinaldo«, arija. 8. Bruckner: Andante molto sostenuto. 22.05 Poročila. — 22.30 Koncert. 489/614 Praga 120 kW 10.00 Moravska Ostrava. — 11.00 Plošče. — 12.10 Plošče. — 12.30 Moravska Ostrava. — 13.40 Plošče. — 15.30 Pianinski koncert — 16.10 Bratislava. — 17.30 Mladinska ura. 17.50 Plošče. — J9.00 Brno. — 21.00 Radio orkester. — 22.20 Koncert salonskega orkestra. 517/580 Dunaj 15 kW II.30 Opoldanski koncert: 1. Nova-ček: Ahoi, koračnica. 2. Lehar: Valček. 3. Miheli: Suita. 4. Griinfeld Serenada e-moU. 5. VVeidenhoffer: Jutro na Rennu, angl. valček 6. Geit-ner: Tango. 7. Kerpen: Dunajska melodija. 8. P. Abraham: »Viktorija in njen husar«, potpuri. — 12.40 Plošče. — 13.10 Plošče. — 15.50 Mladinska ura. — 17.00 Jazz. — 18.35 Demokracija in diktatura. — 19.00 Angleščina. — 20.00 Zabavna glasba: 1. Strauss: »Vesela vojska«, overtura. 2. Ertl: Valček. 3. Reinhardt: Melodija. 4. Neumann: Fantazija, 5. Lehar: Ciganska veselica. 6. Man-fred: Potpuri. 7. Lanner: Valček. 8. Offenbach: »Princesa ;z Trapezun-ta«, overtura. — 21.00 Evropski koncert: Irska. — 22.15 Poročila. — 22.30 Plesna glasba. 525/571 Palermo 3 kW 13.00 Izbrana glasba. — 17.30 Plošče. 20.20 Plošče. — 20.45 Komorna glasba. 1. Scarlatti: Dve sonati. 2. Cha-minade: # Koncert za flavto. 3. Cami-niti: Verso l'oblio. 4. Haendel: Sonata za flavto in harfo. 5. Napoli: Improviso. 6. Schubert: Vojaška koračnica. Schumann: Karneval-su'ita. 8. Mascagni: »Iris«, ples. 533/563 Miinchen 1 5 kW 6.15 Gimnastika. — 12.00 Opoldanski koncert. — 13.30 Stuttgart. — 15.50 Koncert: I. Handel: »Šaloma«, arija. 2. Bach: Recitativ in rondo. 3. Bach: Cavatina. — 16.20 Klavir. — 17.00 Koncert. — 18.15 Izbira poklica. — 18.35 Ura dela. — 19.05 Dvojni moški kvartet. — 19.35 Zabavna glasba. — 20.30 Rezervirano za prenos. — 21.20 Komorna glasba: 1. Schumann: Trio za klavir, violino in violončelo, f-dur, št. 80. 2. Brahms: Trio, es-dur. št 40. — 22.45 Evropski koncert: Irska, nato plošče. 505/545 Budapest 18.5 kW 9.15 Koncert vojaške godbe. — 12.05 Radio kvintet. — 17.25 Jazz. — 18.30 Prenos zvočnega filma. — 20.15 Koncert budimpeštanske filharmonije. — 22.10 Poročila, nato ciganska glasba. 1412/213 Varšava 120 kW 12.10 Plošče. — 16.30 PloSče. — 17.00 Pianinski koncert Szelutovih kompozicij. — 17.35 Vokalni koncert. — 18.00 Plesna in lahka glasba. — 20.00 Prenos evropskega koncerta iz Dublina z Irske. 22.30 Plesna glasba. — 23.00 Plesna glasba. 1445/207.50 Pariš 15 kW _Eifiel-ov stolp_ 12.30 Radio kvintet. — 13.00—19.20 Poročila. — 19.30 Varietejski program. — 20.30 Mandoline in kitare. 1554^193 Dawentry 5xx 30 kW 16.45 Koncert klasične glasbe. — 17.30 Radio orkester. — 19.30 Violončelo in pianino. — 21. Igra. — 22.35 Igra. — 24.00 Plesna glasbo. EUMI6 - APARATI Zahtevajte tudi prospekt za izborili troelektronski b^ « ■ ^^ EUMIG tipa 132 ! KAVlO največji učinek, mojstersko delo moderne radijske tehnike! eumi6 6 elektronski super tipa 363 7 vglašenih krogov, eksponencijalne elektronke, elektrodinamični zvočnik. Začasna cena Din 6500'— Zastopnik za dravsko banovino: LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 5 Torek 8. novembra 57q/521 Ljubljana 5.27 kW 11.15 Šolska ura: O Reslu (dr. Lovro Čermelj) 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Salonski kvintet: Koračnica (Dostal) Mimosa valček (Sidney) Gospod in gospa Denis (Offenbach) Iz Mozartovega carstva (Urbach) Potovanje po Sredozemskem morju (Jalovvitz) Fox (Schemel) 18.30 Nemščina (dr. Grafenauer) 19.00 Gospodarska social. vzgoja (dr. Gogala) 19.30 Zunanji ustroj vsemirja (A. Peterlin) 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Čas, poročila, plošče 22.30 Napoved programa za naslednji dan 248/1211 Trst 10 kW 11.15 Pester koucert. — 12.30 Plošče. — (3.00 Radio orkester. — 17.00 Vokalni in violinski koncert. — 17.00 komorna glasba. — 19.00 Pester koncert. — 19.30 Plošče. — 20.00 Plošče. — 20.30 Moja hiša — moja hiša, opereta. 259/1157 Leipzig 2 kW 6.15 Gimnastika. — 6.35 Koncert. — 10.10 šolska ura, — 11.50 Plošče. — 13.15 Plošče. — 14.30 Mladinska ura. — 16.30 Popoldanski koncert. — iS.O5 Ženska ura. — 19.00 Plošče. — 20.00 Igra. — 21.10 Simfonični orkester. — 22.10 Poročila, nato koncert: 1. Verdi: >Atda«, koračnica. 2. Lehar: Grof Luxemburg*, valček. 3. Smetana: »Prodana nevesta-, koračnica. 4. Delibes: »Coppelia«, valček. 5. Massenet: Koračnica. 6. Carrenno: Valček. 7. Bartholdy: Koračnica. 8. Strauss: Akvarelni-valček. 9. Grieg: Sigurd Jorsalfar«, koračnica. 10. VValdteufel: Valček. 11. Futik: Vstop gladiatorjev, koračnica. 12. Strauss: Valček. 15. Lehar: »Dunajske žene«, koračnica. 264/1137 Mor, Ostrava 11.2 kW 9.15 Koncert vojaške godbe. — 10.10 Praga. — 11.00 Plošče. — 12.50 Brno. 15.30 Vokalni in pianinski koncert. 16.10 Radio koncert. — 18.00 Plošče. M).00 Praga. — 20.20 Lahka glasba. 20.50 Brno. — 22.20 Praga. 269.4/1112 Bari 20 kW 13.15 l.ahka glasba. — 17.30 Plošče. 20.35 Pester koncert. 1. Ainadei: Orientalske impresije. 2. Arn: Serenuda. 3. Santiliguido: Preludij. 4. Bottacclii-ari: Anime alla deriva. 5. Pe rgolesi: Tue giorni .sou elie Nino. 6. Lango: Capriccio. 7. Cortopassi: Verso la luce. 8. Trevisiol: Simfonična predigra. — 22.20 Jazz. 276 1085 Konigsberg 60 kW 6.00 Gimnastika. — 6.35 Koncert. — 11.30 Opoldanski koncert. — 13.30 Plošče. — 15.30 Otroška ura. — 16.00 Zabavna glasba: 1. Lortzing: »Car in tesar«, overtura. 2. Puccini: »Mada-me Buterfly«, fantazija. 3. Smetana: »Sarka«, overtura. 4. Svenclsen: Ro-manza, opus 26. 5. Grieg: Pecr Gynt«, suita. 6. čakovsky: »Eugen Onegin«, valček. 7. Jones: »Gejsa«, potpuri. 8. Morlav: Danse Crizole. 9. Jarno: llei Lussa, koračnica. — 17.30 Literarna ura. — 17.45 Kaj je psyhoanaliza? — 18.30 Delavska ura. — 19.00 Stenograni-diktat. — 19.30 Plošče. — 20.30 Igra. — 21.20 ]. S. Bach: Igra Collegium musieura. — 22.20 Poročila. 279/1076 Bratislava 13.5 kW 9.15 Moravska Ostrava. — 10.10 Praga. — 11.05 Plošče. — 12.30 Brno. 15.30 Praga. — 16.00 Plošče. — 17.10 Moravska Ostrava. — 17.45 Italijanske pesmi iz 17., 18. in 19. stoletja. 19.00 Praga. — 20.00 Simfonični koncert. — 22.20 Praga. 294/1022 Košice 2.6 kW 361/832 Stuttgart 60 kW 11.50 Plošče. — 12.50 Koncert salonskega kvinteta. — 15.55 Plošče. 14.50 Popoldanski koncert. — I s.30 Plošče. — 19.00 Praga. — 19.50 Koncert koralnega okteta. — 22.20 Praga. 307/977 Zagreb 0.75 kW 12.50 Plošče. — 17.00 Radio koncert. — 19.45 Kulturne in društvene vesti. — 20.00 Zgodovinski ciklus klavirske glasbe. — 1. ScarJatti: Sonata v d-molu. — 2. Couperin: Florentinka. — 5. Bach: Preludij in fuga v d-duru. — 20.30 Koncertni večer. — 22.10 Plesna glasba. 342/878 Brno 32 kW 9.13 Moravska Ostrava. — 10.10 Praga. — 11.00 Plošče. — 12.30 Radio orkester. — 13.40 Praga. — 13.30 Praga. — 16.10 Moravska Ostrava. 17.10 Plošče. — 17.50 Esperanto. -18.25 Nemška ura. — 19.00 Praga. — 20.50 Večerni koncert. — 22.20 Praga. 335/896 Poznani 1.35 kW 13.05 Plošče. — 17.00 Varšava. — 18.00 Varšava. — 19.50 Glasbeni fe-uilltoni. — 20.00 'Poljudne pesmi. — 21.00 Poljudne pesmi. — 21.30 Simfonični jazz-koncert. — 221.50 Plesna glasba. 