f Mestne novice.
Mest Cleveland preti deficit dveh milijonov (Jolarjev. Mestne blagajne so izčrpane.
i. «,
—Dva milijona dolaVjev pri-
mankuje v mestnih blagajnah. Deficit je še od lanskega leta. ko ]e zmanjkalo $1,500.000, in letos nameravajo pri volitvah ljudstvu predložiti, da glasuje za izda&jo $1^500.000 ibondov, da se pokrije ta zguba pri mestnem gospodarstvu. Letošnjemu proračunu pa manjka $400.000, in mesto ne ve, kje vzame denar, da pokrije ta znesel«. Coucilman Dam, kot predsednik finančnega odbora za mestne finance, se je izjavil, <da morajo vsi mestni uradi hraniti in varčevati, da ne doleti mesta katastrofa. Tudi Damm neče, da bi se volivcem predložilo na glasovanje za $1.500.000 bcm-dov, "ker mestni dolg prehitro raste. 'Skrčiti se bodejo morali pač izdatki pri mestni upravi. Nova mestna hiša še letos v jeseni ne bo gotova. Tri leta že delajo na njej, in izdalo se je že $2.500.000, pa nimajo še vseh načrtov gotovih. Pohištvo še ni naročeno, in kot se ,čuje, bo jako drago, ker je mesto porabilo razpisati ponudbe, župan Baker se je izjavil, da bo najbrž kandidat za councilma-na vardi.
—Zraven nove sodni je ob .jezeru se nahaja mirovni sodnik W. ff. Zoul, rodom Ceh, ki ima to jurednastt.fda vsako leto poroči največ fantov in deklet. Noben duhoven se ne more glede porok t njim primerjati. Tekom zadnjih 20 mesecev je poročil 2000 -parov. Sodnik Zotil je povsod priljubljen. Kadar poroči kar par, da bledeče nasvete:: Bodita potrpežljiva eden z drugim. Vs£lej-6e »prej prepričajte, vče se resnično ljubita, predno se zavežeta. Ne trbšite preveč denarja, granite denar. JSodnik Zoni je tudi že *več Slovencev poročil.
t—John Tomažič, ki je iimel prej brivriico in kavarno na.St. OaSr ave. je sedaj otvoril gro-* cerijo na Stanard Ave.
—Oevelandski Mažari <in Nemci so v sredo praznovali 85 rojstno leto starega sivca ma Dunaju. Konzulat je bil ta «3an zaprt. Viaažarskth in nemških cčrkvah 90 imeli posebno "službo božjo" za Franca, in vseli teh mas se je udeležil ti»-; di avstnvmažar«Ski konzul. V zadovoljstvo tiatn jefi ker nobena slovanska cerkev m priredila kakih ovacij in brezpo-trebnih molitev za tirana.
, —170 premog&rjev iz jtifcne Ohio je zopet dobilo delo v Cleveiandu! Trgovska zbornica v mestu je zbrala $5000, da pomaga onim, ki še nimajo dela. Vsega skupaj je mesto.preskrbelo pretekli teden 795 možem delo, prosilo pa je za delo 2571 mož. Brezposelnost je torej še vedno velika.
—Novo ustanovljeni Slovanski Sokol v Cleveiandu priredi 5. sept. prvo javno vežbo pri L. Recharju. To društvo rapidno napreduje, in šteje se-, daj že 51 članov tekom 14 dnijf odkar se je ustanovilo.
—Slovenska Narodna Čitalnica priredi v nedeljo 22, avg-pri L. Recharju svoj piknik, "čitalniški odbor pričakuje, da se gotovo udeleži vsak Čitalni-čar tega piknika in zajedtlS Vsi prijatelji narodne izobrazbe in kulture. Edino društvo/ ki ga imamo v Clvelandu, da nam nudi nekaj kultu rtiega in samo-izobrazbe je naša čitalnica. V stari domovini zapirajo naše slovenske čitalnice in kulturna društva, naša dolžnost v tej deželi je, da toliko bolj požrtvovalno podpiramo čitalnice. Nove knjige, časopisi in drugo se-
veda potrebuje denarnih sredstev. Pomagali bodete Čitalnici k boljšemu napredku in večjemu delu„če se udeležite piknika v nedeljo. V slučaju slabega vremena se vrši zabava v čitalniških prostorih.
—4P|olicija je prijela ta teden tri lastnike skrivnih prodajalen pijače. Med njimi so: Mike Bo-blez, 2202 Lorain ave. John Mnnarek, 1387 E. 39th St. in John English, ]294 W. 28th St, Prva dva sta se izjavila na policijskem sodišču, da nista kriva.
—17 ljudij je bilo ugriznjenih od psov tekom tega tedna. Vedno boVj se pojavlja želja, da se za pse preskrbi nagobčnike.
—Do 36.000 ljudij je bilo prisotno zadnjo nedeljo, ko se je vršii^ baseball igra med dvema najboljšima kluboma igralcev v Cleveiandu. Igro je dobil Stinchcomb Engineers Club, kjer igra ttuidi Slovenec Frank Lausche, ki je znan med ameriškimi športniki daleč naokoli kot eden najboljših baseball igralcev. Vsi angleški listi prinašajo njegovo sliko in opis njegovega iigranja kot o najboljšem igralcu. Slovenska naselbina torej tudi v športu mi zadnja, ker šteje svojega rojaka kot enega, prvih igralcev v Cleveiandu.
—Kadar se ponesrečite 'v tovarni, tedaj ibi gotovo radi vedeli, kaj morate narediti, da pridete do svojo (odškodnine hitro in pošteno. Mnogo rojakov, ki so dobili poškodhe v tovar nah, zgubi večkrat mnogo de narja in časa, ker ne vedo, kaj naj store. Mnogo jih je .tudi pregoljufanih <od brezvestnih agentov. Naš »časopis bo v pri hodnjih treh številkah prinesel natančtoe nasvetfe in poduke, kaj morate storiti v »lučaju poškodbe, .in če se bodete rav nali po tem, bo \v vašo korist.
—Dr. "Baron Vega" priredi v nedeljo, 22. avgusta piknik na Kastelicevih farmah. Ob itej priliki razvije društvo tudi svo jo zastavo.
—iMesto je kttpilo ,v sredo 50 krav za mestno farmo v Warrinsville za svoto $3.500. •Krave so bile kirpljene skrivej za mesto, ker če farmarji Vve-do, da je mesto kupilo krave, tedaj jih en mesec potem nič ne krmijo.
—Poročil se je: I-gnac Pevec, 4414 Hamilton ave. in Kristina Osredkar iz 1165 E. 6oth St — Louis Školnik 2345 E. ,39th St. m Fannie Kose«itna, 2385 E. 39th St.	V . ■
—Licenčni komisar E. Horn ima v vrstah svojih republikanskih tovarišev precej nasprotnikov. Neki Cox ga je ov&dil v Columbus, da je pred Idi daroval $250 za demokratično stranko. Radi. bi mu izpotjljedli krulh. KTjrfb temu pa traja «>»-■gov njrad samo še do 3. ©ept, ker potem pride v veljavo mnra postaja, glasom katere volijo county uradniki komisarje za saloone« in jih ne imenuje več guverner kot dosedaj. County komisarji v Cleveiandu' so pa zadovoljni « Hornom, ki bo gotovo ostal se komisar za saloone.
Zveza narodov.
(Pariz, T9. avgusta. Francoska delavska žveza je pri vČe-rajsnem zborovanju sprejela resolucijo, v kateri se opominja vse dčlavce, da delajo na to, da se kmalu naredi mir, in sicer tak, ki bo reprezentiral pravico nad silo. Nadalje se je delavska zveza zavzela za lo, da se odpravi skrivni diplom* ter da se dela za zvezo vseh narodov, da se odpravi orožje in da narodi svobodni in neodvisni raz-polkgajo'ha podlagi skup. postav s svojo svobodo. Delavci vseh dežel bi se morali sniti na skupnem zborovanju«, pri katerem bi se odločilo za intenaci-jonalni mir.
-------- 11 ---
Nova balkanska zveza preti Turkom
-,-
Grška, Rumunija in Bulgarija se pripravljajo.
Nemške čete so osvojile rusko trdnjavo Kovno. Rusi so se Umaknili proti Vilni, Do tetrograda je še 590 milj. Angleški transport v Egejskem morju je bil potopljen od nemškega submarina. 1000 vojakov utonilo. Lahi poročajo o uspehih pri Toltninu in pri sv. Luciji.
Bulgarija 'pripravljena?
Milan, 19. avg. Brzojavka Iz Bukarešte naznanja, da je Bulgarija zaplenila vse žito, ki je bilo naikupljeno za Nemčijo in hi morala biti v prihodnjih dneh posiano v Nemčijo. Če to poročil resnično, tedaj je oči-viclno, tU je Bulgarija pripravljena za vojno.
(Napad na London.
London, .18. avg. iDeset oseb je bilo ubitih in 36 ranjenih včeraj", ko je več Zeppelinov pričelo metati bombe nad mesto. En inemški Zeppelin je bil zadet od kroglje. Po vzhodnem obrežju so Nemci razdejali več cerke^v in privatnih hiš, ko so metali bombe iz zrakoplovov.
Vojna stranka na vrhuncu. ' Atene, 18. avg. Kralj Konstantin je danes poverili. Ve-nizelosu sestavo .novega grškega ministerstva. Kaikor znano, je Venizelos vodja grške vojne stranke, in ima v' parlamentu veliko večino. Venizelos je naklonjen za zvezo s Fraincozi in Angleži. "V novem ?yakem (kabinetu bedejo za-
Venize-
' "ne
• . -	.v.l«
los Bo skusal narediti zvezo z Rum un i jo in Bulgarijo iz dveh vzrokov: Da prežene balkanska zveza Turke zavedno iz Ev--ope in drugič, da preprečijo Balkanci, da se ne bi Nemci u-mešavali v njih zadeve.
