URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO VIII
31. marec 1963
ŠTEVILKA 15
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ
125.	Družbeni plan občine Šoštanj za leto 1965
126.	Odlok o uvedbi občinske doklade na dohodke, od katerih plačuje dohodnina za leto 1963
127.	Odlok o znižani stopnji amortizacije osnovnih sredstev s tinskih podjetij sezonskega značaja
VSEBINA
128. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Šoštanj za leto 1962
se	1^9. Odlok o določitvi odstotka udeležbe občinskih upravnih or-
ganov in Okrajnega sodišča v Šoštanju v skupnih sredstvih, go-	ki so s proračunom občine Šoštanj za leto 1963 zagotovljena
za njihovo financiranje
125.
Po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57 in 27-492/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. marca 1963 sprejel
DRUŽBENI PLAN občine Šoštanj za leto 1963
Prvi del
OCENA GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1962
1.	Po razdobju hitrega gospodarskega vzpona v letih 1956—1960 je pričela proizvodnja v zadnjih dveh letih nekoliko zaostajati. Najsplošneje je mogoče ta razvoj prikazati s primerjavo stopnje rasti družbenega proizvoda:
Stopnja razvoja 1956—1960
	(povprečje)	1961	1962
Celotno gospodarstvo	38,0	23,0	10,4
Industrija	37,7	21,6	14,4
Kmetijstvo	27,8	37,9	- 6,2
Družbeni proizvod v letu 1962 je za 5,3 % višji od predvidevanj za leto 1962.
Po posameznih gospodarskih področjih je bilo gibanje vrednosti družbenega proizvoda naslednje:
—	v tekočih cenah
—	v 000 din
Indeks
1961	1962	1962/61
Celotno
gospodarstvo	9,142.164	10,094.960	110,4
Industrija	7,504.164	8,359.638	114,4
Kmetijstvo	873.351	819.286	93,8
Gradbeništvo	200.470	242.569	121,0
Trgovina	200.552	250.690	125,0
Gostinstvo in turizem 94.601		110.723	117,0
Obrt	250.359	286.211	114,3
Komunalna dejavnost 18.592		25.843	138.4
Na zaostajanje proizvodnje precej vpliva proizvodnja v zasebnem sektorju na področju kmetijstva, kot tudi v obrtništvu:
—	v tekočih cenah
—	v 000 din
Indeks
__________________________1961________1962	1962/61
Celotno
gospodarstvo	9,142.089	10,094.960	110,4
Družbeni sektor	8,374.262	9,396.238	112,2
Zasebni sektor 767.827	698.722	91.0
2.	V industriji je nizka proizvodnja v I. polletju rezultat ukrepov omejevanja potrošnje in delno neustrezne kreditne politike v letu 1961, ki je najbolj zavirala dosledno pripravljenost gospodarskih organizacij, da bi svojo proizvodnjo lahko vskladile s spremenjenimi pogoji poslovanja in zaostritve na trgu in vključevanje v mednarodno tržišče.
Takšno stanje se je nadaljevalo še v prvi polovici lanskega leta. V drugi polovici leta pa je proizvodnja začela rasti zaradi močnega prizadevanja vseh posrednih in neposrednih faktorjev. Razen tega pa se je povečala notranja potrošnja in narastel izvoz.
Zaradi zaostajanja proizvodnje v začetku leta se je proizvodnja v letu 1962 v primerjavi z letom 1961 povečala za 6,3 %, medtem ko je planirano povečanje znašalo 8,9 %.
Dinamika rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje:
Indeksi tromesečja	Letni
Leto I. II. III. IV.	indeksi * 3
1962	101,9	95,5	109,5	117,6	106,3
1961	130,9	125,1	120,2	144,7	130,0
1960	101,5	106,0	100,8	101,5	102,3
Zaloge gotovih izdelkov so se gibale v obratnem sorazmerju z gibanjem proizvodnje. Dočim so na začetku leta kazale znake stalnega naraščanja, so obenem z dvigom proizvodnje pričele padati.
Na zaostajanje industrijske proizvodnje je najbolj vplivala Tovarna usnja v Šoštanju, ki zaradi restrikcije deviznih sredstev ni mogla uvoziti opreme za kromov oddelek in je zaradi tega prišlo do znatnejšega izpada proizvodnje. Fizični obseg proizvodnje pri tem podjetju je bil v letu 1962 za 20 % manjši kot v letu 1961. Vsa ostala industrijska podjetja so predvidevanja za leto 1962 dosegla oziroma presegla.