349/860 Barcelona 7.5 kW 19.00 Trio. — 19.30 Plošče. — 21.10 Radio orkester. — 22.00 Igra. 356 843 London Region. 50 kW 17.30 Dnwentry. — 19.35 Večerni koncert. — 20.45 Pestra glasba. — 21.30 Vokalni koncert. — 22.00 Francoska gledališka glasba. — 23.33 Plesna glasba. 385/779 Toulouse 8 kW 17.30 Plesna glasba. — 17.43 Havajske kitare. — 18.15 Operne pesmi. — 19.00 Popevke. — 19.30 Harmonike. — 19.45 Pestra glasba. — 20.30 Večerni koncert. — 21.00 Simfonični koncert. — 21.45 Italijanske pesmi. — 22.30 Poljudna glasba. — 0.05 Angleška glasba. 6.15 Gimnastika, — 7.20 Plošče. 10.00 Balade. — 10.30 šolska ura. 12.0« Opoldanski koncert. — 13.30 Plošče. — 14.30 Angleščina. — 16.30 Cvetlična ura. — 16.30 Ženska ura. 17.00 Popoldanski koncert. 1. Motil: Balet. — 2. Kaminski: Triptvehon. — 3. Liszt: Sveti trije kralji, ko-Brieldien: »Ivan v Parizu«, overtura. 2. Puccini: >:Tosea«, arije. 3. Sta-ro-francoska Gavota. 4. Bizet: Blu-menarie. 5. Loooeq: »Girofle-Girolla«, overtura. 6. Zeller: Martin, valček. 7. Millocker: »Dijak-prosjak«. 8. Dil-linger: >Don Cezar«, potpuri. 9. Leliar: Dežela smeljaja«. melodija. 10. Lehar: Zlato in srebro, valček. 11. Lehar: »Lep je svete, melodija. 12. Fall: Koračnica. — 20.30 Frankfurt. — 22.10 Plošče. — 22.45 Frankfurt. 390/770 Frankfurt 1.5 kW 6.15 Gimnastika. — 7.20 Plošče. — 10.10 šolska ura. — 12.(Ml Opoldanski koncert. — 13.30 Plošče. — 14.10 Koncert. — 15.20' Gospodinjska ura. — 17.00 Popoldanski koncert. — IS.50 Mestna in kmetska gospodinja v službi nemškega tedna. — 19.30 Zabavna glasba: 1. Locoeq: -Cirofle-Girofla«, overtura. 2. Zeller: Mar-tin-valček. 3. Millocker: »Dijuk-prosjak:, melodije. 4. Dellinger: Don Cezar«, potpuri. 5. Lehar: Dežela smehljaja«, melodija. 6. Lehar: Srebro in zlato, valček. 7. Lehar: : Lep je svet«, melodije. 8. Fall: koračnica. — 20.30 »Hanibal . tragedija. — 22.10 Variete. — 22.45 Koncert: I. Smigaglia: Piemontski ples. op. 31, ši. I. 2. Italijanske melodije. 3. Grieg: Iz simfoničnih plesov, op. 64. 4. Skandinavske melodije. 5. Lja-doff: Ruske narodne melodije, op. 58. 6. Ruske melodije. 7. španske melodije. 8. Falla: španski ples. 394/761 Bucarest 12 kW 12.00 Plošče. — 13.00 Plošče. — 17.00 Lahka romunska glasba. — IS.10 Večerni koncert. — 19.00 Radio univerza. — 19.40 Plošče. — 20.00 Vokalni koncert. Rossini: Seviljski brivec, arija. Snint-Saens: Le l-ossignol. Dragoi: Dve ariji. Mahler: Jaz sem svet. — 20.20 Simfonični koncert: Ne le v evropskih, temveč tudi v ameriških aparatih izboljša Tungsram-barium-elekfronka sprejem, poviša jakost in kvaliteto TUNGSRAM )$$&*++%%%$&$ "&'''**##&'%%*#%))%*#&#&%&&'(**%&&%% Mozart: Cosi flan tutle, overtura. Beethoven: Simfonija št. 1. Mendels-sohn: Suita za orkester in violino. 404/743 Suisse Romande 25 kW 12.40 Plošče. — 15.30 Radio kvintet. 16.30 Ženska ura. — 19.15 Plošče. — 20.00 Literarna ura. — 20.30 Simfonični koncert. 409/734 Katovice 12 kW 12.10 Plošče. — 16.30 Plošče. — 16.40 Varšava. — 19.20 Plošče. — 19.30 Varšava. 419/716 Berlin 15 kW 6.15 Gimnastika. — 6.35 Koncert. — 11.30 Opoldanski koncert. — 14.00 Plošče. — 15.20 Ženska ura. — 15.35 R. Sehumann. — 15.55 Melodije. — 16.30 Leipzig. — 17.30 Obisk na hun-skem grobu. — 17.45 Kvartet: 1. Glasunov: Slovanski kvartet g-dur, op. 26. (Moderato-Alla Mazurka-fnter-ludium-linale). 2. Sehumann: Kvartet a-moll. op. 41. (Introduzione. Andante espresivo. Allegro-Scherzo-Ada-gio-Presto. — 18.30 Literarna ura. — 19.10 Zabavna glasba. — 20.15 Miinchen. — 22.00 Poročila, nato prenos športnih dogodkov. 430/697 Beograd 2 5 kW 11.(M) Radio koncert. — U. 05 Ploščo. — 15.00 Plošče. — 15.30 Jugoslovanske pesmi. — 16.00 Predavanje. — 16.30 Radio koncert. — 19.00 Francoščina. — 19.30 Plošče. — 20.00 Prenos iz Zagreba. — 22.00 Poročila. 441/680 Rim 50 kW 12.30 Plošče. — 13.00 Rrnlio sekalci. 17.30 Orkestralni koncert. — 20.00 Plošče. — 20.15 Plošče. — 20.45 Komedija. 459 653 Beromiinster 60 kW 12.40 Opoldanski koncert. — 15.30 liadio orkester. — 16.00 Zabavni koncert. — 19.03 Zvočni kino. — 19.45 Poljudna glasba. — 20.25 Veseloigra. — 21.05 Radio orkester. — 21.40 Robert Schumannov venček pesmi. 472/635 Langenberg 60 kW 6.45 Gimnastika. — 7.05 Plošče. — 10.10 Ura za brezposelne. — 11.20 šolska ura. — 12.00 Promenadni koncert. — 13.00 Opoldanski koncert. 14.30 Plošče. — 15.50 Otroška ura. 16.20 šolska ura za višje šole. — 17.00 Koncert. 1. Koncertna overtura. 2. Pierne: Rapsodija Baskov. 3. Ne-vin: Dan v Benetkah, suita. 4.. Au-difle: Nočni Čas. valček. 5. Taeve: a) epilog, b) humoreska. 6. Lincke: Overtura. — Italijanščina. — 19.00 Kmetijska ura. — 19.30 Literarna ura. — 20.15 Munchen. 489/614 Praga 120 k\V 9.15 Moravska Ostrava. — 10.10 šolski ladio. — 10.45 Plošče. — 11.00 Plošče. — 12.10 Plošče. — 12.30 Brno. 15.40 Plošče. — 15.30 Violinski koncert. — 16.10 Moravska Ostrava. — 17.50 Plošče. — 18.30 Nemška glasba. 19.20 Radio orkester. — 19.15 Paga-nini-jeve violinske sonate. — 12.10 Trio. - 21.00 Brno. — 22.20 češka glasba. 517/580 Dunaj 15 kW 10.20 .šolska ura. — 11.30 Opoldanski koncert. — 12.40 Plošče. — 13.00 časovna napoved. — 13.10 Plošče. — 15.00 Poročila. — 15.20 Schubert. — 16.15 (Itroška ura. — 17.00 Popoldanski koncert: 1. Heckel: Koračnica. 2. Kuhlan: Overtura. 3. Fetras: Valček. 4. Urbach: Schubert, lantazija. 5. Lederev: Valse lente. 6. Sclineider: Potpuri. 7. Popp: Fantazija. 8. Dvorak: Slovanski ples VIII. — 18.50 Francoščina. — 19.25 »Cosi fan tuttes, kom. opera. Mozart. — 22.35 Koncert. 525/571 Palermo 3 k\X/ 13.00 Plošče. — 17.40 Pestra glasba. 20.20 Plošče. — 20.45 »Ples v maskah«. Verdi. 533/563 Munchen 1.5 kW 6.45 Gimnastika. — 12.00 Opoldanski koncert. — 13.00 Plošče. — 15.00 Gospodarska ura. — 16.45 Koncert. — 18.35 Osnovna .renta. — 19.05 Komorna glasba: 1. Mozart: ; Figarova /enitev. overtura. 2. Racetti: Andante in Menuetto. 3. Gossec: Ga-vote. 4. čajkovskv: Baletna suita. 5. Zanner: Valček. 6. Suppe: »Veseli fantje«, overtura. — 20.15 *t'orre-giidor«, opera v 4. dej., Wolf. — 22.00 Monakovski observatorij. — 22.20 Poročila. 550/545 Budapest 18.5 kW 9.15 Pester koncert. — 12.05 Opol-dnuski koncert. — 17.00 Ciganska glasba. — 18.30 »Valkira«, opera, K. VVagner. — Ciganska glasba. 1412/213 Varšava '20 kW 12.10 Plošče. — 16.30 Plošče. — 17.00 Simfonični koncert. — 1. Handel: Koncert v g-inolu št. 6. — 2. Lully Mottl: Baletua suita. — 3. Dvorak: llusiti — overtura. — 4. Weinber-ger: Polka iz opere švanda du-dak. — 18.00 Lahka glasba. — 19.10 Zgodovina loterije na Poljskem. — 20.00 Poljudni koncert. — 21.35 Pianinski koncert. — 22.15 Plesna glasba. — 23.00 Plesna glasba. 1445/207.50 Pariš 15 kW Eiifel-ov stolp 12.30 Pe.-lra glasba. — 13.00—19.20 Poročila. — 19.30 Pianinski koncert. 20.00 Koncert kvarteta. 