Kaj bo z Belgijo?
New York, 18. avg. 'Panger manisti po Nemčiji zahtevajo Belgijo, da se priklopi Nemčiji kot prva cena nemške armiji de. Druge stranke pa zopet ugovarjajo, da bi Nemčija pri-klopila Belgijo sebi, ker He\ gijci ne bi nikdar mirovali in bi povzročili Nemcem sitnosti.
Socijalisti volijo za vojne izdatke.
Berolin, 18. avg. Kljub agi taciji dr. Liebknechta, nemške ga socijalista, so ostali inemški socialistični poslanci pripravljeni dovoliti nemški vladi $2,002.000.000 za nove vojne iramene. Državni zbor se snide v četrtek, in pričakuje se, da bo ^edini Liebknehrt volil "no do&rn bodejo vsi drugi volili za nove vojne izdatke. Lieb kneeht bo baje tudi vprašal via do, kdaj in pod kakšnimi pogoji namerava Nemčija skleni ti mir.
Rusi so zapustili Kovno.
London, 18. avg. Trdnjava Kovno ob reki Niemen na severnem koncu ruske obrambe-ne črte, je padla. Nemške čete so zavzele ■ trdnjavo z naskokom ob polnoči. Rusi so se v trdnjavi obupno borili, toda konečno so veliki nemški 42 cm topovi naredili toliko škode v utrdbah, da so bili Rusi prisiljeni trdnjavo zapustiti. Umaknili so se proti Vilni, 57 milj od Kovna. Umikanje se je zvrši-lo v redu. Kakor trdijo Nemci, so dobili v Kovnu 400 topov. Zajedno trdijo Nemci, da so dobili tam mnogo živeža, stre-Ijiva, pušk in drugih vojnih potrebščin. Sedaj ko imajo Nemci Kovno v rokah, bodejo prodirali najbrž vzhodno v smeri proti Vilni, ki je trdnjava druge vrste.
Posledice pad<? Kovna.
iMesto Kovno je glaVno mesto ruske provincije istega imena, in leži na desnem bregfu reke Niemen. Kovno se je pri-
števalo kot trdnjava prvega reda. Civilno prebivalstvo šteje 75.000 ljudij. Kovno tvori za-jeclno s trdnjavami Brest - Li-tovsk, Orodno in Lusk vrsto trdnjav, ki so tvorile podlago za drugo obrambeno črto. Sedaj nastane vprašanje, če bo-
li avstrijske strelne jarke.
Mnenja o padcu Kovna.
London, 19. avg. Ruši se še vedno držijo v južnih utrdbah trdnjave Kovno katere Večji del so Nemci včeraj zavzeli. Z zavzetjem Kovna so se Nemci približali za 60 milj trdnjavi
dejo Rusi mogli obraniti to Vilna, ki tvori glavno točko drugo obrambeno črto ali se med Petrograd-Varšava želez-bodejo morali ponovno umak- nico. Od Ko\'ha do PetrogTada niti. Pričakovati je še poročila je še 580 milj dolga pot, in vse
iz ruskega glavnega stanu.
* Splošna vojaška dolžnost.
London, 18. avg. Več članov angleškega parlamenta se je izjavila, da bo Anglija morala u-peljati prisilno vojaško dolžnost, da ohrani svioje dežele. Vojna se zavlečuje,'vojaštva je treba vedno več, v Angliji imajo še vedno le l^j^^pvoljce
Uspehi na Dankah.
London, 19. avg. Vrhovni poveljnik angleških čet na otoku Galipolis poroča, da so zavezniki včeraj po hudem boju s Turki zopet napredovali in pridobili pol milje ttvrske fronte, katero so Trnki trdovratno branili. frJapad n
rice se je zvrsi na treh mestih, in Turki so bili povsod odbiti ter so se morali umakniti v notranjost. 4 turški častniki in 200 vojakov »o Angleži ujeli.
Poročilo iz Ikmaja.
Dunaj, 19. avgusta.. Avstrijske čete v zvezi z nemškimi zasledujejo bežeče Ruse. Avstrijske čete so dospele do Dobrun-ke, 20 kilometrov zapadno od fBrest dJtovsk ^trdnjave. Armada pod poveljstvom nadvojvode Josip Ferdinanda se je približala Janovu, 24 milj severno od Brest-Litovsk. Rusi se stra-tegično umikajo na celi črti
Kako se Rusi "lovijo".
Berolin, 19. avg. Zadnja tri nemška uradna poročila naznanjajo, da so Nemci zajeli T2Q.ooo Rusov v treh dneh. Tekom meseca avgusta so Nemci glasom svojih poročil polovili že 619.000 Rusov. Odkar se je pa vojna začela pa že 35.190.-650. Kakor poročajo Nemci, je en sam Ruls še ostal v celi Rusiji, in ta sporoča v svet, da 'Nemci lažejo.
Angleški transport potopljen.
London, 18. avg. nemški submarin je torpediral angleški transport "Royal Edward", na katerem se je nahajalo 1350 angleških vojakov in 250 mornarjev. Torpediranje se je zvr-šilo v Egejskem morju ne daleč od Soluna. Vojaki so bili namenjeni, da pojačijo dardanel-sko posadko. 600 vojakov se je rešilo s parnika, dočim poročajo Angleži, da jih je 9^0 utonilo.
' Vojne težave Italijanov.
Rim, 19. avg. Kolona laških alpinskih čet je z velikanskimi težavami preplezala dva Snežnika in nepričakovano dospela na snežnik Tuckerspitze, kjer je presenečila avstrijsko posadko in baterijo 8 topov. Avstrijci in topovi so bili zajeti od Italijanov. Laški napad pri Tolminu ob reki Soča je bil tako silen, da so se morali Avstrijci umakniti. Snežnik Ttfckerspi-tze, katerega so Lahi zavzeli, lezi 10.000 Čevljev nad morjem. Laski napad $e je zgodil ponoči. Pri Crniprsti so Italijani odbili sovražne naskoke in zased-
Leo Frank linčan.
Drufral v Miledgeville v Georgia je udrla ponoči v ječo in odpeljala jetnika Leo Franka.
Divjanje orkai
Velikanski tornado je čil v mestih Galveston, Houston in Dallas o-gromno škodo.
trditve Nemcev, da je Petro-grad ogrožen, nimajo pomana, ker četudi Nemci neprestano napredujejo, «e morejo tja pred tremi meseci ali v najhujši ruski zimi.
Zmešnjave na Balkanu.
London, 19. avg. Če se bo Grška udeležila vojne proti Tur kom je popolnoma odvisno od balkanskih držav. Grška1 želi postati gospodujoča sila na 'Balkanu. Venizelos, grški* mi nisterski predsednik, pravi, da nemške ztmlag-e opravičujejo Grško, da zahteva veliko več kot pred nekaj meseci, ker vojna sila Grške bi bila velike vrednosti zaveznikom. Italija se je tokov
m~
bi Ta da Grška dobila za sebe, Italija pa je pripravljena poslati čete v Albanijo, da zasedejo one kraje, katere so osvojili SrbL
(Skrivna seja parlamenta.
Ta teden se bodejo vršile skrivne seje srbskega parlamenta, pri katerih se bo razpravljalo o notah, ki so jih poslale zavezniške države Srbiji. Dočim se o podrobnostih note ne ve mnogo, pa je jasno, da Francija in Anglija nasvetuje jo Srbiji, da prepustijo Bulga-rom nekaj svojih pokrajin, za kar Bulgari obljubijo vojaško pomoč zaveznikom.
Splošen položaj na Ruskem.
Mesto Vilna, ki leži obfcVar-šava-Petrograd železnici, je bilo izpraznjeno od civilnega prebivalstva. Mesto Vilna ni trdnjava, in Rusi se tukaj ne bodejo ustavljali. Vojaški kritiki so mnenja, da preti Rusom sedaj večja poguba kot jim je pretila pri Varšavi, in svet z nepotrpežljivostjo pričakuje, kako se bo ruska armada umak-tnila objemu nemških armad. Vendar se zaupa v strategijo velikega knezW Nikolaj eviča. Iz Berolin a poročajo, da so nemške čete zavzele dva for-ta trdnjave Novo Georgijevak, 20 topov in 600 ujetnik^. Novo Georgijevsk ima posadko od 50.000 do 70.000 mož, dovolj hrane, da še zdrži več mesecev in kakih 35 večjih ali manjših utrdb. Armada generala Mac-kensena je baje .prisilila Ruse, da so se utnaknili na desni breg reke Bug, in da stoje prvi nemški polki pred zunanjimi forti trdnjave Brest-^Litovsk.
Avstrijci obstrelljujejo laško obrežje.