Število zaposlenih v industriji se je povečalo za 3,5 %, produktivnost dela, merjena z družbenim proizvodom na enega zaposlenega pa za 7,7 %.
3.	V letu 1962 je zabeležen največji padec fizičnega obsega kmetijske proizvodnje v zadnjem desetletju. Vrednost kmetijske proizvodnje je namreč v tem obdobju stalno rasla.
Vzrokov za nazadovanje proizvodnje v letu 1962 je več. Glavni vzrok pa so izredno neugodne vremenske prilike v tem letu. Za leto 1962 je bilo predvideno, da se bo vrednost kmetijske proizvodnje v primerjavi s proizvodnjo leta 1961 povečala za 11,9%. Plan je bil
glede na normalne prilike sicer realen, zaradi neugodnih vremenskih prilik pa znaša indeks izpolnitve le 101,1 %. V primerjavi z letom 1961 pa je proizvodnja v letu 1962 padla na indeks 97,6, kar pomeni, da je za 2,4 % izpod dosežene ravni v letu 1961.
Obseg proizvodnje celotnega kmetijstva (družbenega in zasebnega v in izven proizvodnega sodelovanja) je bil takle:
— v 000 din
Reali-	Ocena	Indeks
zacija	1962	1962/61
1961
Poljedelstvo	327.576	345.916	105,6
— žita	50.948	52.766	103,5
— industrijske rastline	83,800	83.060	99,1
— vrtnine	69.461	77.989	112,3
— krmske rastline	123.367	132.101	107,1
Sadjarstvo	19.376	5.590	28,8
Vinogradništvo	6.596	8.520	129,2
Živinoreja	389.075	395.896	101,7
Predelava	45.211	13.044	28,9
Kmetijstvo skupaj	787.834	768.966	97,6
Družbeno organizirana proizvodnja je bila v letu 1962 za 1 % manjša kot v prejšnjem letu. Družbeni sektor je dosegel za 10,2 % višjo raven, medtem ko je bila proizvodnja v kooperaciji za 6,7 % manjša. Izpad je nastopil pri pridelku industrijskih rastlin, kjer je zajet predvsem hmelj. Plan ni bil dosežen niti površinsko, pa tudi hektarski pridelek je bil slabši.
Izredno dobri sadni letini v letu 1961 je sledila zelo slaba v letu 1962. Od sadovnjakov v zasebni lasti ni več mogoče pričakovati dobrih pridelkov, ker so le-ti stari, neprimernih sort ter tako raztreseni, da intenzivna nega ni rentabilna. Računati je treba tudi s tem, da izmenične rodnosti, vsaj pri starih nasadih, ne bo mogoče več odpraviti.
Poraba zaščitnih sredstev ni taka, da ibi opravičevala pričakovanja maksimalnih pridelkov. Zaščitni ukrepi so bili v celoti izvedeni v hmeljarstvu, ne pa tudi v sadjarstvu in vinogradništvu, na krompiriščih, pri proizvodnji žitaric in drugod.
Izpolnjevanje plana je prizadelo tudi prepočasno vključevanje površin v kooperacijsko proizvodnjo. Tudi odlok o agrotehničnem minimumu se ne izvaja s primerno strogostjo.
Osnovni pogoj za nemoten razvoj družbenega sektorja je povečanje površin. Plan za leto 1962 je predvideval, naj bi se v občini Šoštanj pridobilo v letu 1962 okoli 56 ha obdelovalnih površin. Dejansko pa znaša povečanje Id okoli 48 ha obdelovalnih površin in še te so bile pridobljene proti koncu leta 1962.
4.	Proizvodni program sečnje gozdov za leto 1962 je predvideval sečnjo 18.776 m3 iglavcev in 5.051 m3 listavcev, skupaj torej 23.827 m3.
Zaradi izrednih potreb po lesu, predvsem zaradi povečanega izvoza žaganega lesa iglavcev, je bila sečnja gozdov v maju 1962 povečana za 8.500m3 iglavcev ali za 27 %.
Plan sečnje gozdov je bil po oceni realiziran s 106,3 %.
5.	Vrednost opravljenih gradbenih del pri Splošnem gradbenem podjetju »Vegrad« Velenje in pri gradbenem obratu Rudnika lignita Velenje se je v letu 1962 v primerjavi z letom 1961 povečala za okoli 11,8%.