1554 193 Dawentry 5xx 30 kW 17.30 Popoldanski koncert. — 19.30 Violončelo in pianino. — 20.20 Koncert vojaške godbe. — 22.43 Igra. — 23.35 Pfcsna glasba. Sreda 9. novembra 576/521 Ljubljana 5.27 kW 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Otroški kotiček (M. Komanova) 18.00 Salonski kvintet: Akvareli (Strauss) Maro ne plači (Trait) Legenda (Dvorak) Kitica srpskih (Šidak) Miniature suite (Coates) Die Puppenfee (Bayer) 19.00 Ruščina (dr. Preobraženski) 19.30 Literarna ura: Narte Veli-konja čita iz svojih spisov 20.00 Prenos iz Prage: Koncert Češke Filharmonije: Simfonija (J. Stamitz), glasba za godalni kvartet z orkestrom Simfonija št. 4 v G-duru (Dvorak) Dirigent Vaclav Talich 22.00 Čas, poročila, plošče 22.30 Napoved programa za naslednji dan 248/1211 Trst 10 kW 11.15 Radio orkester. — 12.30 Plošče. — 13.00 Ploščo. — 19.20 Plošče. 20.30 Komedija, — Jazz. 259/1157 Leipzig 2 kW 6.15 Gimnastika. — 6.35 Koncert. — 10.10 šolska ura. — 12.00 Opoldanski koncert. — 1315 Plesna glasba. — 16.00 Mladinska ura. — 17.00 Mladiuska glasba, 18.10 Literarna ura. — 19.05 Zborovno petje. — 20.00 Večerna zabava: I. Mozart-Busoni: Sonata eoneertante. 2. Strauss: Valček. 5. Kreisler: Tombourine chinois. 4. Paganini: Romanza (h-moll). 5. Handel: »Xerxer«, arija. 6. Gluek: »Or-feus in Eurydikc«, arija. 7. Henrik von Kleist: Bachova smrt. 8. Verdi: »Troubadour«, duet. 9. Sehumann: Andante. K). Offenbach: Melodija. II. Strauss: Netopir«, melodije. 12. Strawinsky: Suita za dva klavirja. — 22.15 Poročila, nato koncert. 264/1137 Mor. Ostrava 11.2 kW 10.00 Dopoldanski koncert. — 11.00 Plošče. — 12.10 Praga. — 12.30 Bratislava. — 15.30» Popoldanski koncert. — 17.10 Marionetno glcy dališče. — 18.25 Lahka glasba. — 19.20 Gledališki večer. — 19.40 Harmonika. — 19.35 Praga. — 22.20 Bratislava. 269//1112 Bari 20 kW 13.15 Pestra glasba. — 17.30 Plošče. 20.35 Vokalni in instrumentalni koneerl. 276 1085 Konigsberg 60 kW 6.00 Gimnastika. — 6.35 Plošče. — 9.00 šolska ura. — 11.30 Leipzig. — 13.05 Plošče. — 15.30 Otroška ura. — 16.00 Ura za starše. — 16.50 Popoldanski koncert: 1. \Vagner: »Leteči Holandec«, overtura. 2. Jarne-felt: Berzeuse. 3. Libelius: Pesnitev. 4. Bruch: »LoreIey«, predigra. 5. Reesen: Polkina, humoreska. 6. J. Strauss: Valček. — 17.30 Literarna ura. — 19.50 Plesni večer. — 21.10 »Turandot«. tragikomična bajka, — 22.20 Poročila, nato koncert. 279/1076 Bratislava 13,5 kW 10.00 Moravska Ostrava. — 11.05 Plošče. — 12.10 Praga. - 12.30 Radio orkester. — 15.30 Praga. — 16.10 Praga. — 17.00 Plošče. — 19.20 Lahka glasba. — 19.55 Praga. — 22.20 Radio orkester. 294/1022 Košice 2 6 kW 11.50 Plošče. — 12.30 Ciganska glasba. — 14.30 Plošče. — 17.00 Mario- netno gledališče. — I s.20 Plošče. — 19.Praga. — 19.20 Večerna glasba. — 22.20 Bratislava. 307/977 Zagreb 0 75 kW 12.30 Plošče. — 17.00 Otroška ura. — 17.30 Popoldanski koncert. — 19.35 Kulturne in društvene vesli. — 20.00 Simfonični koncert češke filharmonije — prenos iz Prage. — 22.20 Prenos iz zvočnega kina. 342/878 Brno 32 kW 10.00 Moravska Ostrava. — 11.00 Plošče. — 12.10 Praga. — 12.30 Bratislava. — 15.30 Praga. — 16.10 Praga. — 18.25 Nemška ura. — 19.20 Plošče. — 19.55 Praga. — 22.20 Bratislava. 335/896 Poznani 1 35 kW 13.05 Plošče. — 17.00 Popoldanski koncert. — 18.20 Plošče. — 20.00 Lahka glasba. — 20.45 Prenos koncerta iz varšavskega konservatorija. — 22.15 Plesna šola. — 22.55 Plesna glasba na ploščah. 349/860 Barcelona 7.5 kW 19.00 Trio. — 21.05 Radio orkester. 22.00 Poezije. — 22.10 Violončelo. — 22.40 Radio orkester. — 23.30 Plošče. Tudi Vi bostelahko deležni naše nagrade Tako-le elegantno, solidno namizno URO ste si že dolgo želeli! Ako plačate naročnino za naš list za eno leto vnaprej (znesek Din 100'—), se lahko z največjo sigurnostjo nadejate, da boste prejeli našo nagrado. Žrebali bomo med takimi naročniki vsakih 14 dni in vsakokrat bomo izžrebali po enega. Kogar bomo enkrat izžrebali, ga bomo seveda izločili od nadaljnjega žrebanja. Kot drugi je bil izžreban za naš dobiiek gospod lan Anders, obratovodja - Kranj Čez štirinajst dni se bo vršilo drugo žrebanje Prej ali slej pridete tudi Vi na vrsto! 356/843 London Region. 50 kW 16.30 Daweutry. — 20.15 Radio orkester. — 21.20 Igra. — 22.25 B. B. C. simfonični koncert. — 23.35 Plesna glasba. 361/832 Stuttgart 60 kW 6.15 Gimnastika. — 7.20 Koncert. — 10.00 Mozart: 1. Sonata za violino in klavir b-clur. 2. Adagio za violino in klavir. 3. Sonata za violino in klavir a-dur. — 12.00 Zabavna glasba. 1. Maschner: »Lucretia«, overtura. 2. Dittersdorf: Menuett. 3. Marschner »Haus Heiling«, fantazija. 4. Hoff-mann: Ogrski plesi. 5. Wagner: Ni-belungen, koračnica. — 13.30 Plošče, 14.00 Koncert. — 16.00 Otroška ura 17.00 Radio orkester. — 18.25 Iz go spodarskega življenja Nemčije. — 19.30 Narodne pesmi. — 20.00 Frankfurt. — 21.00 Plesna glasba. — 21.30 Razvoj nemškega kvarteta. — 22.45 Miinchen. 385/779 Toulouse 8 kW 17.30 Pestra glasba. — 17.45 Operetna glasba. — 18.15 Plesna glasba. — 18.45 Melodije. — 19.30 Simfonični koncert. — 20.00 Koncert vojaške godbe. — 20.30 Operna glasba in pesmi. — 20.45 Tango-pesmi. — 21.00 Večerni koncert. — 21.30 Pestra glasba. — 22.20 Zvočni film. — 22.30 Poljudna maroška glasba. — 23.00 Popevke. — 23.15 Violinski koncert. — 23.30 Simfonični koncert. — 0.05 Angleška glasba. 390/770 Frankfurt 1.5 kW 6.15 Gimnastika. — 7.20 Plošče. 10.10 šolska ura. — 12.00 Opoldanski koncert I. — 13.30 Opoldanski Aoncert II. — 14.10 Koncert. — 15.15 Mladinsko petje. — 17.00 Popoldanski koncert: 1. Rossini: »Italijanka v Alžiru«, overtura. 2. Rossini: »Se-viljski brivec«, arija. 3. Rliode: Nesmrtni Verdi, fantazija. 4. Nicolni: Vesela vindsorska dekleta. 5. Mozart: »Les petits riens«, balet. 6. Lortzing: »Car in tesar«, arija. 7. Mozart: »Indomenco«. overtura. — 18.50 Družabno življenje primitivnih narodov. — 19.30 Narodne pesmi. — 20.00 Olje, predavanja. — 21.00 Plesna glasba. — 21.30 Razvoj nemlkega kvarteta. — 22.45 Koncert. 394/761 Bucarest 12 kW 12.00 Plošče. — 13.00 Plošče. — 17.00 Radio orkester. — 18.10 Radio orkester. — 19.00 Radio univerza. — 19.40 Plošče. — 20.00 Pianinski koncert. — 21.15 Violinski koncert. 404/743 Suisse Romande 25 kW 12.40 Plošče. — 15.30 Radio kvintet. 16.30 Plesna glasba. — 18.C0 Mladinska ura. — 19.15 Plošče. — 29.00 Radio orkester. — 21.25 Koncert kvarteta. — 22.10 Plesna glasba. 409/734 Katovice 12 kW 12.10 Plošče. — 16.20 Plošče. — 16.40 Varšava. — 19.15 Plošče. — 19.30 Varšava. — 22.45 Plošče. — 23.0C Francoščina. 419/716 Berlin 1.5 kW 6.15 Gimnastika. — 6.35 Koncert. — 9.00 Šolska ura. — J 1.30 Leipzig. — 14.00 Plošče. — 15.35 Operni dueti. — 16.30 Koncert. — 17.50 Otroška glasba. — 18.05 Camilo Hildebrandt: Zvklus. — 19.10 Plošče. — 20.05 S:m-fonični koncert: 1. Webcr: »Eurvan-the«, overtura. 2. Beck: Innomiiiata. 3. Busoni: Violinski koncert d-dur. op. 35a. 4. Brahms: I. simfonija c-moll, op. 68. — 22.00 Poročila, nato plesna glasba. 430/097 Beog^d 2.5 kW 11.00 Plošče. — 12.05 Radio koncert — 16.C0 Predavanje. — 16.50 Radio koncert. — 19.00 Zdravstvo. — 19.30 Igra. — 20.00 Prenos koncerta češke filharmonije iz Prage. — 22.00 Poročila. 