Dunaj, 19. avg. Oddelek avstrijskih torpedovk je obstreljeval Pelagoso, in kakor poročajo iz ^ima, so bili ubiti štirje italijanski vojaki in nekaj jih je bilol ranjenih. Iz Nizozemske se poroča, da so pljuli zopet štirje Zeppelini proti Angliji, toda ker je bila noč jasna in so se Nemci bali, da jih predčasno odkrijejo, so se vrnili.
in
New Orleans, La., 18. a Velikanski tornado je za mesta Houston, Galveston Dallas ter povzročil milijoi in milijone dolarjev škode. Nad sto oseb je zgubilo življenje pri te i nesreči. V Galvestonu so prebivalci brez vode, plina i elektrike. Skoda v Houk znaša nad pet milijonov pov šno cenjeno, ker sedaj se more pregledati še silne ne če, ki je zadela prebivalstv raznih mestih je uničenih 2000 hiš. Dokler ne dobi veston brzojavne zveze, se bo zvedelo, kako ogromno do je naredil orkan. V z mesta Galveston se zvezJini transportni pa Bufford, ki s pomočjo bre nega stroja vzdržuje edino zo z Galvestonom in osta svetom. Morje je bilo tako mirno, da je za čas grozilo di velikanskemu jezu v nišču, katerega so posta stroški deset milijonov d jev. Ta jez je sedaj rešil 1 od popolnega razdejanja. 1900 je Galveston doživet ko tnesrečo, ko jeza še ni in je poginilo pri tem 8000
Columbtis, O., 18. dveh tednih bodejo zače varnarji v okolici 75 milj velanda delati na veli vojnih naročilih za An iRusijo. Kot se more
Atlanta, Ga., 18. avg. Leo M, Frank, baje morilec 14 letne deklice Mary Phagan, je bil sinoči odpeljan iz ječe in dve milji od državne ječe v Mil-ledgeville linčan. Frank je bil pred dvema letoma obtožen, da je riajprvo posilil 14 letno deklico Mary Phagan, ki je bila zaposljena v tovarni za svinčnike, kjer je bil Frank superintend. Edina priča proti Franku je bil neki notoričen zamorec, znan pijanec, ki je pričal, da je Frank umoril Phaganovo. Razne tožbe in pravde so se vlekle dve leti, Frank je bil dvakrat obsojen na smrt na vislice, njegova tožba se je obravnavala na vseh sodnijah, konečno pa je zgubil tožbo na najvišjem sodišču Zjed. držav, in 26. junija bi moral biti obešen. Tedanji guvernor Slaton pa ga je pomilostil na dosmrtno ječo, ker se je skliceval na to, da lahko pozneje pride na dan njegova nedolžnost, če ni kriv.
Divjaški prebivalci Georgije pa niso mogli pozabiti, da Frank ni bil obešen. Kot se poroča, se je ustanovila skrivna družba 70 mož, ki^o prisegli, da ne mirujejo prej, dokler ne obesijo Franka in položijo nje govo truplo na grob Mary IJlia gan. V pondeljek ponoči so zvršili napad na ječo v Milledg-ville, kjer je bil Frank zaprt. NMpfvo so porezali vse tele- tančno poročati, fonske žice, ki so vezale ječo z ostalim svetom, nakar so se polastili wardena in superinten-denta ječe. Premagali in zvezali so tudi dva stražnika, nakar «o-Franka prijeli za lase in dr-vili z njim po stopnjicah" na prosto, kjer je čakalo 8 avtomobilov, v katerih je bilo do 25 moških. Dve milji od ječe so Franka obesili na drevo, potem ko so veckot stokrat ustrelili v njegovo telo. Nihče ne ve, kdo so linčarji, vse se je izvršilo po tako dobro premišljenem načrtu in tako hitro, da oblasti sploh ne vedo, kje bi začele preiskavo. Truplo je viselo 11 ur na drevesu, štiri čevlje od zemlje, predno je prišel koro-ner, da je snel truplo in je prepeljal v mrtvašnico.
Vse javno mnenje in časopisje po Ameriki se zgraža nad tem zverinskim činom geor-gijskih dr/avljanov. Nad 5000 ijutlij v avtomobilih se je pripeljalo na lice mesta, kjer je bil Frank linčan, in vsi so ga gledali cele ure, ne da bi kdo truplo snel z drevesa. Pozneje, ko so truplo prepeljali v Atlanto, je moralo 40 policistov stražiti truplo, da se ne bi vršile ponovne demonstracije. Pozneje so truplo naložili na železnico in je odpeljali v New ' York, kjer živi Frankova mati. Njegova žena je padla v nezavest, ko je slišala strašno novico, in še ni toliko prišla k moči, da bi spremljala truplo iz Atlante v New York. Guverner Harris je obljubil, da bo storil vse v svoji moči, da najde prave krivce in kaznuje. Prešnji guverner Slaton pa, ki je pomildltil Franka <na dosmrtno ječo, je dobil svarilo, naj nikar ne pride v Georgijo, ker nameravajo še njega linčati. O čudni kulturi, ki jo imajo v Georgiji priča tudi govor župana v Atlan: ti, ki se je izjavil, da so ljudje imeli prav, ko so linčali Franka'.
-o- ,
1
Italijanski vjetniki v Ljubljani 14. jul. so pripeljali v Ljubljano zopet transport italijanskih vjetnikov, in jih peljali skozi mesto na grad.
ročila skupno vrednost 000. V sredo so bili kontrakti med tovarnarji gleškimi agenti. Tvr< nicke & Reinickfc je kontrakt z rusko vlado milijona in pol finih pi dalje so Rusi naročili 000 šrapnelov za topove, loma se bodejo ta narc vršila v Cleveiandu, del obližnjih mestih. Država je s tem dobila največje naročilo od vseh drugih c razven Pennsyivanije. se vidi iz tega poročila, nimajo namena končati če naročajo kar na mil pušk za svojo armado, Francosko uradno Pariz, 19. avg. Po krajih bojne fronte boji vajo, in saperji z minami streljujejo nemške strdn< ke. V Argonih so p< iNemci napredovati s pon ročnih granat, toda pad je bil na celi črti odbi Vogezih smo osvojili Sor nacht in ga obdržali nemu ognju nemške artilei Napeto razmerje med Lahi.
, Rim, 19. avg. Razmerje Lahi in Turki postaja čil bolj napeto. Laški zunanji nister je vložil pri turški di jako oster protest, ker čija zadržuje nekatere podanike v ječah. Laška se je obrnila na ameriškega slanika v Carigradu, da izf sljuje od Turčije, da takoj sj sti prijete laške podanike svobodo. Ameriški poslanik poslal ameriške ladije Beirutu in Smyrni, da te pripeljejo tam internirane he domov. Laški poslanik v rigradu je dobil povoije, da posljuje takoj zadoščenje Turčije. Nad 7000 laikih zerVistov je interniranih po nih turških mestih. Turška da plošiljpt vojake, orolžje streljivo v Libijo z m da uprizorijo usta jo med šnjimi arabskimi rodovi.
i,'aH
V Trstu je skočil z 2. stropja na cesto Vasilij Godec in^e t


naredil globok utis v srcih vseh. Naša dojžnost je skrbeti,
da pride to izvrstni govornik
in boritelj Jugoslavije v vse večje naselbine. Je neustrašen, temeljit in# oftločen, in komur bije slovensko srce v prsih, in kriči danes po Avstriji in tiranu maDunaju, se mora spreobrniti, ko čuje gromske besede resnice in slovanskega ponosa iz ust g. Trošta. Shod v Lorai-nu je imel velikanski uspeh. In vršili se bodejo enaki shodi tudi drugod. Mrtve budimo iz spanja, slepe vodimo k luči — žasine tudi nam dan svobode.
|Po govoru* g. Trošta je stopil na verando častitljivi prvo-boritelj jugoslovanske ideje, Don Niko Grakovič. Kar* je o-pustil g. Trošt, to je prinesel na dlan ta velemož. Prostor nam ne pripušča, da bi ponatisnili tudi mjegov govor, pa saj ga bodemo imeli priliko še poslušati kot smo ga že. Srce se nam dviga višje ko čutimo, da imamo med seboj može, ki niso vsakdanji, može, katerim je blagor naroda več kot lastno življenje.
Slovenci v Lorainu bodejo dolgo pomnili na ta shod. In z večjttn navdušenje, z večjimi žrtvavi bodejo šli na delo za narod.
'avartijem proti ogigi in drugim nezgodam
pfel bra podpisa In otebnoiU m m i,#r«|ems|o
| Vsa puma, dopisi in dcnnr naj se BT pošilja na:
LEVELANDSKA AMERIKA,
•11» ST. CLAIR AVE. N. C.
CLEVELAND. O._
■DWARD KALIS H, Publisher. LOITI8 J. PIRC. Editor._
SUED TUESDAYS AND FRIDAYS.
AUGUST HAFFNER
1203 Norwood Road
ad by 18.000 Blo*entans (Krtlnert) In tjr of Cleveland and elsewhere. Ad-er-rates oa request.
TKL.. CUY. PNINCKTON
CHARLES ARMBRUSTER
MESNICA PRVE VRSTE
NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESa 6112 ST. CLAIR AVE.
■atered U sccon4-cUss matter January lftOfl, *t the poit office «t Cleveland, 0. tr ta« Act of March 8,1878.
Nekaj o ameriškem državljanstvu.
Čistenje in likanja oblek.
Shod v Lorainu
XO.	NIZKE CENE.
..$1.00 Ženske kiklje.....................«0c
,.$1.00	Ženske dolge anknje.......91X0
.....BOc	Ženske obleke.................$1.00
Kdor je hotel videti in se prepričati na lastne oči, kako živahno napreduje Slovenska Upa, ta l)i moral priti v nedeljo, .15. avgusta na shod Slovenske Ufje in Hrvatskega Save-/a v Lorain, Ohio. Prav mirno lahko rečemo, da so bili zbrani 11a tem shodili skoro vsi lorain-ski Slovenci brez izjeme 7. ja-ko častno udeležbo Hrvatov. Navzočega občinstva je bilo ^00, kar je pač ogromno število za tako naselbino kot je Lorain. ;Pisarenje in slepomišenje po nekaterih listih, da je Slovenska Liga — mrtva stvar, je navadna blodnja, kajti kdor je videl narod v Lorainu, temu je srce vzpiapolalo, začutil je novo navdušenje in iz srca se mu je pri vil vsklik: iDa, jugoslovanska stvar živo kltje!
iMarljiva in delavna podružnica SI. Lige v Lorainu je pre-tečeno. nedeljg priredila shod pod milim nebom s pomočjo podružnice Hrvatskega Save-'a. Prostor je bil idealnft iz-hram, vreme pa je pozdravljalo z vsem žarom krasne avgus-tove nedelje udeležnike shoda..