Preskrba z gradbenim materialom je bila v letu 1962 zadovoljiva. V letu 1962 je gradbeno podjetje »Vegrad« začelo graditi stanovanja za trg. Zgrajenih je bilo 34 stanovanj, na kar je med ostalim vplival tudi porast sredstev občinskega stanovanjskega sklada.
6.	Poudarek pri prometu je bil v letu 1962 predvsem na vzpostavitvi avtobusnih prometnih zvez z oddaljenimi kraji, ki nimajo nobene možnosti koriščenja javnih prometnih sredstev. V letu 1962 je bila speljana redna lokalna avtobusna proga Velenje—Šoštanj—To-
polšica, medtem ko kraji Šentilj, Zavodnja, Sv. Florjan in Bele vode tega vprašanja še vedno nimajo rešenega.
Tudi h gradnji bencinske črpalke in servisne delavnice za manjša popravila motornih vozil se v letu 1962 ni pristopilo, začelo pa se je z deli pri gradnji železniškega postajališča v Penku.
7.	Realizacija blagovnega prometa v trgovini na drobno je znašala v letu 1962 2.876,033.000 dinarjev in je torej za 8,9 % večja kot v letu 1961. Promet trgovine na debelo pa je nekoliko padel, in sicer od 669,600.000 dinarjev v letu 1961 na 596,392.000 dinarjev v letu 1962 ali v indeksu na 89,1 %.
Založenost trgovine na drobno je bila v letu 1962 precej boljša kot v letu 1961, vendar je asortiment izdelkov pri proizvajalcih in zato v trgovini še vedno nezadovoljiv.
V planu -za leto 1962 je bil dan poudarek združevanju trgovskih podjetij, do česar v naši Občini ni prišlo. V smislu določil družbenega plana je bil v Šoštanju urejen tržni prostor, Kmetijstvo gospodarstvo Šalek pa je za prodajo lastnih pridelkov odprlo v Velenju prodajalno. V letu 1962 se je nadaljevalo z razširitvijo omrežja industrijskih prodajaln. V Velenju sta bili ustanovljeni prodajalna čevljev in gumijastih proizvodov »Borovo« in prodajalna perila in konfekcije »Slavonija«.
Investicije v trgovini, ki so bile predvidene po planu za leto 1962, so bile realizirane.
8.	Turizem v letu 1962 v primerjavi z letom 1961 je pokazal naslednji razvoj:
1961	1962 Indeks
Prenočišče skupaj	13.661	19.342	141,6
—	domače	12.492	18.236	146,0
—	tuje	1.169	1.106	94,6
Turistični promet se je od leta 1961 na leto 1962 povečal kar za 41,6 %, kar kaže na to, da vlada tako med domačimi kot tujimi gosti izredno zanimanje za Šaleško dolino. Posebno se je razvil izletniški turizem, zato bo treba v letu 1963 zelo resno pristopiti k odpravljanju nekaterih pomanjkljivosti, da se bodo turisti in izletniki pri nas dobro počutili.
Inozemski turizem za celotno občino je v primerjavi z letom 1961 sicer nekoliko nižji, ugoden vpliv na povečani inozemski turizem pa kaže hotel »Paka« v Velenju, kjer se je število inozemskih nočitev v primerjavi z letom 1961 povečalo za 209,3 %.
Celotna realizacija gostinskega prometa je bila na območju občine naslednja:
1961	1962	Indeks
295,069.000	346,410.000	117,3
Na porast iztržka so vplivale predvsem višje cene alkoholnih pijač. Razveseljivo je dejstvo, da se je povečala potrošnja brezalkoholnih pijač, prodaja alkoholnih pijač pa je bila nižja. Cene prehrane v gostinstvu so se zvišale v -sorazmerju s -porastom cen živil.
V	letu 1962 je z obratovanjem prenehala le ena zasebna gostilna, v -čemer se kaže pravilnost davčne obremenitve zasebnega sektorja, M je dopolnilo družbeni sektor tam, kjer ta ne obstoja.