441/680 Rim 50 1 BUFFET « RESTAVRACIJA LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 6 Velemesarija - Tvornica mesnih izdelkov in konzerv - Oddelek za špecerijo in po-vrtnine - Podružnica Prešernova ulica št. 5 PP """"""" !!!""!!!!!! + ((!* 020201010002020206080601010101530202020201011000020202020801020101010100000101000100000202020109100000 Četrtek 10. novembra 576/521 Ljubljana 5.27 kW 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Salonski kvintet: Pod Vyšehradskom ska-lom (Maly) Ideali sanj (Fučik) Romanca (Chopin) Suite campestre (Amadei) Chanson d'amour (Meyer Helmund) Ljubav ob Renu (Ecklebe) 18.30 Italijanščina (dr. Leben) 19.00 Zadružništvo in splošno zavarovanje (prof. Pengov) 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Kuret) 20.00 Prenos ljubljanske opere 22.30 Čas, poročila ter napoved programa za naslednji dan 248/1211 Trst 10 kW 11.15' Pester koneert. — 12.30 Plošče. — 13.00 Radio orkester. — 17.20 Plošče. — 19.00 Pester koncert. — 19.30 Plošče. — 20.20 Plošče. — 20.30 »11 Tabarro«, opera. — Gianni ScMcchi, opera. 259/1157 Leipzig 2 kW 6^15 Gimnastika. — 6.35 Koneert. — 9.00 Šolska ura. — 12.00 Plošče. — 13.15 Plošče. — 15.00 Mladinska ura. — 16.00 Popoldanski koncert. — 18.00 Higijena. — 19.30 Vojaška godba: 1. Blankenburg: Koračnica. 2. Friede-mann: Overtura. 3. Weninger: Dobro nemško srce. 4. Apitius: Koračnica. 5. Robrecht: Valčkov potpuri. 6. Moltke: Koračnica. — 20.40 Igra. 264/1137 Mor. Ostrava 11.2 kW 10.00 Koncert vojaške godbe. — 11.00 11.00 Plošče. — 12.30 Bratislava. — 15.30 Praga. — 16.10 Brno. — 19.20 Praga. — 22.20 Praga. 269.4/1112 Bari 20 kW 13.15 Jazz. — 17.30 Plošče. — 20.35 Koncert godbe na pihala. 1. Rossini: II conte Ory, koračnica. 2. \V"agner: Tannhauser - simfonija. Puccini: Madame Butterl'ly, fantazija. 4. Blemant: Bolero. 5. Ponchielli: II Gottardo. 22.20 Plošče. 276 1085 Konigsberg 60 kW 6.00 Gimnastika. — 6.35 Koncert. — 11.30 Opoldanski koncert. — 13.03 Plošče. — 16.00 Mladinska ura. — 16.30 Zabavna glasba: t. Massenet: »Fadra«, overtura. 2. Liszt: Mephisto, valček. 3. Ganne: Ekstaza. 4. Rossini: La Danze. tarantella. 5. čaj-kovsky: »Jolantha<, fantazija. 6. Abt: Lahko noč. 7. Beethoven: Ljubavna melodija. 8. Glučka: »Življenje za carja«, overtura. — 19.00 Melodije. — 19.30 Angleščina. — 20/0 Večerna zabava. — 21.40 Ninke-trio: 1. Smetana: Trio g-moll, op. 15. (I. Mo-derato assai. II. Allegro ma non agi-tato, Andante, Maestoso, Allegro. III. Finale: Presto. Grave, quasi inar-cia, Presto). — 22.10 Poročila. 279/1076 Bratislava 13.5 kW 10.00 Moravska .Ostrava. — 11.05 Plošče. — 12.1 Praga. — 12.30 Radio orkester. — 15.30 Praga .— 16.00 Plošče. — 16.10 Brno. — 18.05 Pesmi in pianinski koncert. — 19.20 Praga. — 22.20 Praga. 294/1022 Košice 2 6 kW 11.30 Plošče. — 12.30 Radio orkester. 13.35 Plošče. — 14.30 Popoldanski koncert. — 18.30 Plošče. — 19.05 Saksofon. — 19.20 Praga. — 22.20 Praga. 307/977 Zagreb 0 75 kW 12.30 Plošče. — 17.00 Balalajke. — 19.45 Kulturne in društvene vesti. — 22.10 Plesna glasba. 342/878 Brno 32 kW 10.00 Morav. Ostrava. — 11.00 Plošče. 12.10 Praga. — 12.30 Bratislava. — 15.30 Praga. — 16.10 Radio orke- ster. — 17.50 Espeianto. — IS.25 Nemška ura. — 19.05 Angleščina. 19.20 Praga. — 22.20 Praga, 335/896 Poznani 1.35 kW 12.35 Mladinski koncerl. — 17.00 Plošče. — 18.20 Francoščina. — 19.30 Literarna ura. — 20.00 Večerni koncert. — 21.(0 Arije in pesmi. — 21.30 Gledališki večer. 349/860 Barcelona 7.5 kW 19.00 Trio. — 19.30 Plošče. — 21.05 Radio orkester. — 21.30 Saksofon in pianino. — 22.00 Recitacije. — 22.13 Operna glasba na ploščah. 356/843 London Region. 50 kW 17.05 Dawentrv. — 19.35 Sek.su t. — 21.00 Komedija. — 22.20 Koncert vojaške godbe. 23.35. Plesna glasba. 36 /832 Stuttgart 60 kW 6.15 Gimnastika. — 7.20 Plošče. — 10.00 Melodije. — J0.25 Violina in čelo. — 12.00 Plošče. — 13.30 Opoldanski koncert. 1. Ketelbey: Vizija Fyi-a San-a. 2. Verdi: »Trubadur«, fantazija. 3. Urban: Iz indijske suite. i 4. Scharvvenka: Poljski ples. — 15.30 Mladinska ura. — 17.00 Frankfurt. 18.50 žena pred sodiščem. — 19.30 Melodije. — 20.00 »Espanzija«. igra 21.00 Koncert: Veseli Dunaj. 1. Diet-rich: Zadovoljno in veselo. 2. Diet-rich: »Kje pije najboljše se vino?« 3. Engel-Berger: Valček iz starih dni. 4. Wagner: Lendler. 5. Rosenzvveig: Ne zaLi me. 6. Wagner: Fantje iz Linza. — 21.30 Klarinet-trio. 385/779 Toulouse 8 kW 17.30 Operne pesmi. — 17.45 Melodije. — 18.15 Argentinski orkester. — 19.30 Simfonični koncert. — 20.15 Harmonike. — 20.30 Koncert vojaške godbe. — 20.45 Simfonični koncert: Mozart: Cosi fantutti. — Puccini: Tosca. — Gounod: Romeo in Julija. — 23.00 Poljudna maroška glasba. — 23.30 Veliki koncert. — 0.05 Angleška glasba. 390/770 Frankfurt 1.5 kW 6.15 Gimnastika. — 7.20 Koncert. — 9.00 Šolska ura. — 12.00 Plošče. — 13.30 Opoldanski koncert. — 14.10 Koncert. — 15.30 Mladinska ura. — 17.00 Popoldanski koncert: l.Gade: overtura. 2. Boclard: Canzonetta. 3. Libelius: Violinski konc. v d-mollu, op. 47. 4. Libelius: Suita. 5 .Heu-berger: Variacija. — 18.50 Gospodarska ura. — 20.00 »Ekspanzija«, igra. — 21.00 šramel-trio. — 21.30 Klarinet-trio: 1. Bruch: a) f-moll (rumunska melodija), b) cis-moll. c) g-moll. d) d-dur. 2. Mozart: Trio v es-duru. Andante. Menuetto. Ale-gretto.. 394/761 Bucarest 12 kW 12.00 Plošče. — 13.00 Plošče. — 17.00 Lahka romunska glasba. — 18.10 Večerni koncert. — 18.50 Radio univerza. — 19.30 Operni prenos. 404/743 Suisse Romande 25 kW 13.00 Plošče. — 15.30 Serenade. — 16.00 Pianinski koncert. — 18.20 Esperanto. — 20.00 Komedija. — 20.25 Koncert na dveh pianinih. — 21.00 Vokalni in instrumentalni koncert, prenos iz Budimpešte. 409/734 Katovice 12 kW 12.10 Plošče. — 12.30 Varšava. — 15.50 Plošče. — 17.00 Popoldanski koncert. 19.15 Plošče. — 19.30 Varšava. 419/716 Berlin 1.5 kW 6.15 Gimnastika. — 6.35 Leipzig. — 9.00 šolska ura. — 11.30 Breslau. — 14.00 Plošče. — 15.35 Pestra ura. — 16.30 Komorna glasba. — 17.30 Luthrova dediščina v sedanjosti. — 17.55 Mladinska ura. — 18.05 Melodije. — 18.25 Cesta v Maroku. — 19.10 Plesna glasba. — 19.30 Okraski božičnega drevesca. — 21.05 Zabavna ura. — 22.00 Poročila, nato plesna glasba. — 24.00 J. Brahms: L simfonija c-moll, op. 68. (Un poco soste-nuto: Allegro-Andante sostenuto). 