G. lAžman kot predsednik podružnice v Lorain je otvoril shod s prisrčnimi besedami, zatrjujoč, <la člani SI. Lige v Lorain stoje tam, kjer so stali v začetku: Neomajani in zvesti principom Lige, zvesti principom Jugoslovanstva, v zvezi z brati Hrvati in Srbi. Ne podre jih noben vihar, in v tužnih kot veselih časih stoje kot bratje na trdni podlagi jugoslovanske svobode in edinosti. Besedo je dobil slavnostni govornik RudoLf Trošt, literarni tajnik Slov. Lige.
Njegov govor je imel gromo-vit uspeli, ne samo začasen, ampak trajen, ki bo ostal zavedno v srcih zavednih Jugoslovanov. Tu nismo slišali praznih besed, plitvih plev, slišali smo jedrnate misli, krepke izraze, ki so prepričevalno segali v dno srca najbolj zakrknjenega Avstrijca, da se je moral omehčati, pogledati s studom na stoletnega sovražnika Germana in se sprijazniti z mislijo, da je bolje živeti v soseščini brata, ki nam pomaga, kot živeti v najemsčini tujca, ki nas je osleparil za našo rodno zemljo, potem pa naložil jarem, ki nas pritiska k tlom.
"Teško je govoriti o narodu," je začel g. Trošt, "ki je tako velik kot slovanski narod. Dobite ga po vseh svetovnih delih, ocl Triglava do Sibirije tja doli v Vladivostok, od Atlantika do (Pacifika, vsepovsod slišite ljubo slovansko govorico, in zdi se vam, če potujete po svetu, da potujete po mogočni slovanski državi. Pa mi tega nismo vedeli, kajti sole, ti temelji človeštva, avstrijske šole so.nas naučile spoštovati vse, kar je tujega, a zaničevati in sovražiti svojo kri. Postavile so se meje in visoke zide med Slovence in Hrvate, hujskali so en narod nad druzega, samo da se ne bi razumela in skupno udrihah po skupnem sovražniku — Germanu. Avstrijske
Moik« obleke Moik* suknje
Jopi«............
Postava dovoljuje, da lahko vsakdo vzame prvi papir, četu-1 di ne zna pisati ali brati. Te-, korn prihodnjih dveh do pet let postane tak človek zmožen Iva pridobitev drugega papirja, liti ta čas mu svetuje vlada naj I ga uporabi za to, da se nauči iza silo pisati in brati. Pri tem I pomaga časopisje, šole, zabave J,in druge družabne prireditve, Slcjcr se upošteva napredek naseljenca, da se ga pripelje na
C #Tekom zadmjega leta je 335.-looo tujcev prosilo za prve pa-jpirje. To je najvišje število prosilcev, odkar je zvezina vlagi* vzela pod kontrolo pridobi-ittiv državljanstva. Zvezino šte-ptje prebivalstva kaže, da števi-, lo naturaliziranih državljanov H|fr. nobeni državi ne presega šte-ipfUa tujcev, nikjer ni to število ppje kot 50%, v mnogih dr-v za v ah pa celo dveh odstotkov j|ne doseže. Ravno tako razmer-BlSje tudi med onimi, ki so Brali prvi papir, pa nočejo dru-Ipega. Splošno pa je, da se tujci B mestih bolj pobrigajo za državljanske pravice kot na farmah, dobijo se pa tudi farmar-Istcc naselbine, kjer so skoro vsi p volivci nekdanji naseljenci, ki Iso si pridobili ameriške pravice lili se sedaj v svojih naselbinah
I Mnogo prosilcev za drugi državljanski papir ne zna prav I nič angleškega jezika, in neka-ffteri «0 celo tako bedasti, da milj sli jo, da če znajo nekaj besed Ifiemikega, da dobijo potem pa-|pir. Nemščina je v Ameriki gyred postavo ravno toliko vre-iptpa kot kitajski ali turški jezik 1 aH pa slovenski, in ljudje, ki so ; ;prisii v Ameriko po 29. juniju, ? 1906, ter hočejo dobiti drugi državljanski papir, morajo znati angleško, sicer papirja ne dobijo. Zyezina vlada je razpo-fslala na stotisoče prošenj na Prasne šolske Oblasti, naj store v tem oziru kolikor se da, da podučijo nevedne ljudi, da postanejo vsaj deloma izobraženi In se seznanijo z običaji in šegami te dežele.
Zvezina vlada se v resnici mnogo trudi za prospeh novih državljanov. Dlasi ji to povzroča stroške, in precej ogromne stroške, in dasi bi bila naravna dolžnost vseh naseljencev, da čimlprej poskrbijo za državljanstvo, pa vendar jim poma-- ga vlada, kjer jim more. Tu se vidi v resnici človekoljuben namen ameriške vlade. Ona skrbi za one, ki bi morali sami skr-
Slovenci v Clevelandu imajo boljšo priliko, da postanejo državljani kot Slovenci v sploh kaki drugi ameriški naselbini, j V tej največji slovenski naselbin?, se v resnici mnogo stori za naše Slovence, ki bi postali državljani. Vsalcdo je lahko hvaležen, ker se mu toliko po-t maga, na vseh krajih, in sicer J popolnoma zastonj. Naš list že neumorno štiri leta deluje za prospeh ameriškega državljanstva med našimi rojaki. Naše I delo ni bilo zaman, kajti v štirih letih se je število ameriške-
Bratje Jugoslovani, Slovenci, Hrvati in Srbi!
Cseit 739-w 1574 E. 55th ST.
A. J. DAM M, posloroctfa
'Dtie 22. avgusta, 1915 ob 3. uri popoldne se bo vršila v dvorani Sokol Hav3iček-Tirš, na 2619 L^wndale ave. ■ Chicago, Illinois velika jugoslovanska skupščina, pri" kateri bo sodeloval kot gost in glavni govornik
Df. Nikolaj Velimirovic -
Zagovornik in boritelj za Jugoslovansko zjedinjenje. On prihaja k nam s krvave arene naše trpeče domovine, da nam s živo besedo razloži, kako za-nosen in oduševljen odmev je izval tam prvi klic za Jugoslovansko Združenje, ki je zaoril na velikem jugoslovanskem zboru v Chicagi.
On nam bo razložil in nas prepričal, da je z nami odkritosrčnost, verna zvestoba in krepka volja vseh odločujočih faktorjev, kateri bodejo po tem krvavem klanju odločevali o usodi malih, zatiranih narodov.
On nam bo povedal resnico o naši domovini, o stradanju celega slovanskega sveta, o junaški borbi slovanskih robov pro-t'i svojim germanskim gospodarjem, o naših razdejanih ognjiščih v domovini, o oskrunjenih naših svetinjah.
Z zanosom in veseljem, s ka-koršnjim ste sprejeli predstavi-telje jugoslovanske misli pri jugoslovanskem zborovanju v .Chicago, z jednakim zanosom Ibodete sprejeli tudi tega zasluženega in vrednega apostola te ideje in mu pokazal^ svojo oduŠevljenost z mnogobrojnim posetom te skupščine.
Na tej znameniti skupščini, kateri bo presedoval eden najboljših in najzaslužnejših rodoljubov, dr. Ante Biankini, predsednik Jugoslovanskega odbora, bodo tudi govorili v imenu Hrvatov zaslužni boritelj in izvrstni govornik Makso Relič, v imenu Slovencev mlada in iz-borna moč Vekoslav Truger, v imenu Srbov izvrstni in zaslužni gospod Ivan Palandačič.
Poleg omenjenih govornikov
, Dalje na tretji strani
TEL. PRINCETON 183S-L
FRANK ČERNF
JL	SLOVENSKA TRGOVINA	MmJk
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO-
FONI, SREBRNINO IN ZLATNINO,
.. 6033 St. Clair Are.
Kadar želite kupiti dobro nro in drago zlatnino, Columbia grafofone, plošče t vseh jesikih, posebno importirane slovenske plošče is stare domovine ter vse v (o stroko spadajoče predmete, obrnite se sanpno na svojega rojaka. Prodajam tudi aa mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur, slatnine In grafofonov. Vsako blago je jamčeno.
UNITED 1
CLOTHES
Vrednost . naših oblek 1
Hm. se začne z materialom, ki je Čisto I auknjen, fin me-I čan. Nadzoruje se JJ H izdelav« obUk V |hK tovarni dokler ne pride v prodajalne
5m Vaaka obleka je sahpucS garantirana, In če
, ni^. padoreBni * nj^, vam z vesoljen^ povrnemo $10. Samo dva profita - vai in nai. j Nič posredovalcev.
COR. ONTARIO & PRQSPECT, CLEVELAND, OHIO
vas opravičuje v kratkem času do tega krasnega darila ali katerega druzega. Kupon dobite v vsakem paketu«
8-Hot** Union

IZVRŠEVALNI ODBOR:
Frank Sakaer, predsednik, 82 Cortlandt 8t, New Tork, N. T.
Upravni tajnik: Edward Kallsh, 6X19 St.Clalr Av«T, Cleveland, Oblo. f ,	Literarni tajniki:
Ivan Blatnik, General Delivery, Seattle, Wash. Rudolf Trošt, 393 W. Central Park, New York; N. T. John Jager, blagajnik, 6241 Upton Ave., So. Minneapolis, Minn.
Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslali Mr. John Jagru. Vplačana svota bode potrjena po blagajniku in razglaše-po slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvestijo gl. tajnika, koliko denarja so poslali.

, Nadaljevanje iz 2. strani.
1>ode navzoče tudi srbsko pevsko društvo: Branko Radiče-vič ip hrvatsko pevsko društvo: 'Zora.
Na tej skupščini ne bo nika-kega pobiranja milodarov, niti ne bo treba plačati vstopnine.
Vsled tega bratje: Slovenci, Hrvati in Srbi, pridite vsi na to skupščino, pri vedite s seboj prijatelje in pristaše narodnega združenja. Vstani narod, za-bteVaj svoje! Odbor »jedinje-' nih. Jugoslovanov: Grana H. S. Gubac, Grana H. S. Hrvatski Zumberak, podružnica SI. Lige Št. 34. Celokupna srbska društva Chicago, 111.
Iz stare domovine.
Les za gradbo barak. Gotovo ni splošno znano, da se pošiljajo ruski vojni vjetniki iz sedapjih bojev v Galiciji, ki jih ddbe zavezniške čete, skoro izključno na Avstro - Ogrsko. Za to silno množino, kakih 200.000 vojnih vjetnikov, postavljajo se-tlaj z vso naglico tisoče lesenih barak v Požunu, Baunavu ob Inu, Litomericah Boehmzei-lu, Schremsu, Kleinmuenchnu, Opavi, Orasliou in Aschu. Potrebo lesa za ta namen cenijo od 1. maja na približno 300.000 kubičnih m^rov v vrednosti nad 6 milijonov kron. Večje avstro - ogrske lesne firme mrzlično dobavljajo les in de&ke.
Umrl je Jesenicah na Gor. ondotni posestnik in trgovec g. Anton Trevn. Pokojnik je bil več let župan jeseniške občine.
Pet predrznih vlomov v Zno-, jilah. V Znojilah, občina Ko-tredež, sodni okraj Litija, je bilo izvršenih pred kratkim pet predrznih vlomov. Ob 10. dopoldne, ko so bili vsi domači na polju« je vlomil neznani tat v zaprto hišo posestnika Karla Psarna, vlomil zaprto omaro in odnesel 10 icron drobiža. Nato je šel tat v podstrešje, razbil (dvoje vrat s sekiro ter ukradel razne stvari in 8 K drobiža. Isto dopoldne je vlomil naj-bržje isti tat v hišo Alojzija Ro-bavsa ter odnesel več stvari in 128 K denarja. Ob 3 popoldne je bilo vlomljeno v hišo posestnika Petra Polca ,kjer je tat ode sel 1244 K ter se dve denarnici z j8 »K ter več dragulj. Uro pozneje je vlomil tat v hišo posestnika Alojzija Dolčnika ter odnesel rjo K, nato pa še sestniku Juriju Mlakarju ka-ih 10 K drobiža. V vseh pe-ih slučajih ji bil vlomilec naj-ržje ista oseba. O njem nimajo nobenega sledu.
Madžari na Slovenskem. Voj-11 korespondent ''Budapesta" irše z južnega bojišča: Madia rski vojak, ki je videl Lublin Galicijo, je prišel sedaj tjidi italijansko mejo. Tu prebi-jo Slovenci. Vrlo zdraf na-katerega žene in dekleta > zelo lepe. Videl sem mad-irskega huzarja, ki je stal red slovensko ženo, katero je jraševal, kje je studenec. Zvi-1 se je pred kazal in ge-uliral na vse načine, toda žena ga ni razumela.. Pri->pil sem in a'koravno ne znam ensko, sem vendar poskusil redovati. "Kaj se ti je zgo-?" vprašam huzarja. "To je neprilika" — mi pravi — sna je to dežela, da ljud-ne znajo madžarsko?" — "o ni iMadžarska in zato ne jo razumeti." — "Da, da," pravi ogorčeno, ''toda ali tega naj učim nov je-
zik?"
[Nabava pšenice na Hrvat, skem. V Karlovcu je bil razglašen vladni oklic, naj se občinstvo sedaj preskrbi s pšenico, da bo ž njo izhajal celo leto. Prodajali se sme od 10. julija do 2)1. julija po 40 K 50 vin*za 100 kg, vsak naslednji teden pa pada cena na: 39 K 50 v*in, 38 K 50 vin. Zadnji teden, ko ji je cena 36 K 50 vin, porabi vojaška oblast, da si kupi vso ostalo pšenico za se.
OgrBki sleparski vojni dobavitelji. V Budimpešti je policija aretirala agenta Emrikd Schie-»feiija in 18 devljjfrskih mojstrov, ki so izdelali več nego 20.000 parov čevljev s papirnatimi podplati ter jih oddali vojaštvu1. V Kološu so pa aretirali graščinskega upravitelja Mo-rica Kepesa, njegovega pastorka Julija Guina in J. Loewin-gerja, ki so na&tavljenci kološ-kega velepodjetnikfl Morica Ti^chlerja. Ta je imel po pogodbi z vojnim ministrom do-bavati različnim vojaškim pro-viantnim postajam vole. Voli so bili na krajih kamor so bili namenjeni, stehtani in plačani, 'Zdaj pa je vojaška oblast dobila anonimno ovadbo, da so po prevzetju že stehtane ali plačane vole zamenjali z lažjimi. Samo na eni postaji so dognali, da je bil vojaški erar na ta način oškodovan za več tisoč kron.
Značilen slučaj. Proti gospe Mariji Gobec v Gradcu je bila pri graški policiji vložena anonimna ovadba, v 'kateri je bila obdolžena, da je "žalila cesarja, prestolonaslednika in nemškega cesarja." V ovadbi so bile natančno navedene dotične žaljive besede. Policija je gospo Marijo Gdbec aretirala in reva je morala prebiti več kakor dva meseca v preiskovalnem zaporu. Pri obravnavi pred domobranskim divizijskim sodiščem pa je prišlo na dan, da je ovadba od konca do kraja neutemeljena in da sta to ovadbo napravili pri gospe Gobčevi stanujoči Antonija Schoen, in Ida Sommer, otroška vrtnarica. Gospa Gobčeva je bila oproščena, sedaj pa sta bili obtoženi Schoenova in Sommerjeva. Schoenova je že mnogokrat obsojena tatica, ki je svojo gospodinjo ovadila, da je mogla v času, ko je bila gospa Gdbčeva v preiskovalnem zaporu, njeno stanovanje opleniti. Sommerjeva je konečno vse priznala in vse razkrila. Sodišče je Schoe-novo na šest in pol leta težke ječe, Sommerjevo pa na 15 mesecev težke ječe obsodilo.
Drobne novice s Štajerskega. V konkurz je prišel Lovrenc Fishinger, mlinar in posestnik v Janževem vrhu, okraj Marn-berk. — Zgorelo je na kolodvoru v Mariboru 8 vagonov sena. Zažgale so ga iskre iz mimo vozečih strojev. — Umrla je v Sv. Štefanu pri Žusmu učiteljica Amalija Podpečan.
(Potovanje civilnih oseb v Bosno, Hercegovino in v Dalmacijo. Civilne osebe smejo potovati v te dežele samo z dovoljenjem v Sarajevu zapovedu-jočega generala. Tako dovoljenje se dobi samo izjeipoma. [Ljudje, ki ipiajo v teh deželah stalno bivališče ali so tam nastavljeni, morajo imefi dovoljenje za potovanje od politične oblasti prve Instance teh dežel in vrh tega potni list s fotografijo.
SodoviČarski izdelki. Zadruga izdelovalcev sodavode naznanja, da so se podražili soda-vičarski izdelki za dva vinarja pri steklenici.
članom dr. št. 14. S.DtZ. s naznanja, da je sedaj novi tajnik Jos. Gašper, stanujoč na 1127 E. 60th St.
m 1 .i	1	■
Naprodaj je velika tirša/imajoč 11 sob na M99 Addison Rd. Brez agentov. Vprašajte v hiši.
Naprodaj je lepa hiša za dve družini, 12 sob na E. 65th St. blizu Superior. Se lahko "naredi za tri družine. Kopališče in toliet pOvsod. škriljeva streha. Mirna okolica. Cena $4400. Vprašajte na 1379 E. 65th St.

Naprodaj je nov motorsyele, Henderson 1915 s 4 cilindri s sedežem za drugo osebo ob strani. Samo $270, kdor se hitro oglasi. 4224 St. Clair ave. --- (69)
Štiri nenavadna varstva.
Nobenega posojila direktorjem ali uradnikom.
Skupna kontrola premoženja.
Neprestano dnevno nadzorstvo.
Direktorji, ki delajo.
Le malo bank operira po teh itirih principih.
ttbe Cleveland Tract Company
Euclid ud Bab« Ninth ronrtMn Branches.
Dve dekleti dobite delo za kuhinjska in hišna opravila. Plača po dogovoru. 1226 E. 55th Street.	(69)
Naprodaj je moderna hiša z 9 sobami. Ker lastnik odpotuje 1. sept. se proda za jako malo ceno. 1207 Addison Rd.
Dobro idoča mlekarna naprodaj po nizki ceni. Poizvejte pri R. Stmen, 1378 E. 49th St.
(69)
Naprodaj je v Collinwoodu dobro idoča trgovina z modnim blagom. Ta ponudba velja samo za en mesec. 15406 Calcutta ^ve. Collinwood, O. (Fri.-7i
POZOR!