9.	V letu 1962 se je povečal celotni dohodek v obrti za 9,6 % napram letu 1961.
Po sektorjih lastništva se je celotni dohodek v obrti gibal takole:
— v 000 din
Realizacija Ocena Indeks _____________________________________1962____________
Obrt skupaj	648.967	711.130	109,6
—	družbeni sektor	527.067	593.130	112,3
—	zasebni sektor	128.900	118.000	92,2
Porast dohodka v družbenem	sektorju	obrti je bil
dosežen predvsem zaradi povečanega števila zaposlenih.
V	zasebnem sektorju je bil celotni dohodek v letu 1962 za 7,8 % nižji kot v letu 1961 glede na to, da je 19
zasebnih lastnikov obrtništva odjavilo, na novo pa je bilo v zasebno Obrt vključeno le 16 obrtnikov.
V letu 1962 sta bila organizirana dva obrtno komunalna centra — v Velenju in v Šmartnem ob Paki. Namen teh centrov je bil izboljšati ekonomsko finančno poslovanje ,lkar je delno uspelo. V prihodnosti bo treba posvetiti več skrbi mehanizaciji ter notranji organizaciji dela v posameznih obratih teh centrov ter uvajati kar najbolj stimulativno nagrajevanje. V letu 1962 bi morala po priporočilu bivše Obrtno-komunalne zbornice vsa obrtna podjetja pristopiti k izdelavi orientacijskih razvojnih programov, kar pa ni bilo izvedeno.
Proizvodna obrt stremi za tem, da prerašča v industrijo (kovinska obrt Chrom-metal Velenje in Mizarstvo Velenje), kar ni pravilno. Proizvodna obrt bi morala svojo proizvodnjo ustaliti, izboljšati kvaliteto svojih izdelkov in poslovati predvsem za potrebe trga.
10.	Gibanje izvoza je bilo v prvi polovici leta 1962 počasnejše kot v drugem polletju, kar je v vzročni povezanosti s sličnim stanjem v razvoju industrijske proizvodnje.
Plan industrijskega izvoza je bil v latu 1962 izpolnjen s 74,6 %. Posamezna industrijska podjetja so ^lan izpolnila takole:
(po obračunskem tečaju 1 $ = 750 din)
Plan Realizacija % izvršitve __________________________________1962_________________
»Gorenje«
Velenje	71,089.000	33,750.000	47,5
»LIK« Šoštanj	95,000.000	76,500.000	80,5
Tovarna usnja
Šoštanj________54,450.000	54,224.000	99,6
Skupaj izvoz	220,539.000	164,474.000	74,6
11.	Vlaganje sredstev v investicijsko dejavnost je bilo v letu 1962 v primerjavi e letom 1961 za 9,3 % manjše. Sredstva so se vlagala v gospodarske in negospodarske investicije iz zveznih, republiških in lokalnih kreditnih skladov ter iz skladov gospodarskih organizacij.
Potrošnja sredstev je bila manjša predvsem pri vlaganju v gospodarske investicije zaradi manjših sredstev splošnega investicijskega sklada. Investicijska potrošnja se je v primerjavi z letom 1961 -gibala takole:
—	v tekočih cenah
—	v 000 din
1961	1962 Indeks
Gospodarske investicije	3,079.700	2,341.125	76,0
Negospodarske investicije	912.300	1,278.423	140,1
Investicije skupaj — struktura v %	3,992.000	3,619.548	90,7
	1961	1062	
Gospodarske investicije	76,9	64,3	
Negospodarske investicije	23,1	35,7	
Investicije skupaj	100,0	100,0	
Potrošnja sredstev za negospodarske investicije se je v primerjavi z letam 1961 povečala za okoli 366 milijonov dinarjev ali za 40 %. Na takšno povečanje so vplivala predvsem vlaganja v kulturno socialno dejavnost.
Naložbe investicijskih sredstev v negospodarske dejavnosti so bile v primerjavi z letom 1961 naslednje:
—	v tekočih cenah
—	v 000 din
1961	1962 Indeks
Stanovanj sko-komunalna
dejavnost	786.900	915.251	116,3
Kultumo-socialna
dejavnost	125.400	363.172	289.6
V	okviru gospodarskih investicij odpade največji delež na industrijo (odplačilo inozemskega kredita TE Šoštanj, izgradnja Rudnika lignita Velenje in rekonstrukcija kromovega oddelka pri Tovarni usnja v Šoštanju).
V	kmetijstvu so se sredstva prvenstveno vlagala v živinorejske objekte, nabavo opreme in nakup zemljišč. Potrošnja sredstev za kmetijstvo je znašala v letu 1962 okoli 125,3 milijona dinarjev.