4307697 Beograd 2 5 kW 11.00 Plošče. — 12.05 Radio koncert. — I5.C0 šolski radio. — 16.00 Plošče. — 16.30 Narodne pesmi. — 17.00 Novi šlagerji. — 19.00 Nemška kon-verzacija. — 19.30 Predavanje. — 20.C0 Radio koncert: 1. Rendla: Stari Lola — koračnica. — 2. Urban: Smuči raznih iz najboljšega domačega in inozemskega materi jala HYKORI SMUČI v norveški izdelavi in po naročilu, — Smuči iz hykori in jesena! Ski robovi — kovinski 3 vrste — patentirani Sanke navadne in specijalne iz dveh kosov ukrivljene Strokovnjaška popravila! t AUTOBUBUS Franc Rojina strojno izdelovanje karoserij TELEFON 27-78 LJUBLJANA VII, ZG. ŠIŠKA 50 v izdelovanju radijskih aparatov ima tvrdka PIERCE AIRO V NEW YORKU Zato% so njeni aparati, ki nosijo znamko „De Wald" v vsakem oziru za leto naprej pred drugimi izdelki. — Zahtevajte tudi ponudbe za velike luksurijozne aparate Howardv ki so najboljši aparati sveta! Zastopniki : Leopold Lobenstein Wicn Vili., Kupkagasse 6 Zastopnik za Dravsko banovino: Radio Ljubljana Oragoslava: overtura. — 5. čižek: Venec jugoslovanskih pesmi. — 4. Rendla: Vesele minute — srbski potpuri. — 5. Bošnjakovič: Iz starega Bitolja — I. del. — 6. Fnajt: Guteša — koračnica. — 21.00 Igra. — 21.40 Arije in dvospevi. — 1. Gounod: Dvospev iz op. »Fausl*. — 2. Massenet: Arije iz opere »Wcrt-her«. — 4. Smetana: Dvospev iz opere »Prodana nevesta«. — 4. Himski-Korzakov: Arija iz opere jProrok«. — 5. šnabeo: Dalmatinski šajkoš. — 22.20 Poročila. 441/6S0 Rim 50 kW 12.30 Plošče. — 13.00 Radio orkester. 17.30 Orkestralni koncert. — 20.10 Plošče. — 20.43 Večerni koncert: I. Mozart: Serenada v g-duru. 2. Mendelssolin: Scherzo dal Signo. 459/653 Beromiinster 60 kW 12.40 Francoska glasbo. — 16.00 Zabavni koncert. — 18.30 Borza in njen razvoj. — 19.15 Italijanščina. — 20.00 Simfonični koncert. 472/635 Langenberg 60 kW 6.43 Gimnastika. — 7.05 Koncert. — 9.00 šolska ura.. — 10.13 Ura za brezposelne. — 12.(K) Plošče. — 13.00 Opoldanski koncert. — 14.30 Plošče. 15.50 Otroška ura. — 16.35 Pedagoška ura. — 17.00 Koncert. 1. Schubert: Trio b-dur. 2. Brahms: Trio e-dur. 18.15 Francoska zabava. — 19.30 Go-spodarsko-politični pregled. — 20.00 Martinove melodije. — 20.20 Simfonični koncert. 1. Mozart: Klavirski koncert c-dnr (K. V. 467). 2. Reger: Beethovnove variacije. 3. Marx: >Ca-stelli di Roma«. 4. Reeznicek: Ras-kolnikof, overtura. — 22.10 Poročila. 22.25 Koncert. 489/614 Praga 120 kW 10.00 Moravska Ostrava. — 11.00 Plošče. — 12.10 Plošče. — 12.30 Brati> slava. — 13.40 Plošče. — 15.30 Flavta. — 16.10 Brno. 17.20 Mladinski konccrt. — 17.50 Plošče. — 19.20 Ruske melodije. — 19.50 Gledališki večer. — 21.30 Koncert kvarteta. — 22.20 Prenos zvočnega filma. 517/580 Dunaj 15 kW II.30 Opoldanski koncert. — 12.40 Plošče. — 13.00 Časovna napoved. 13.10 Plošče. — 15.30 Otroška ura. 15.55 Melodije. — 17.00 Popoldanski koncert: 1. Strauss: :.Walzertraum<, overtura. 2. Skofitz: Valček. 3. Of-fenbach: ,Hofl'mannove pripovedke', fantazijo. 4. Michaeloff: Tango. 5. Schredl: Slow-fox. 6. čajkovvskv: Romanca op. 5. 7. Lindemanu: Fantazija. 8. Hrubv: Potpuri. — 18.10 Ženska ura. — 19.20 Poročila. — 19.30 Vojaška godba: 1. Blanken-lrnrg: Koračnica. 2. Herzer: Koračnica. - 3. Friedemann: Overtura. 4. Weninger: Dobro nemško srce. 5. Apitius: Koračnica. 6. Robrecht: Potpuri. 7. Moltke: Koračnica. — 20.30 Feuilleton. — 21.00 Ogrske melodije. — 22.30 Plesna glasba. 525/571 Palermo 3 kW n.OO Kvartet. — J 7.30 Plošče. 20.20 Plošče. — 20.45 Izbrana operetna glasba. — Komedija. 533/563 Munchen 1.5 kW 6.45 Gimnastika. . 12.00 Plošče. - 15.00 Opol. konc. — 16.05 Koncert. — 16.35 Filmska vpraašnja. — 17.00 Radio ork. — 19.05 Radio orkester: 1. Goldmark: rSakuntala«, overtura. 2. Hunnper-dinck: Fantazija. 3. Frank: Divji lovec. 4. Dvorak: Scherzo in Co-priccioso. 5. Smigaglia: Dva piemont-ska plesa. — 20.15 Koncert. — 21.20 Predavanje. — 21.40 Sonatna ura. 550/545 Budapest 18.5 kW 9.15 Dopoldanski koncert. — 12.05 Opoldanski koncert. — 16.00 Plošče. 17.30 Vokalni koncert. — 18.45 Pianinski koncert. — 19.30 Francoski večer. — 22.30 Koncert opernega oVkestra. 1412/213 Varšava 120 kW 12.35 VI. šolski koncert varšavske filharmonije. — 15.50 Plošče. — 16.30 Plošče. — 16.40 Reparacijska vprašanja. — 17.00 Plošče. — 18.00 Večerni koncert. — 19.20 Literarna ura. — 20.00 Lalika glasba. — 23.00 Plesna glasba. 1445/207.50 Pariš 15 kW Eiffel-ov stolp 12.30 Pestra glasba. — 13.00—19.20 Poročila. — 19.30 Radio koncert. 1554/193 Dawentry 5xx 30 kW 16.00 Prenos iz westminsterske opa-lije. — 17.05 Popoldanski koncert. -19.30 Violončelo in piamno. — ^x.00 Plesna glasba. — 22.33 Vokalni in instrumentalni koncert. — 23.50 Plesna glasba. Petek 11. novembra 57b/521 Ljubljana 5.27 kW 10.45 Mirovna ideja 11.15 Šolska ura: Momenti iz življenja pesnikov in pisateljev (Mirosl. Zor) 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Salonski kvintet: Iz ruskih pokrajin (Kaškarov) Snubači (Lanner) Melodija (Padarewsky) Gronlandska suita (Frede-riksen) Sincerity (Byford) Dunajska pesem (Stornberg) V pristanišču Port-Said (Armandola) 18.30 Zemljepisno predavanje: Reka Soča (dr. Capuder) 19.00 Francoščina (prof. Kuret) 19.30 Gospodinjska ura: O domačnosti (ga. Kmetova) 20.00 Zgodovina filozofije (dr. Fr. Veber) 20.30 Komorni trio (gg. Ivan Trost — violina, Gustav Miiller — čelo, Heri Svetel — klavir): C-dur (Haydn) B-dur (Beethoven) 21.30 Salonski kvintet: Stric Sammy (Holzmann) Eva valček (Lehar) Zampa (Herold) Berceuse Jocelin (Godard) Ay, ay, ay (Perez Freire) Pri belem konjičku (Be-natzky) Tango (Rosen) Skače pika (Siede) 22.15 Čas, poročila 22.30 Napoved programa za naslednji dan 248/1211 Trst 10 kW 11.13 Plošče. — 12.30 Plošče. — 13.00 Pester koncert. — 13.30 Plošče. — 16.50 Plošče. — 17.10 Jazz. — 17.10 Trio (Firenze). — 19.00 Pester koncert. — 19.30 Plošče. — 20.00 Plošče. — 20.45 Simfonični koncert. 259/1157 Leipzig 2 kW 6.15 Gimnastika. — 6.35 Koncert. — 10.10 šolska ura. — 12.00 Opoldanski koncert. — 16.30 Klasična glasba. — 17.30 Literarna ura. — 18.25 Angleščina. — 19.30 Kitara. — 20.00 Bruck-ner-zyklus: T. Simfonija (c-moll) I. Allegro. 11. Adagio-Andante. IVI. Scherzo. IV. Finale. — 21. >0 Koncert za violino in orkester: I. Toc-cata. II. Larglieto. III. Rondino. — 22.30 Prenos iz Amerike, nato zabavna glasba. 264/1137 Mor. Ostrava 11.2 kW 269.4/1112 Bari 20 kW 15.15 Lahka glasba. — 17.50 Plošče. 20.35 Gledališki koncert. 1. Azzoni: Consalvo, overtura. 2. Verdi: Aida. 3. Mascagni: Xavalleria rusticana. 4. Bellini: La Sonnambula. 5. PonchJ-elli: La Gioconda. 6. Puccini: Gio-vani-Schicchi. 7. Massenet: Manon. 8. Puccini: Manon Lescaut. fantazija. 9. Verdi: Forza del destino, simfonija. 10. Gounod: Faust. 276/1085 Konigsberg 60 kW 6.00 Gimnastika. — 6.35 Plošče. -9.00 Francoščina. — 11.30 Koncert. — 15.05 Opoldanski koncert. — 15.30 Otroška ura. — 16. Ženska ura. — 16.30 Zabavna glasba: 1. Respighi: Belsazar. fantazija. 2. Fučik: Valček. 3. Billi: Reve d doline vierge. 4. Of-fenbach: Fantazija. 5. čajkovsky: Suita. 6. Katk: Predigra. — 18.55 Klavir. — 19.25 Peruanske novele. — 20.05 300-1 enica smrti Gustava Adolfa, nato koncert: 1. Vivalid: Goncerto grosso d-moll. 2. Ilandel: Koncert g-molll, št. 1. (Largheto. Allegro. Adagio, Andante). 3. Mendelssolin: Simfonija. — 22.30 Prenos iz Amerike. 279/1076 Bratislava 13.5 kW 9.30 Moravska Ostrava. — 10.30 Praga. — 11.05 Praga. 12.10 Praga. 12.30 Moravska Ostrava. — 15.30 Praga. 16.00 Plošče. 