(Podpisani pripbročani Slo vencem in Hrvatom svojo dobro in staro znano gostilno za obilen obisk. Nekoč je bjlo napisano, da prodajam slabo pijačo, kar je pa sedaj preklicano, in prodajam v resnici le najboljše pivo, izvrstno domače vino, dišeče gmodke in izvrstna žgunja. Kdor pride k men^ se bo prepričal o izvrstni postrežbi. Rojake prosim za obilen obisk moje gostilne, ker jim t*pm skušal vselej postreči z najboljšo pijačo. Za vaš obisk in podporo vam ostanem vselej hvaležen. Vaš stari znanec John iFosh, 4436 Hamilton ave.
■ (75)
_ r R. — iPlin in Kis tfradne ure od 9—12, in od Sij—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8.
Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 540a Superior ave. vogal 55. cestef Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
National Drug Store 1 Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste S posebno Skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar j« treba v najboljši lekarni.	(45)
.....i.......nu t.'i^ ..Li 1
POZOR!
> Naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem pričel raz-važati pivo v sodih .n steklenicah, pripeljem ga na dOm ali na katerikoli prostor. Priporočam se slavnim društvom In drugim, da ob priliki izleta na farme ali ob drugih zabavah kt>t krstije poroke, gotovo obrnejo na mene. Postreženi bodejo točno in zanesljivo. John Modic, 6201 St. Clair ave. Cleveland O.	(74)
la ma pm, d* C« al iJhm m»M ■>>»• tmm mmr+im* tm m4 Mjčirt.jtik irfr.vU, 4» ru
VMt idranlikl recepti mt>Js priti ▼ pm i.ljl sdrav*ika. Lhm tmU MUa, ditav, di
Guenthers Sloven. Lekarna,
Addison Rd. T***! St. Clalr Ave.
Dober konj, pripraven za vožnjo, se proda po nizki ceni, 1172 Norwood Rd.	(67)
Iščem žensko za gospodinjstvo samo dva človeka. Služba se dobi takoj na 1191 E. 61 st St.
Naprodaj je konj, jako dober za vožnjo. Proda se tudi vsa oprava po nizki ceni. 1226 E. St.	(69)
OGLASI.
FARMA!
Naprodaj je 5.1 akrov velika farma, rodovitna zemlja.. Kdor takoj kupi, dobi tudi cel pridelek, ker je na isti zemlji sedaj pšenica, krompir, ajda, turšci-ca, seno in še veliko druge stvari. Cena je $4500. Takoj plačate $1500. dnugo na 6% in imate 10 let časa, da odplačate. Vec se poizve pri Tos. Zajec, 1137Č E. 49th st. Cleveland, O. Central 6494 R.	71
ZAKAJ
pošiljate denar v staro domovino? Ne morete ga dobiti nazaj, če ga še tako nujno potrebujete danes ali jutri, in vi ne veste in jaz ne vem, če ga bodete kdaj dobili ali nikoli, to pa le dobro veste, da ste morali teško delati za vaš denar. Zatorej vam jaz svetujem, da, kupite hišo za vaš denar. Ako pa ne marate kupiti hišo, tfa jaz uvedem vaš denar v varno posojilo vašemu rojaku, -da si kupi hišo. Pogodbo naredimo za tri leta? ali za pet, po šest procentov obresti na sto. Kako se da to narediti, se lahko osebno dogovorimo predno od-daste denar, ne pa potem, ko je že vse prepozno. Zagotovim vam, da bodete zadovoljni, ko vam razložim, kako je denar varno naložen, da ga ne morete nikdar zgubiti.
JOS. ZAJEC 1378 E. 49th St Cleveland, O
I
+ FRANK BRICELJ, + + 6026 St. Clair Ave. + + Expresman. +
♦	Prevažam pohištvo in vsa-+
♦	kovrstne stvari. Postrež- ♦
♦	t>a točna in zanesljiva. +
+ Tel. Princeton 198a L. + ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
--ri-
Čedna soba se odda za enega ali dva fanta. 1172 E. 58th St.
Naprodaj motorno kolo za $60. Proda se radi odhoda iz Cleve-landa. 3837 St. Clair ave.
Lot se proda poceni. Meri 50X 200, in se nahaja v E. Metu-chen, N. J. kjer zemlja v ceni neprestano raste. Lot je vreden $400, in se proda za $250, ker lastnik nujno potrebuje denarja. Lot je vreden dvojnega denarja. tPoizve se v uredništvu.
Pouk v anglotčlnl In l«popl»- D
)u potom dopisovanja. V C leve- D andu tudi a privatnim učita. D Q IJem. Danar, ki aa žrtvuje za aa- □ D »no Izobrazbo, Ja najbolje nalo. Q O ton, In na vzame ga na kriza na D O vojna. Plilta za pojaanlfa na D O	SLOV, K. SOLA.	D
□	6119 St. Clalr ava. (48)B
O CLEVELAND, OHIO. Q

KURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. i A.
Kalbfleisch,
6426 St Clair Ave.
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govori slovensko in hrvatsko.
Uradne ur at
Od 9>30 do II18O dop. Od 1:80 do 6:00 pop. Od 6:00 do 8:00 zvečer
Telefon urada:
East 408 J.
V
Telefon etaaovaqja:
Eddy 1886 M.
. POZOR!
Naprodaj je Šest finih lotov na svetu, ki je ves plačan, loti lepo z drevjem obraščeni, plačan tlak ob lotih. Dva lota po $300, pa sta vredna po $500 med brati. Na lotih je .upeljatf plin, kanali -in vse druge udobnosti. Proda se jih napol zastonj, ker mora oseba odpotovati iz Clevelanda. Kdor plača za lote gotov denar, jih dobi toliko ceneje. Izvrstna prilika posebno za rojake v Newbur-gti. Kdor ne more plačati vsega naenkrat, dobi na lahke obroke. Vprašajte na 8407 Connecticut ave. vzemite St. Clair ave. transfer za E. uo5th St. in vas pripelje ravno pred lote.
- (66)
POZOR!
Tem potom opozarjam vse člane dr. L. M. Tolstoj, št. 26 &SPZ., da se gotovo udeležijo veselice in razvitja zastave, dr. ■Baron Vega, v nedeljo, 22. avgusta. -Člani se zbiramo v Bau-manovi dvorani, točno ob i. uri popolne in se odpeljemo na slavnostni prostor. J. PotoCar.
LD E.
Zavarovalnina posestva, bondi, Javni (Notar. _ _
Urad 808 E. 152nd St. Uradne ure od 8. zjutraj do pol šestih popoldne, od pol osmih zvečer do 9. ure. Tel. Wood 85 L.
Bell: Eddy 1086. Stanovanje: 16205 St. Clair ave. Tel. Wood 58, Bell: Eddy 3678 J
FINO VINO
vedno dobite pri Jos. Koželu. Belo, niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos-Kozely, 4734 Hamilton ave.
(Te -	.......
P.Lori

■j is
<T« pocodbauimm SI. dMmnbramStV
tWd Ccl.. Int., New York Em. Ym
Pohištvo naprodaj za cel boarding-house. $700 se plača takoj. V tretjem nadstropju je 12 sob vse opremljeno, v 2. nadst. 8 sob,- spodaj je jedilnica 55x20 velika, kufrinja zadaj 12x20, in hlev vzadaj. Proda se, ker sedanji lastnik zapusti mesto. J*ent $55 na mesec, pogodba do 1. maja 1917, potem je rent $60 na mesec. Jako pripravno za kakega Slovenca. Vprašajte na 13&1 E. 55th St.
Cuy. Central 5848 B.	Cuy. Central 6028 W.
G. TRAVNIKAR & J. J ARC,
Slovenska javna notarja
Slav. slovenskemu občinstvu naznanjava, da sva otvorila nov urad na S606 J9t. Clalr ulici, kjer bodeva Izdelovala vsa v notarski posel spadajoča dela. Poleg tega pa bodeva kupovala ln. prodajala lote in hiše. Vaa dela, kakor prepis zemlJlUa ali hiše, vpis (mortgage), pogodbe, pooblastila za tukaj aH staro domovino, ae lzgotovljo v pisarni; za poSteno In solidno delo ae Jamči. Zavarujeva poslopja vaake vrste proti ognju aH nesreči, kakor tudi hišno opravo, hleve, avtomobile ln velika atekla v izložbah. Posredujeva za vsakega ki Ima opraviti z sodni Jo. — Priporočava se tlaivnemu občinstvu in obljubo-Jeva, da bodeva za vsakega storila, kar bo v najinih močeh.

m
5600 ST. CLAIR AVE.
Raa.: Q. Travnlkar, 1357 Eaat 65th 8t

Rea.: Jos. Jare 1358 Marquette 8L
Pravi ttarokrajski brinjevec
Cena 6 steklenic . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
čista slivovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00
Imamo najfinejii tropinjevec in
droinik. I gal. $2.25, $2.50,$2.75
Pristna rudeča ohioska vina *
Galona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal —i...« ■ . ■ Vinska posoda ob 5 do 10 s*l- velja $1.00, za 25 gal. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je sod brezplačen. Te cene so samo za na debelo. Naročilu naj se priloži denar in natančni naslov.
2 The Ohio Brandy Distilling Co.
Prva slovenska družb* aa prodajo fiaik ptfač.
Ul it' '	5 . :v
6102-04 SL Clair ht. - - Oevdpd, 0. I
so-a
Slovenski pogrebni zavod, zaloga pohištva* pečij in barv. Kočije in avtomobili za poroke, krste in druge prilike.
Se priporoča narodnim Slovencem za naklonjeno«* in podporo I Po« strežba vedno točna in poftena.
Is t
T"-
m
m
PEVA IN EDINA SLOV. TRGOVINA
S SINGER ŠIVALNIMI STROJI
mr
Skoro vse ftole. velik« ln male tovarne rabijo Singer Hvala« stroje, kar ao najboljši, najbolj trpetnl hitri sa šivanje.