Na področju gozdarstva so se sredstva uporabila za gradnjo gozdne ceste v Velunji in za ureditev drugih gozdnih cest.
Sredstva v trgovini so bila vložena za ureditev toplovodnega ogrevanja v tržnici Velenje, za nabavo pol-tovomega avtomobila pri Trgovskem podjetju »Bazen« Velenje in za dograditev vinske kleti v Šmartnem ob Paki.
Investicijska sredstva v gostinstvu so se porabila za adaptacijo gostišča »Pri stari pošti« v Šoštanju, Kolodvorske restavracije v Velenju in za nabavo opreme v hotelu »Paka« Velenje.
V	obrti so se sredstva trošila predvsem za opremo storitvenih obrtnih obratov.
Sredstva, ki so bila razpoložljiva za obratne namene v letu 1962, so se v primerjavi z letom 1961 povečala za Okoli 8 ,1 % ali za 265 milijonov dinarjev, kar je manj od doseženega povečanja družbenega proizvoda.
Povečanje obratnih sredstev je bilo zagotovljeno iz naslednjih virov:
— v 000 din
—	bančna sredstva	97.685
—	sredstva družbenega investicijskega	sklada	43.148
—	poslovni sklad gospodarskih	organizacij	110.197
—	sredstva tekočega priliva	14.000
Skupaj	265.030
V letu 1962 se je izboljšala likvidnost v -gospodarstvu predvsem zaradi prehoda na obračun po plačani realizaciji in zmanjšanja medsebojnih terjatev. Razpoložljiva bančna sredstva za dajanje kreditov so v glavnem zadoščala za redno preskrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom.
12.	Razvoj osebne potrošnje v letu 1962 je bil rezultat različnih faktorjev, ki so zavirali hitro rast realnih osebnih dohodkov. Med najpomembnejšimi so bili: znaten dvig osebne potrošnje v letu 1961, katerega ni spremljalo ustrezno povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, zaostajanje dinamike proizvodnje v letu 1962 in slaba letina v kmetijstvu ter z njo povezano močno zvišanje cen živilskih proizvodov.
Osebna potrošnja v družbenem sektorju se je gibala v letu 1961 in 1962 takole:
1961	1962
I.	V družbenem sektorju gospodarstva
1.	Skupni osebni dohodki
(v 000 din)	1,984.772	2,410.953
2.	Skupno število zaposlenih	5.509	5.815
3.	Mesečni nominalni dohodek
na zaposlenega	30.023	34.550
verižni indeks	118	115,1
4.	Indeks življenjskih stroškov	110	115
5.	Indeks realnih osebnih dohodkov
na zaposlenega	108	100,1
II. V negospodarskih dejavnostih
1.	Skupni osebni dohodki
(v 000 din)	352.401	432.799
2.	Skupno število zaposlenih	788	854
3.	Mesečni nominalni dohodek na
zaposlenega	37.267	42.332
verižni indeks	120,7	113,3
4.	Indeks življenjskih stroškov	110	115
5.	Indeks realnih osebnih dohodkov na zaposlenega
Skupaj
912.300 1,278.423	140,1
110,7
98,3
III. V družbenem sektorju skupaj
1. Skupni osebni dohodki
	(v 000 din)	2,337.173	2,843.752
2. Skupno število zaposlenih		6.297	6.669
3.	Mesečni nominalni dohodek na zaposlenega	31.062	35.534
	verižni indeks	119,3	114,3
4.	Indeks življenjskih stroškov	110	115
5.	Indeks realnih osebnih dohodkov na zaposlenega	109,3	99,3
Visok dvig osebne potrošnje v letu 1961, katerega ni spremljal ustrezen razvoj proizvodnje in produktivnosti dela, večanje razponov med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki, naraščanje življenjskih stroškov ter s tem v zvezi vprašanje življenjske ravni zaposlenih z najnižjimi osebnimi dohodki so v letu 1962 sprožili močnejšo diružbeno intervencijo na področju delitve dohodka gospodarskih organizacij. Po določbah zakona o komisijah za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov so bile gospodarske organizacije dolžne proučiti svoje gospodarjenje v preteklem letu in sprejeti v pravilnikih o delitvi čistega dohodka taka razmerja, osnove in 'merila za notranjo delitev, ki bi zagotovila čim boljše ekonomske rezultate, sredstva za osebne dohodke pa vskladiti s poslovnimi uspehi, ki so nastali po zaslugi kolektiva.