16.10 Brno. — 18.40 Plošče. — 19.20 Radio orkester. — 20.45 Lahka glasba. — 22.20 Brno. 294/1022 Košice 2.6 kW 10.05 šolska ura. — 12.00 Plošče. — 12.30 Opoldanski koncert. — 13.35 Plošče. — 14.30 Radio orkester. — 17.00 Plošče. — 17.40 Operne pesmi. — 18.00 Madžarska glasba. — 19.20 Radio orkester. — 20.20 Praga. — 22.20 Brno. 307/977 Zagreb 0.75 kW 12.30 Plošče. — 17.00 Koncert tria štrmažek. — 19.45 Kulturne in društvene vesti. — 20.00 Prenos koncerta iz Beograda. — 22.20 Lalika glasba — plošče. 342/878 Brno 32 kW 9.30 Moravska Ostrava. — 10.30 Praga. — 12.10 Praga. — 12.30 Moravska Oslrava. — 13.40 Praga. — 15.30 Vokalni koncert. — 16.10 Radio orkester. — 17.05 Praga. — 19.20 Moravska Ostravli. — 21.30 Večer češke poezije. — 22.20 Večerni koncert gledališkega in radio orkestra. 335/396 Poznanj 1.35 kW 13.05 Plošče. — 17.00 Prenos koncerta iz Varšave. — 17.55 Nabožna glasba. — 20.00 Slavnostni koncert — prenos iz Narodne palače v Poznanju. — 22.40 Poročila. — 23.00 Plesna glasba. 349/360 Barcelona 7.5 kW 19.00 Trio. — 19.30 Plošče. — 21.10 Radio orkester. — 22.00 Pesniško-glasbeni večer. — 22.30 Prenos koncerta iz kavarne. 356/843 London Region. 50 kW 16.55 Dawentry. — 19.30 Kvintet. — 20.00 Orkestralni koncert. — 21.00 Dawentry. 361/832 Stuttgart 60 kW 6.15 Gimnastika. — 7.20 Plošče. — 10.00 Klavir. 10.40 Ciganske melodije. 12.00 Radio orkester. — 15.30 Plošče. 14.30 Angleščina. — 17.00 Miinchen. 18.25 Ženska ura. — 18.50 Zdravniška ura. — 19.30 Igra. 20.05 Operni večer. 1. Verdi: »Aida«, predigra. 2. a) Romanza Radamesa iz Aide, b) Romanza Santuzze iz Cavaleria rusticana. 3. R. Strauss: »Šaloma«, ples. a) Monolog iz opere »Ariacma na Natosu«. b) Arija Jonsona iz opere Dekle iz zlatega zapada«. Puccini. 4. Wagner: »Rienzi«, overtura. 5. Puccini: »Tosca«, duet. 6. Bizet: »Carmen«, predigra. 7. Bizet: »Carmen«, duet. 8. Borodin: »Knez Igor«, ples. — 22.45 Prenos iz Amerike. — 25.00 Langenberg. 385/779 Toulouse 8 kW 17.45 Popevke. — 18.15 Vojaška godba. — 18.30 Argentinski orkester. — 19.00 Sol istovske točke. — 20.00 Operna glasba. — 20.15 Simfonični koncert. — 20.45 Filmska glasba. — 9.30 Dopoldanski koncert. — 10.30 Praga. — 12.10 Praga. — 12.31 Radio orkester. — 16.10 Brno. — 19.20 Plesna glasba. — 20.20 Proga. — 22.20 Brno. SALD A»KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE - RISALNE BLOKE ITD* NUDI PO IZREDNO U60DNIH (ENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE v ljubljani KOPITARJEVA UL» 6 II* NADSTROPJE 21.00 Večerni koncert. - - 21.30 Poljudna glasbo. — Harmonike. — 21.45 Operna glasba. — 22.30 Poljudna maroška glasba. — 25.C0 Melodije. — 25.15 Solistovski koncert. — 23.30 Veliki koncert. — 0.05 Angleška glasba. 390/770 Frankfurt 1.5 kW (».15 Gimnastika. — 7.20 Plošče. 12.00 Opoldanski koueert T. — 13.30 Opoldanski koncert II. — 14.10 Koncert. — 17.00 Popoldanski koncert: I. Rossini: Tancred«. overtnrn. 2. Knsche: Rokoko-suita. 3. Gounod: Faust«. glasbena scena. 4. Lanner: Prve misli, valček. 5. Strauss: Potpuri. 6. Larsen Clariane~Gavote. 7. 1.eliar: Serenada. 8. Smetana: Poročne scene. 9. Moret: Intermezzo. — 18.20 Mlada generacija. — 19.30 Igra. — 20.00 >Barbarossa«, igra. — 20.50 Operni večer: 1. Wagner: »Lohen-grin«, predigra. 2. Beethoven: »Fidelio«. recitativ in arija. 3. Rossimi: sWilhelm Teli«, overtura. 4. Puccini: »Tosca«. duet. 5. Verdi: »Aida«. predigra. 6. Puccini: Boheme«, duet. 7. VVagner: »Rienzi«, overtura. — 22.45 Koncert. 394/761 Bucarest 12 kW 12.00 Plošče. — 13.00 Plošče. — 17.00 Hadio orkester. — 18.10 Radio orkester. — 19.00 Radio univerza. — 19.40 Plošče. — 20.00 Koncert filliai-moničnega orkestra. 'Enesco: Suita za orkester v c duru. Mozart: Koncert za pianino in orkester. Coupe-in-Sirauss: Plesna suita. Beethoven: Simfonija št. 5 v c molu. 404 743 Suisse Romande 25 kW 12.40 Plošče. — 15.30 Radio kvintet. 16.00 ženska ura. — 19.15 Plošče. — 20.00 Sonutni koncert. — 20.45 Vokalni koncert. — 21.25 Drama. 409/734 Katovice 12 kW 12.10 Plošče. — 13.20 Varšava. — 16.30 Mladinska ura. — 17.00 Lahka glasba. 19.30 Varšava. — 23.00 Francoščina. 419/716 Berlin 1.5 kW 6.15 Gimnastika. — 6.35 Koncert. — 14.00 Plošče. — 15.20 Ženska ura. — 15.35 Melodije. — 15.55 Klavir. — 16.30 Leipzig. — 17.30 Literarna ura. — 17.40 Mladinska ura. — 18.10 Igra. — 18.35 čelo. — 19.10 Plošče: 1. Lortznig: »Divji lovec«, overtura. 2. jensin: »Poročna glasba«. 3. Humper-dinek: čarovniski ples. — 19.30 Zborovno petje. — 19.55 Plošče (nadaljevanje): 4. Launer: Valček. 5. Strauss: Valček. 6. Strauss: »Lahka kri«, polka. — 20.30 Drama. — 22.00 Poročila. — 22.30 Prenos iz Amerike, nato plesna glasba. 430/697 Beograd 2.5 kW 11.00 Radio koncert. — 12.05 Plošče. 15.00 Plošče. — 15.30 Narodne pesmi. 16.30 Plošče. — 19.00 Francoska kon-verzacija. — 19.30 Predavanje. — 20.00 Trio-koncert. — 20.30 Vokalni koncert. — 1. Verdi: Dve ariji iz op. »Ples v maskah«. — 2. Čajkow-ski: Dve romanci. — 3. Rachmani-nov: Dve romanci. — 21.00 Radio koncert. — 22. Poročila. 441/680 Rim 50 kW 12.30 Plošče. — 13.00 Radio sekstet. 17.30 Orkestralni koncert. — 19.15 Plošče. — 20.45 Pester koncert in komedija: 1. Havdn: Mennett. 2. 2. Rossini: Semiramis. 3. Scarlatti: Allegrissimo. — Komedija. — Plesna glasba. 459/653 Beromiinster 60 kW 12.40 (TpoTtlanski koncert. — 15.30 Zabavni koncert. — 16.30 Otroška ura. — 19.15 Literarna ura. — 19.45 Klavirski koncert. — 20.15 Radio orkester. — 20.40 Berlinski šlagerji. — 21.40 Pester kabaretni program. 472/635 Langenberg 60 kW 6.45 Gimnastika. — 7.05 Plošče. — 10.10 Ura za brezposelne. — 11.25 Šolska ura. — 12.00 Zabavna glasba. 1. Klein: »Sibirija«, overtura. 2. Wieck: Boston. 3. Stegcr: Slovanski intermezzo. 4. Fall: Valček. 5. Kre-nek: Blues iz »Jonnv zaigra«. 6. l.euschner: Potpuri. — 13.00 Opol. koncert. — 15.05 Otroška ura. — 16.20 Mladinska ura. — 17.00 Koncert. IS.20 Angleška zabava. — 19.00 Literarna ura. — 20.00 Prenos iz New-Vorka. — 20.15 Pester večer. — 22.30 Poročila. — 22.45 Plesna glasba. 489/614 Praga 120 kW 9.30 Moravsko Ostrava. — 10.50 šolski radio. — 11.00 Plošče. — 12.10 Plošče. — 12.30 Moravska Ostrava. 13.40 Plošče. — 15.30 Vokalni koncert. — 16.10 Brno. — 17.05 Pianinski koncert. — 19.05 Brno. — 19.20 Moravska Ostrava. •— 20.20 Kabaretni program. — 21.50 Pianinski koncert. — 22.20 Brno. 517/580 Dunaj 15 kW 10.10 Šolska ura. — 11.30 Opoldanski koncert: 1. Dol Dauber: Potpuri. 2. Silving: Serenada Espaguo-la. 3. Craysae: Capri, Valse iuter-mede. 4. Hive: Esparza. melodija. 5. Ralton: Angleški valček. 6. Hol-lander: Plesna melodija. 7. Thann: Dunajski otroci, koračnica. 8. Morena: Valčkov potpuri. 9. Granich-staedchen: Tango. — 12.40 Plošče. 13.00 časovna napoved. — 15.10 Plošče. — 15.20 Otroška ura. — 15.45 Mladin. ura. — 16.10 Ženska ura. 16.50 Staroitalijauski mojstri. — 1S.20 Delavski nogometni klubi. — 19.00 Poplavna katastrofa na Yangtse-Kiangu. — 19.50 časovna napoved. 20.00 Opereta. — 22.30 Prenos iz Amerike. — 22.45 Plošče. 525/571 Palermo 3 kW 13.00 Plošče. — 17.30 Kvartet. — 20.20 Plošče.—20.45 Gledališki koncert: 1. Leoncavallo: Prolog iz opere »Pagli-acci«. 2. Maseagni: Preludij iz opere »Cavalleria rusticana«. 3. Rossini: »Seviljski brivec«. 4. Thomas: »Mi-gnon . 5. Puccini: »Tosca«. 