Celemu cvetu ao anani Singer šivalni atrojl, sato tudi naie alovenake gospodinje spoanavajo, da le oa singer šivalnem stroju lahko šiva vaake vrate blago, tenko ali debelo.
Vsak teden prida r mojo trgovino kaka alov. gospodinja, ki vpraša, Ce bi hotel samenjatl njen stroj ■ Slngerjevlm. Ce ho«ete torej ImeU dober Singer šivalni atroj sa hitrejše ln boljše šivanje, pridite v mojo trgovino, kjer ae lahko pomenite v slovenskem Jerlku. Ce nimate denarja, da bi takoj plaCall, lahko odplačujete po $1.00 na meaec, ali kolikor hočete. Pri meni dobite šivalne stroje od 96.00 naprej ln vse potrebno orodje.
RUDOLF PERDAN,
6024 ST. CLAIR AVE.
•
m
d
Jakob Vidmar,
Slovenski zastopnik
za prodajo vseh vrat cigar, cigaret in tobaka. Ima-* mo samo prve vrste blago.
•	SifliM
Zastopnik A. Kirtz Tobacco
TEL. S234 W
UM
iKtfNfMtfNlHMHMBMMMiMMlfck.
RTVAŠKA ROKA"
=
=
Roman.
NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO".
,	SPISAL DUMAS-LE PRINCE.
m
"In kdaj Ibo Pietro zvršil svojedelo na krovu "Nevihte?"
'"Najkasneje v 1 štirinajstih dneh se vrne."
"Ali si o tem prepričan?" "Signora/ reče Giacomo,
sedaj — "
"I11 sedaj?" vpraša konečno Valentina, katere srce se je pričelo vznemirjati.
'Sedaj, Valentina? Sedaj — kaj naj ti odgovorim?'' reče
"vse je odvisno od naklonjeno-; Maks, kb se mu pojavi grenak sti in dobrote svetega patro-< nasmehljaj na licih, na. Torej ne morem reči: Pre- "Kar razumeti tc ne morem, pričan sem, ampak — jaz u- prijatelj," reče Valentina vsa pam, da bo-tako."	začudena. Potem, pa hitro, še
"Giacomo," reče Valentina pristavi:	* ■■
po daljšem molku, ''Mnogokrat "Mogoče meniš, da je tvo-sem slišala, da so gondolierji v ja sreča zginila, ker sem pro-JBenetkah jako molčljivi.V	( sila, da se najini zakladi povr-
"Resnico ste slišali, signora. nejo siromakom, ali ker sem iz-Kar se mene tiče, četudi sem razila željo, da bi rada šla iz najnižji med gondolierji, pa la- Benetk?"
hko trdim, da še nikdar nisem "O, trikrat, štirikrat toliko izdal zaupane mi skrivnosti. In kot imava na otoku Monte Cri
da
visoki gospodje, katere ' sem vozil, so mi zaupali že marsika-ko skrivnost."
"Ali moreš preskrbeti kako pisal satanu, ladijo, ki bi lahko vozila po "Kaj? Ti preklinjaš? Sredozemskem morju?"	moj Maks?''
"E, gotovo lahko preskrbim ladijo, <ki je ravno tako izvrst
na kot je bil stari bucentav- lioga, Valentina, ne vprašuj
tk
rus, če smemo vrjeti zgodovini."
"Dobro. Tu imaš denar. Jutri, ravno ob tej uai prideš zopet sem, in dobil boš od mene potrebna naročila, da spolniš, kar ti (bom naročila."
Po teh besedah izroči Valentina Giacomu dobro napolnjeno tnoftnjo zlata in ga pozove naj «e odstrani.	• »
Potem pa se vrne po stop-njicah v svoj budoir.
Komaj vstopi, ko se prestraši, kajti v tem trenutku opazi Maksa, ki je stal pri oknu in Čital iz neke knjige. .
Maks se nt zgane, ko Va-itina vstopi. Ko jo zagleda, jo samo vpraša*. 'Kako se počutiš, Valentina. Najbrž bo-
m
Toda govoril je s tako suhoparnim glasom, in ne da bi odvrni! pogled od knjige, da Valentina takoj spozna, da nekaj ni prav. Kljub temu pa Valentina odvrne:
"Da, prijatelj, bolje se počutim — in upam, da te bom zopet kmalu lahko spremlje-vala."
"Takoj Toda jaz nečem, da bi »e Izpostavljala mrzlim ve-troyotti na kanalih in na glavnem trgu," odvrne Maks, še vedno gledajoč v svojo knjigo.
Res je. Priznati moram, da mi beneški zrak nič kaj ne pri-ja," odvrne Valentina, ko se vsede poleg Maksa in položi svojo roko v njegovo.
"Torej želiš Benetke zapustiti?" vpraša Maks.
Valentina ničesar ne odvrne, toda s koncem prsta se do-taknje knjige, katero je bral Maks in jo zapre.
"Kaj ti je, prijatelj," Teče Valentina mahoma ko se nasloni na njegova prsa in mu ponudi lice za poljub.
"Oprosti, Valentina! — O-prosti!" zakliče Ma'cs. ko mahoma vstane in neuvirano hodi po sobi semintja.
'Kaj gov.or»š?" vpMji Valentina, ki je tu !i vstila, toda se ni premaknila s svoji,;; me*>ta, ptč pa vsa /"čude'i giedahi svojega moža.
"Rekel sem, da ni. svetu ni popolne sieče Ali razumeš, Valentina? Ko sva men'1 i, da sva frečna, ko svn mislila,, da uživava vso radot t. ki jo morc nuditi ta svet, tedaj se je mrd naju urinii demon in je pričel trgati tančico, ki je zakrivala iluzije, od katerih se je najina duša hranila!" reče Maks, ko obstane predr svojo ženo in se z roko prime za prsa, kot bi hotel pomiriti silne udarce svojega srca.
"AH," nadaljuje Maksimiljan "vrjel sem bolj kot kdo drugi na'svetu, da je sreča stalna." in ne da bi pustil svoji ženi čas, da spregovori besedo, nadaljuje: "Bolj kot kdo drugi sem še opeharil nad tem svetom 1 — in
na hitrost mornarice sva Marka."
se imenuje ladija?"
Maks neko misel, katere ni ho tel razodeti svoji ženi.
Valentina ni več silila v svojega moža, ker je vedela, da ne v.pra&a Valentina. ' '.ve ničesar več; toda prejokala je celo nč>č, tn sicer* prvič, odkar je bila poročena z Maksimilijanom.
stvu kot po svoji silni zaprav ljivosti, s katero se ponašajo posebno sinovi. Ah, v Benetkah je malo deklic, kise morejo hvaliti, da so lahko gledale Gradenigovim sinovom v oko."
Valentina se strese po teh i esc da h pod pritiskom nekega čutila, katerega pa v tem trenutku ni mogla izreči v besedah.
Skrila se je v senci predsobe, dočim opazuje gondolier gibanje nočnega potnika na bregu kanala, i Giacomo, ki se <e odstranil nekaj korakov, da bi laglje opazoval, se kmalu zopet vrne.
"Torej, Giacomo?" ga vpraša Valentina,
"Lahko govorite, signora," odvrne gondolier. "Signor Gra-čil današnji dan aH pa ga za- denigo je že odšel."
"IDbbro! — Včeraj sem ti Ti naročila, da mi preskrbiš latli-
sto." jo prekine Maks, »''bi rad z veselim srcem, da bi uni-
"Ne — ne — Bog mi oprosti, in ti tudi. — Toda ravno radi
me nadalje."
Bilo je prvič, da je skrival dolier. "Mogoče vam še ni zna-
POGLAVJE.
'Giovani Gradenigo.
Prihodnjega večera je šel Maks kot po navadi na glavni trg, da se navžije svežega zraka. ,
Valentina pa je čakala kot
večer prej, ko zatone solnce za tirolskimi gorami. (Pričakovala je Giacoma. Slednji se ne pusti dolgo čakati. Hitro skoči iz gondole na stopnjke, pri-veže barko, potem pa stopi v predsobo, kamor pride tudi Valentina nekaj minut pozneje.
'Torej, Giacomo?" vpraša Valentina.
"Oprostite, signora," reče gondolier, ko skHbno pogleda proti katialu, 'toda skrite se tako, da- vas nadležni človek ne more videti, Glejte ga, tam doli sedi v svoji gondoli. Pri svetem Teodorju, pravo veselje občutim, da t>i ga naučil iskati resnice na dnu kanala."
"Kdo me pa opazuje?" vpra-še Valentina, "in zakaj naj se skrijem?"
"Santa Madre de Diol Ali ne veste, da je ta navada že od pamtiveka v tem mestu? — sedaj je ura nočnih sestankov. Vi ste po milosti svetnikov in paradiža mladi in lepi — iaz setn tu, tam je moja gondola, nama nasproti kanal, ki pelje na mnogo skrivnih in prijetnih skrivališč--"
"Giacomo!"
"Oprostite, signora! Nihče bolj ne spoštuje nežno občutljivost dame kot vaš pokorni sluga, toda povem vam, da i-mam neko Rosino za ljubico, in da ne bi bil posebno vesel, če bi jo dobil v kaki gondoli, kako se zabava z drugim gondo-lierjem, razven če bi bil jaz ta gondolier. V Benetkah kar mrgoli raznih vragov med gondolierji, ki opazijo vse in povedo vse onim, ki sploh o tem ne bi smeli ničesar vedeti." '
"In tebi je znan človek, ki me opazuje?"
'Včeraj, ko sem stopil iz gondole, sem ga opazil na obrežju kanala, in ko sem se vračal z gondole, potem ko sem imel čast z vami govoriti, me je poklical, da ga peljem."