Ta družbena intervencija je sicer omogočila boljšo vskladitev razmerij pri delitvi čistega dohodka z nivojem proizvodnje, istočasno pa so se pokazale nekatere negativne tendence (zanemarjanje dela na izpopolnitvi sistema notranje delitve v delovnih organizacijah, uravnilovske tendence in podobno). Neupravičeni razponi, do katerih je prišlo ponekod v letu 1961, so bili v letu 1962 v glavnem odpravljeni. Tako se je delež zaposlenih v gospodarstvu, ki prejemajo mesečno manj kot 20.000 dinarjev, znižal od 27,4% na 14,5%, delež onih, ki prejemajo od 20.000 do 50.000 dinarjev, pa se je dvignil od 65,8% na 69,1%, delež tistih, ki prejemajo od 50.000 do 80.000 dinarjev, se je dvignil od 6% na 14,2%, medtem ko je delež oseb, ki prejemajo dohodke nad 80.000 dinarjev, porastel od 0,8% na 2,2%.
Zaradi celotne družbene aktivnosti na področju delitve osebnih dohodkov so nominalni osebni dohodki zaposlenih v gospodarstvu naraščali počasneje, v realnih vrednostih pa so bili samo 0,1% višji kot v letu 1961. Medtem ko je za leto 1961 značilno, da so se realni osebni dohodki na zaposlenega povečali za 8% v primerjavi z letom 1961, so v letu 1962 povprečni realni osebni dohodki zaostajali za doseženo produktivnostjo dela za 6,2%.
Indeksi dosežene produktivnosti dela in povprečnega realnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu :
1961
1962
Produktivnost dela	106,3
Realni osebni dohodki	100,1
13.	Stanovanjska graditev se je v letu 1062 nekoliko ustalila in ni tako zelo naraščala kot v preteklih letih. Dograjenih je bilo okoli 120 stanovanj. V letu 1962 se je pristopilo h gradnji stanovanj za tržišče, kar bo znatno vplivalo na število dograjenih stanovanj šele v letu 1963.
Uspešno izvajanje stanovanjske graditve so ovirali nekateri problemi, zlasti pomanjkanje urbanističnih programov, ki bi omogočili individualno gradnjo na za to določenih oziroma pripravljenih zemljiščih. Zaradi tega je stanovanjska gradnja zunaj gradbenih okolišev tudi v letu 1962 naraščala.
Poseben problem je tudi redno vzdrževanje in večja popravila starejših hiš, kjer stanarina za' te namene
ne zadošča, možnosti, ki jih predvidevajo predpisi za spremembo višine in delitve stanarine, pa v letu 1962 še niso bile izkoriščene.
Uspešnejši razvoj stanovanjske gradnje je ovirala tudi nestabilnost gradbenih stroškov. Cene stanovanjske graditve so se sicer med letom nekoliko zmanjšale, proti koncu leta pa so začele ponovno naraščati.
Za razvoj komunalne dejavnosti je bilo v letu 1962 vloženo okoli 160,700.000 dinarjev, kjer so zajeta sredstva za regulacijo Pake in cesto Velenje—Šoštanj. Za redno funkcioniranje komunalne službe v občini je bilo porabljeno okoli 21 milijonov dinarjev, od tega za vzdrževanje občinskih cest 17 milijonov in za nabavo avtomobila za prevažanje smeti 4 milijone dinarjev. Za reševanje krajevnih komunalnih problemov so prejeli krajevni odbori 6 milijonov dinarjev.
V gradnjo šol je bilo v letu 1962 vloženo 235,5 milijonov dinarjev. Sredstva so bila porabljena za gradnjo I. osnovne šole Velenje, za dograditev šole v Šmartnem ob Paki, za adaptacijo II. osnovne šole v Šoštanju ter za ureditev in nabavo opreme na ostalih šolah.
Sredstva za osnovno dejavnost šolstva so se gibala v okviru planiranega zneska. Porasla pa so v celoti od 86,6 milijonov v letu 1961 na 153,3 milijone dinarjev v letu 1962 ali za 80,4%, kar pomeni največje povečanje v celjskem okraju. Povprečni stroški šolanja v osnovni šoli so znašali v šoštanjski občini na učenca 41.248 din, v merilu celjskega okraja pa so ugotovljeni v višini 37.795 dinarjev brez upoštevanja investicij.