6. Verdi: »Trubadur«. 7. Puccini: »Tosca« III. dej. 8. Rossini: »Seviljski brivec« -simfonija. 533/563 Miinchen 1.5 kW 6.45 Gimnastika. — 12.00 Opoldanski koncert. — 15.00 Citre. — 13.30 Plošče. — 16.05 Kitare. — 16.35 Vzgoja. —; 17.00 Koncert. — 18.15 Predavanje. — 18.35 Pravna ura. — 19.05 Plošče. — 19.40 Predavanje. — 20.05 Simfonični koncert: 1. Kallenberg: Suito etta. 2. Spohr: Koncert za kvartet in orkester. 3. Beethoven: Simfonija št. 2 v d-duru. — 21.35 Pestro čtivo. — 22.50 Prenos iz Amerike. 550/545 Budapest 18.5 kW 0.15 Plošče. 12.05 Radio orkester. — 17.30 Popoldanski koncert. — 19.30 »Cavalleria rusticana«, opera. Maseagni. — 22.30 Poljudna madžarska glasba in pesmi. 1412/213 Varšava 120 kW 12.10 Plošče. — 16.30 Plošče. — 17.00 Plošče. — 18.00 Lahka plesna glasba. — 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije: 1. Statkowski: Overtura iz opere »Marija«. — 2. Kar-lowicz: Simfonična pesem. — 3. Szy-manovski: IV. simfonija. — 4. Kas-sern: Images-glasba za sodobno mladino. — 23.00 Plesna glasba. 1445/207.50 Pariš 15 kW _Eiliel-ov stolp_ 10.08 Proslava obletnice bitke pri Verduriu. — 17.45 Poročila. — 19.50 Večerni koncert. 1554/193 Dawentry 5xx 3fl kW 16.55 Radio orkester. — 17.45 Popoldanski koncert. — 19.50 Violončelo in pianino. — 21.00 Remcmbranskn proslava. — 22.20 »In memoriam«. Sobota 12. novembra 576/521 Ljubljana 5.27 kW 12.15 Plošče 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče 17.00 Salonski kvintet: Suppejeva odrska dela (Rhode) Vaška deca (Kalman) Vilinski kralj (Schubert) Večer v Petrogradu (Meyer Helmund) V gozdu, sanjaj sladko (Weissenborn) Mubasta Yveta (Schmal-stich) 18.00 Angleščina (ga. Orthaber) 18.30 Gimnastične va|e (C. Soukal) 19.00 Poglavje iz sociologije (dr. Gosar) 19.30 Planine in planinci v gor-njesavski dolini (Vandot) 20.00 Primorski večer — izvaja Klub primorskih akademikov: Govor: Rapallo (prof. Rudolf) Oj Doberdob (Prelovec), poje oktet Morje Adrijansko (Hajdrih) Slovenski napevi Zvoki iz Virovitice, igrajo tamburaši Mati čaka Balada (Srečko Kosovel) Gospodu moje Goriške (Esen) Študenta Petra povest o materi (C. Kosmač) Odlomki iz oper primorskih skladateljev, klavir-solo Regina coeli, recitacija (Magajna) Pregovorjena otožnost (Volarič) Dekliški vzdihi (Volarič), solopetje Podoknica iz »Teharskih plemičev« (Ipavec) Nocoj je en lep večer (Adamič) Ko so fantje proti vasi šli (Prelovec), poje oktet Slanica (Schwab) Pisemce (Jereb) Zemlja naša jugoslovanska — molitev 22.00 Čas, poročila 22.15 Salonski kvintet: Slovenska glasba 23.00 Napoved programa za naslednji dan 248/1211 Trst 10 kW 11.15 Pester koncert. — 12.30 Plošče. — 13.00 Radio orkester. — 13.30 Plošče. — 17.00 Plesna glasba. — 17.00 Plesna glasba (Firenze). — 19.20 Plošče. — 20.00 Plošče. — 20.45 Varietejski program. — Operetna glasba, pesmi in plesi. 259/1157 Leipzig 2 kW 6.15 Gimnastika. — 6.33 Koncert. — 12.00 Domača glasba. — 13.15 Plošče. — 14.30 Otroška ura. — 16.30 Popoldanski koncert. — 18.00 Mladinska ura. — 18.30 Nemščina. — 19.30 Bariton. — 20.00 Igra. — 20.50 Plesna glasba. — 22.15 Poročila, nafo plesna glasba. 264/1137 Mor. Ostrava 11.2 kW 10.00 Dopoldanski koncert vojaške godbe. — 11.00 Plošče. — 12.10 Zmaga. — 12.30 Brno. — 15.30 Pragu. — 16.10 Bratislava. — 17.50 Plošče. — 18.25 šolski koncert. — 19.00 Praga. — 22.20 Pester program, radio film, pestra glasba. 269.4/1112 Bari 20 k 13.15 Izbrana glasba. — 17.50 Plošče. 20.55 Operetne pesmi in glasba: 1. Rauzato: Miška, valček. 2. Penna: Faraugia, fantazija. 3. Penna: Rata-plan. 4. Solarzi: Capo di monte ta-rantella. 5. Mescheroni : Maschero-neida. 6. Allegro: La fiera deli Im-prunetta. 7. Malberto: Al Taborili. 8. Malberto: In Dancinglaudia. 276/1085 Konigsberg 60 kW 6.00 Gimnastika. — 6.35 Koncert. — 9.00 šolska ura. — 11.30 Opoldanski koncert. — 13.30 PJošče. — 15.30 Otroška uro. — 16. Popoldanski koncert: 1. Mozart: Turška koračnica. 2. Rameau: Suita. 3. Ilumperddinck: Melodija. 4. Hartmann: Scherzo. 5. Clierubini: Overtura. 6. Kienzl: Evan-gelnik. scena. 7. Schubert: Tri vojaške koračnice. — 18.35 španski komponisti: 1. Fernandez: Plesi za violino, čelo in klavir. 2. De Tala. La Vida Breve. 3. Cassado: Lamento de Boabdil. — 19.25 Melodije. — 20.00 Breslau. — 22.00 Poročila, nato plesna glasba. 279/1076 Bratislava 13.5 kW 10.00 Moravska Ostrava. — 11.05 Plošče. — 12.10 Praga. — 12.50 Brno. 15.50 Praga. — 16.10 Radio orkester. 17.10 Plošče/. — 17.45 Marionetno, gledališče. — 19.00 Prago. — 20.00 Gledališki večer. — 20.50 Plošče. — 21.00 Praga. — 22.20 Moravska Ostrava. 294/1022 Košice 2.6 kW 11.30 Plošče. — 12.30 Radio orkester. 16.10 Bra^slavo. — 17.40 Večerni konccrt. — 19.00 Praga. — 20.00 Bratislava. — 21.00 Praga. — 22.20 Moravska Ostrava. 307/977 Zagreb 0.75 kW 12.30 Plesna glasba. — 17.00 Radio orkester. — 20.00 »Erika«, opera — prenos iz Narodnega gledališča v Ljubljani. 342/878 Brno 32 kW 10.00 Moravsko Ostrava. — 11.00 Plošče. — 12.10 Praga. — 12.30 Radio orkester. — 15.30 Praga. — 16.10 Bratislava. — 18.25 Kabaretni program. — 19.00 Praga. — 22.20 Moravska Ostrava. 335/89 Poznanj 1.35 kW 13.05 Plošče. — 17.00 Varšava. — 18.00 Solistovski koncert. — 20.00 Večerni koncert. — 22.05 Chopinove klavirske skladbe. — 22.50 Plesna glasba. 349/860 Barcelona 7.5 kW 19.00 Trio. — 19.30 Plošče. — 21.15 Radio orkester. — 21.30 Prenos iz .Madrida. 356/843 London Region. 50 kW 16.30 Tango orkester. — 19.30 Lahka glasba. — 21.00 Plesna glasba. — cert. — 23.35 Plesna glasbo. 361/832 Stuttgart 60 kW 6.15 Gimnastika. - 7.20 Plošče. - 10.00 Cerkvena glasba. — 12.20 Narodne pesmi. 12.40 Plošče. — 13.30 Radio orkester. 1. Lincke: »Princesa Ros-sina«, overtura. 2. Lehar: »Ciganska ne morete s pridom Vas stane mesečno samo BREZ LISTA poslušati radia. NAŠ LIST kovača. NAROČITE zato naš list in ne pozabite, da lahko zadenete krasno nagrado. v ŠIRITE naš list, ako ste že naročnik. Podpirajte samo domaČi tisk! ljubav«, valček. 3. J. Strauss: Potpuri. 4. Ziehrer: Valček. 5. Fetras: Offenbach-potpuri. — 14.50 Verz in proza. — 14.50 Cornet-kvartet. — 15.30 Mladinska ura. — 17.00 Miinchen. — 19.30 Xvlofon in tubafon. 1. Metra: Serenada Valse-Espagno'e, xylofon. 2. Ruzek čardaš (ogrski), tubafon. 3. Ruzek: Ogrske melodije, tubafon. 4. Ruzek: čardaš, tubafon. 5. Drdla: Serenada, tubafon. 6. Krii-ger: Polka, xylofon. 7. Kreuz: Galop, xylofon. — 20.05 Radio orkester. 1. Weber: »Oberon«, overtura. 2. Wagner: »Leteči Holandec«. 3. Wag-ner: »Tannhauser«, overtura. 4. Wag-ner: »Mojstri pevci«, monolog. — it. Festri del. — 22.40 Munchen. 385/779 Toulouse 8 kW 17.45 Tango-pesmi. — 18.15 Violinski koneert. — 19.00 Harmonike. — 19.50 Operni fragmenti. — 19.45 Plesna glasba. — 20.00 Večerni koncert. — 20.30 Popevke. — 20.45 Vojaška godba. — 21.00 Simfonični koncert. — 22.00 Filmska glasba. — 22.30 Poljudna glasba. — 23.00 Plesna glasba. 390/770 Frankiurt 1.5 kW 6.15 Gimnastika. — 7.20 Plošče. — 10.10 šolska ura. — 12.00 Plošče. — 13.30 Radio okrseter. — 14.10 Koncert. — 15.30 Otroška ura. — 17.00 Popoldanski koucert: 1. Donizetti: »Don Pasquale«. overtura. 