' In kdo ie ta človek?" vpraša Valentina vsa nepotrpežlji-va-
"Sin je signora Gradenigo — po imenif Giovani Gradenigo. — Gotovo ste že slišali govoriti o tej družini, ki je ravno tako znana po ogromnem boga-
jo za Sredozemsko morje." 'Pripravljena je, signora." "Torej lahko odplove kandar hočemo?"
"Per baccho!" vzklikne gon-
Honace!" odvrne gondolier, ki še hitro pristavi: Lahka jahta je, ki navadno vino prevaža, in je še le predkratkim pristala ob pristanišču signorja Grade-niga kot so mi ljudje pripovedovali." , » Mi M.
''Dobro! — Sedaj pa pazi, kaj ti bom povedala, Giacomo. Če boš videl od danes in tekom dveh dnij Ihel pajčolan viseti pri našem oknu, je to znamenje, da isti dan odpotujemo. Zjutraj moraš biti jako zgodaj tm s svojo gondolo, če pa od danes in tekom prihodnjih dveh dnij rie boš videl belega pajčo-lana, tedaj je to znarrtenje —"
"Da ne bodete potovali."
"Uganil si."
"Sveti Teodor naj nas čuva, signora," mrmra gondolier, ko se odkrije in zamrmra nekaj besed za sebe.
Valentina pa mu izroči še nekaj srebrnikov, se poslovi od njega, potem se pa vrne v svojo sobo.
Giacomo pa skoči v svojo gondolo, toda v trenutku ko hoče odpljuti od brega, Se pojavi pred njinv obraz človeka, ki stopi iz teme pred njega, in ki je najbrž vse opazoval, kar se je govorilo med Valentino in Giacomom, Ta neznani tujec hitro stopi v gondolo.
"Madre de Dio!" za?kliče Giacomo, ko potegne veslo iz vode in se pripravi za napad.
"iNo, kaj pa to pomeni, Giacomo?" vpraša ošabno mož, ki se je na tako čuden način vrinil v gondolo.
''Signor Gradenigo?" jeclja Giacomo in se spoštljivo odkrije.
"Vedeti moras, adut, da Ibom slabše postopal s teboj kot so postopali krivoverci ob času beneške republike, če z najmanjšim glasom izdaš kdo sem jaz. Na drugi strani pa poznaš tudi mojo darežljivost, če spol-neš, kar zahtevam."
"Oprostite, ekselenca, dasi ni nikdar noben mojih sorodnikov študiral na paduanski univerzi, pa Imam vendar toliko znanosti, da dvomim o gotovih stvareh, katerih ne vidim."
Komaj je Giacomo izrekel te besede, ko začuti, kako' pade z denarjem napolnjena, mošnja pred njega.
"Molči, pes!" reče pri-tem signor Giovani Gradenigo.
"O, sedaj vas poznam, sig nor," odvrne Giacomo, ko se sklone, da pobere denar.
"Giacomo — Giacomo! — Premisli se, kajti moja potrpežljivost je prišla sedaj do kon-
M
ca.
'Tako govorijo tudi dekleta
o veslaj!" bil pogovor za tre-n. Ko se je pa gon- j ,nila od brega, tako mogel slišati pogo- j e signor Giovani
signor. 'Le S te nutek
dola o da nihče vdra,
znova, 't
"Giacomo," reče, "ženska, s katero si ge pravkar pogovarjal ni niti tvoja ljubica, niti tvoja rojakinja." ' Francozinja je." "Znano mi je. Ona je žena Francoza, katerega nepoznano ime se ne more utisniti v spomin Gradeniga! .. Tisqč raz nih vzrokov je," nadaljuje Gradenigo, "ki so prisilile žensko, rla se zalbava dva večera zaporedoma g teboj. Najbrž je kako skrivno ljubimkovanje, pri katerem tvoja gondola igra precejšno illogo."
In po kratkem molku nadaljuje Gradenigo:
Kdor kuje slabe načrte, tega zadene nesreča. In če je ona v tem položaju, toliko slabše za njo. Nikogar druzega ne bo mogla tožiti kot samo sebe. 2e dalj časa sem mislil na to ženo. Povej mi torej vse. — To, kar ti je povedala, in to kar je Zahtevala od" tebe."
Ko je Giacomo nekaj trenutkov premišljeval, pove Grade- j nigu, kaj mu je Valentina na-1 ročila. Svoje poročilo je spremljal z raznimi opazkami, ki so )ile kaj pripravne, da so vzbudile v Gradenigu strasti in ga nagnale, da naredi kako blaz-i nost, ki je bila vredna njegovega prenapetega duha.
In Giovani Gradenigo se ni obotavljal, da s svojim uživanjem moti mir Valentine. Ta nesrečfj^^ladi mož je užival vzgojo, in v družab-

a



Tisoče Amerikancev trpi na prebavljalnih organih, kar povzroča zaprtje in druge neprijetne posledice. Večina teh trpečih dela isto napako to je, rabijo razne pilole in razna čistilna zdravila, ne da bi prej preiskali, če ta zdravila kaj koristijo ali škodijo. Vsako čistilno sredstvo, ki povzroči, da je telo slabo ali gA navaje k neprestani rabi drož, je škodljivo. Če trpite na zaprtju, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo olajšalo položaja, pač v istem času utrdi prebavljalne organe. Tako sredstvo Je:
TRINERJEVO

NAREJENO JE IZ RUDEČEGA VINA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ, JE ODVAJALNO, ZDRAVILNO IN AROMATIČNO, IN DAJE OLAJŠBO V SLUČAJU
zaprtja,
posledicah zaprtja,
neprebavnosti,
napetosti,
bolečin v odvajalnih organih, želočnih boleznih, nervoznosti in slabosti.
v-
ni poznal ničesar, kar bi se mu ustavilo na pot )ri njegovem uživanju.
Dalje' prihodnjič.
Uspeh tega zdravila je velik pri boleznih, ki izvirajo od zaprtja in splošne slabosti. Rabi naj se pri prvem pojavu nerednosti prebavljalnih organov.
CENA $1.00. PO LEKARNAH.
Joseph Triner,
IZDELOVALEC
1333-39 So. Ashland Ave.
Chicago, III.
Naprodaj hiša za 4 družine, lot 45x150. Kent $39 na mesec. Cena $3<jjPO. Vprašajte na 1211 Addison
Če vas nadleguje revmatizem ali nevralgične bolečine, poskusite Trinerjev liniment Da takojšno olajšbo. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
NIHČE NE
ODGNAN
To je dobra novica za naše stare bolnike kot za občinstvo aploh.
TA TEDEN ZOPET NAREDIMO $10 X ŽARKI
preiskavo za $2, če prinesete ta oglas s seboj
Mnego bolnikov pošiljajo v bolnišnice in jih operirajo za napačne bolezni, ali pa bolniku povedo pravo bolezen še le, ko so razrezani. Ne Čakajte, da pridete pri operaciji pod nože, da Iveste kaj vas boli. Pridite k meni. Jaz pogledam v vaše telo in vam povem, kaj vas boli.
Ko sem dognal, kaj vas boli, vas zdravim z električnimi stroji, dokler niste zdravi. Vi se ne zavežete za zdravljenje, če se daste preiskati z X žarki. Toda mnogo onih, katere sem jaz zdravil, je bilo zavrženih od drugih zdravnikov. IPri mojem zdravljenju delamo z naravo in ne proti naravi. Mi pomagamo naravi opravljati njeno delo z električnim zdravljenjem.
Če se hočete zdraviti ali ne, pridite k nam da vam preiščemo telo z X žarki in vam pove-mo, kaj vas boli. Nobene ^pomote ni tu.
Če bi vi vedeli, kaj vas boli, tedaj bi bila majhna težava, da ^ozdravite, toda malo ljudij ve, kaj jih boli. Mnogo se jih zdravi na napačni bolezni, sicer bi gotovo prej ozdraveli. Dejstvo, da ne ozdravijo, naznanja, da medicine, ki *jih jemljejo, ne pridejo na pravo mesto.
Če hoče 2dravnik vedeti, kaj je z vašim vratom, tedaj pogleda vaš vrat. In edino na ta način more vedeti, kaj vas boli. Ker navadni zdravniki nimajo silno dragih električnih inštrumentov, jih ne morejo rabiti, da bi dognali vašo bolezen. On sodi vašo bolezen po simptonih; kar pa ni gotovo. Mnogo napak se naredi pri tem- Jaz rabim nezmotljive X žarke pri preiskavi, mikroskop in kemično analizo. S tem« inštrumenti lahko naravnost vidim vse bolezni. Jaz ne ugibam. Stvari, ki jih X žarki ne pokažejo, jih pokaže mikroskop in kemična analiza. Vse te tri priprave z vsemi modernimi metodami za razjasnitev bolezni, povzročijo, da pronaj-dem, kaj vas boli.
Po preiskavi vam povem, če lahko ozdravite z električnim zdravljenjem, kakor ga rabim jaz.
Pridite danes k meni. Najboljši čas je sedaj, da ozdravite kronične bolezni.
Hočem vam pomagati, če hočete. Pogledati hočem v vase telo in povedati, kaj vas boli. In to naredim za $a.oo.
Dr. L E SIEGELSTE1N,
746 EUCLID AVE.
:	J-	' '»i'«. . JM	T jfc ?'",';	S 'i.i i,- ' -v '' " ' i ' ' r .^JHS ' *
PERMANENT BLDG. ŠTEV. VRAT 308-14 t
Uradne ure: Od 9. *jutraj do 4. popoldne. Zvečer od 7-8 Ob nedeljah od 10-12 podne.



udtJi*.* ''i^SijšLh