2. Arman-dola: Baletna suita. 5. Komzak: Valček. 4. Seblegl: Intermezzo. 5. Morena: Potupuri. 6. Fieling: Španski ples. 7. Dorting: Koračnica. — 18.05 Gospodarska ura. — 19.50 Recitacije. 20.05 Koncert: 1. Weber: »Oberon«, overtura. 2. VVagner: »Leteči Holandec«. 3. Wagner: »Tannhauser«, overtura. 4. Wagner: »Mojstri-pevei«. — 22.45 Koncert. 394/761 Bucarest 12 kW 12.00 Plošče. — 13.00 Plošče. — 17.00 Lahka romunska glasba. — 18.10 Večerni koncert. — 19.00 Radio univerza. — 19.40 Plošče. — 20.00 Gle- dališki večer. — 20.50 Romunska nabožna glasba. — 21.15 Prenos plesne glasbe iz restavracije »Vision«. 404 743 Suisse Romande 25 kW 12.40 Plošče. — 15.30 Pestra glasba. 16.50 Plesna glasba. — 19.15 Plošče. 20.00 Pesmi. — 20.25 Poljudni večer. 21.20 Vokalni koncert. — 22.10 Plesna glasba. 409/734 Katovice 12 kW 12.10 Plošče. — 16.25 Plošče. — 17.25 Plošče. — 19.00 Plošče. — 19.50 Varšava. — 23.00 Plesna glasba. 419/716 Berlin 1.5 kW 6.15 Gimnastika. — 6.35 Koncert. — 11.30 Konigsberg. — 14.00 Plošče. — 15.20 Mlada generacija. — 16.05 Koncert. — 18.00 Česa išče publika v gledališču? — 19.10 Komorna glasba. — 21.05 Pihala: 1. VVoitschach: Koračnica. 2. Rossini: »Tancred«, overtura. 3. Ziehrer: Valček. 4. Jessel: »Rosmarin«. govota. 55. DonSizetti: Fantazija. 6. Kochmann: Koračnica. 7. Delibes: Baletna scena. 8. Dae-trich: Koračnica. — 22.00 Poročila, nato plesna glasba. 430/697 Beograd 2.5 k\V 11.00 Plošče. — 12.05 Radio koncert. — 15.00 Plošče. — 16.00 Čelo-koil-cert. — 16.50 Radio koncert. — 19.00 Predavanje. — 19.30 Ploščei -— 20.00 »Erika«, opereta — prenos iz Narod, gledališča v Ljubljani. — 21.30 Poročila — nato večerni koncert. 441/680 Rim 50 kW 12.30 Plošče. — I3.00 Radio orkester. 17.30 Plesna glasba — 20.00 Plošče. 20.45 »Ples v maskah«, melodrama. 459 653 Beromunster 60 kW 12.40 Plošče. — 13.45 Pestra glasba. — 14.00 Literarna ura. — 14.30 Plošče. — 15.00 Iz dnevnika bolniškega strežaja. — 15.30 Duševna podlaga šaha. — 16/0 Harmonike. — 19.45 i Koncert citraškega kvarteta. — 20.15 Komorna glasba. — 21.40 Dialektne recitacije. — 22.00 Plesna glasba. 472 635 Langenberg 60 kW 6.45 Gimnastika. — 7.05 Plošče. — 10.15 Ura za brezposelne. — 11.25 šolska ura. — 12.00 Plošče. — 13.00 Opoldanski koncert. — 14.35 Plošče. 15.50 Otroška ura. — 16.30 Angleščina. — 17.00 Koncert. — 18.10 Vrtnarska ura. — 19.00 Naravoslovje in filozofija. — 19.35 Tehnika. — 20.05 overtura. 2. Wagner: »Leteči Holandec«. 3. Wagner: »Tannhauser«, overtura. 4. Wagner: »Mojstri pevci«, nato pestri večer. — 22.20 Poročila. 22.40 Koncert. — 24.00 Jazz. 489/614 Praga 120 kW 10.00 Moravska Ostrava. — 11.00 Plošče. — 12.10 Plošče. — 12.50 Brno. 13.40 Plošče. — 16.10 Bratislava. — 17.50 Plošče. — 18.50 Nemška ura. 19.20 Pester večer. — 20.00 Večerni koncert. — 21.00 Poljudna glasba. — 22.20 Moravska Ostrava. 517/580 Dunaj 15 kW 9.50 Državna himna. — 9.55 Otroška glasba. — 10.35 Nagovor škofa dr. Theodor-ja Innitzer-ja. — 10.50 Koncert dunajske filharmonije: — 1. Schubert: »Rosamunda«, overtura. 2. Mozart: Simfonija es-dur K. V. 543 (I. Adagio. Allegro. II. Andante, III. Minuetto : Allegretto. /IV. Finale : Allegro). 3. Beethoven: V. simfonija c-moi, op. 67. (I. Allegro con brio, II. Andante con moto. III. Allegro. IV. Allegro. — 12.20 Zabavna glasba. — 15.30 Kvartet. 16.45 Popoldanski koncert. — 18.00 Pomen državnega praznika. — 19.10 Republikanska slovesnost delavske1-ga športnega in telovadnega društva. I. Beethoven: »Egmont«, overtura. 2. Alwin: »Sveti cilj«. 3. R. Wagner: »Mojstri pevci«. 4. Pisk: Choral. 5. Strauss: Cecilija. 6. Of-fenbach: Hoffinannove pripovedke, arija. 7. Massenet: Herodiade«, Vi- sion fugitive. — 20.00 »Ljubi Avguštin«. scena. — 22.15 Poročila. — 22.30 Plesna glasba. 525/571 Pale-mo 3 kW 13.00 Pestra glasba. — 17.30 Plošče. 20.20 Plošče. — 20.45 Operetni prenos. 533/563 Miinchen 1 5 kW 6.45 Gimnastika. — 12.00 Plošče. — 13.10 Orgle. — 15.50 Radio orkester. — 14.25 Zabavna glasba. — 15.25 Bavarski vrt. — 16.10 Koncert. — 17.00 Koncert: 1. Donicetti: »Don Pasqua-le«, overtura. 2. Popy: Melodije. 3. Armandola: Baletna suita. 4. Komzak: Badenska dekleta. 5. Schleg-I: Intermezzo. 6. Schubert: Impromptu. 7. Fielitz: španski ples. 8. Dornig: Koračnica. — 18.05 Mladinska ura. — 18.30 švedska, predavanje. — 19.30 Igra. — 21.10 Pester potpuri. — 22.45 Koncert. 550/545 Budapest 18.5 kW 9.15 Simfonična glasba. — 12.05 Opoldanski koncert. — 16.00 Mladinska ura. — 17.00 Ciganska glasba. 18.30 Koncert opernega orkestra. — 20.00 Operni prenos iz študija. — 22.40 Ciganska glasba. 1412/213 Varšava 120 kW 12.10 Plošče. — 16.00 Mladinska ura. — 16.25 Plošče. 17.00 Plošče. — 18.00 Lahka glasba. — 20.00 Lallka glasba. — 22.05 Chopinove skladbe. — 23.00 Plesna glasba . 1445/207.50 Pariš 15 kW _Eiffel-ov stolp_ 12.30 Opoldanski koncert. — 13.00 in 19.30 Poročila. — 19.50 »Lohengrin«. VVagner, prenos iz opernega gledališča. 1554 193 Dawentry 5xx 30 kW 16.30 Koncert Tango orkestra. — 29.30 Madume Butterfly, opera. — 21.20 Plošče. — 22.50 Orkestralni koncert. 23.50 Plesna glasba. TISKARNA V LJUBLJANI UG0S10VAN se priporoča.za izvršitev raznih tiskovin za zasebno in uradno porabo, za tujsko propagando, za reklamne namene itd. Na razpolago je knjigotiskarna, litografija, bakrotiskarna — lastna kemigrafija dobavlja raznovrstne kli-šeje za eno- in večbarvni tisk. Lastni risarji. Točna postrežba — solidno delo — zmerne cene. Proračuni in osnutki na zahtevo. K VALITETA NE ZASTARI RADIO LJUBLJANA Miklošičeva cesta 5 Telefon štev. 3190 KVALITETA je glavni princip tvrdke ING. NIKOLAJ ELTZ, WIEN, ki izdeluje v Evropi priznano najboljše radijske aparate. Aparati te tvrdke, ki nosijo znamko )^RADIONE4( zato tudi nikdar ne zastarijo, ter Vam bodo leta in leta dobro služili. Zahtevajte ponudbo od zastopnika za Dravsko banovino Stari rimski most v Mostaru, od katerega ima mesto svoje ime, služi že stoletja iti stoletja enako dobro svojemu namenu E3 N«:,'1-u'ihEflliBIBtimilSilSslIftlltl! !":!r ' ■ lllllllllllllillllllllllllllilllfflijlitllillsailftllllip j LilllllSSlBiMil ifllfflliiBpl:,!,;,.: ,, ' MiitiiPipmi ^'iiiiiiii^iiiiiiii^^iiii^^iiiiii^^iiiiii^iiiiiiiiiif^iiiir1 mu,....................................................................... " I - I I i i r"j i" i;..........i.-1 i.ai,-o ;'iiiiiiiiiiMiti'iliiii: cul Vse prednosti najmodernejšega aparata To je moj radioa parat, kerse ni moglo dosedaj z nobe-nimi+i aparatom poslušati toliko postaj brez motenj ORION fkiS^f; RADIO Elektro-dinamični zvočnik 5+1 elektronski Orion tipa 703? tungsram - zagreb t* ^ k II ft|llll*ll||l fltllll..... »«1111....... N1'1'"......... III* lllMlll!|l»»«l!l......UI »111»!!! □ 1010110100020100010100000000000000060505730606030606090510060605070606060606711010101006080611100505051010100503060505080606060605050610 NAJNOVEJŠI MODELI RADIO LJUBLJANA Miklošičeva cesta 5 Ip-NI PHI Ll P S RADIO