Za razvoj zdravstva je bilo v letu 1962 vloženo 124,9 milijonov dinarjev. Sredstva so bila porabljena za dograditev zdravstvenega doma v Velenju, za ureditev rekreacijskega centra v Ravnah, za gradnjo objekta »Planika« v Topolšici in za ureditev doma počitka v Šaleku.
14.	Naraščanje zaposlovanja je v letu 1962 nekoliko stagniralo. Medtem ko je prejšnja leta v družbenem sektorju število zaposlenih naraščalo v povprečju za okoli 550, se je v letu 1962 povečalo samo za okoli 372 zaposlenih.
Osnovni podatki o gibanju zaposlenih so naslednji:
Indeksi 1961	1962
1960	1961	1962	1960	1961
Skupaj	5.750	6.297	6.669	109,5	105,6
—	gospodarstvo —	negospodarska	5.121	5.509	5.813	107,5	105,5
dejavnost	629	788	854	125,3	108,4
Takšna politika zaposlovanja je kljub zmanjšani dinamiki proizvodnje vplivala na dvig produktivnosti dela, ki se je v družbenem sektorju gospodarstva povečala za 6,3%.
Zaradi manj intenzivnega zaposlovanja v letu 1962 se je začasna nezaposlenost znatno povečala. Število nezaposlenih, ki je znašalo decembra leta 1961 287 oseb, se je do decembra 1962 povečalo za 136 oseb, tako da je znašal v letu 1962 delež nezaposlenih v skupnem številu zaposlenih približno 6,4%. Od skupnega števila začasno nezaposlenih v decembru 1962, odpade na ženske preko 82%.
Drugi del
PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1963
CILJI IN NALOGE RAZVOJA
Osnovni činitelji gospodarskega razvoja ostanejo še nadalje:
—	naraščanje proizvodnje:
—	povečanje produktivnosti;
—	intenzivno nadaljnje vključevanje v mednarodno menjavo s povečanim izvozom:
— hitri tempo v investicijski izgradnji gospodarskih kapacitet.
Skladno z naraščanjem proizvodnje bodo naraščali tudi realni dohodki. Da bo to doseženo, se bo posvečala vsestranska skrb pravilnemu nagrajevanju po delu in izpopolnjevanju sisitema notranje delitve.
I.
1.	Sedanje in predvidene zmogljivosti, povečani izvoz, povečanje produktivnosti, modernizacija proizvodnje in izboljšanje notranje organizacije dela omogočajo, da bi se v letu 1963 povečal obseg industrijske proizvodnje za 23,9%.
2.	Na osnovi dosedanjih in predvidenih vlaganj ter db upoštevanju povprečnih vremenskih razmer bi mogli pričakovati, da se bo v letu 1963 povečala kmetijska proizvodnja za okoli 12,8%, od tega v družbeno organizirani proizvodnji za 22,8%.
Proizvodna politika se mora odločno preusmeriti na večjo proizvodnjo v družbenem sektorju, v pridobivanju večjih količin tistih pridelkov, ki so do sedaj najbolj vplivali na naraščanje življenjskih stroškov v industrijskih središčih — to so zelenjava, sadje in mleko. Izredno skrib je treba posvečati nadaljnjemu porastu zemljišč v družbenem sektorju in povečati obdelovalno površino za okoli 140 ha.
3.	Za zagotovitev proizvodnje gozdnih sortimentov in oskrbe potrošnikov z lesno surovino naj gospodarske organizacije, ki gospodarijo z gozdovi v zasebnem sektorju, poskrbijo, da bodo zajele ves les za blagovno proizvodnjo, ki naj bo prilagojena trenutnim gospodarskim potrebam. Vzporedno je treba skrbeti za intenzivnejšo obnovo in nego gozdov ter nadaljevati z urejanjem gozdne ceste v Velunji.
4.	Splošno gradbeno podjetje »Vegrad« Velenje in gradbeni obrat Rudnika lignita Velenje naj v okviru materialnih možnosti uvajata najsodobnejše načine gradnje in skrbita za izpopolnjevanje svoje mehanizacije. Še nadalje je treba skrbeti za gradnjo stanovanj za tržišče.
Da se stanovanjska in komunalna ureditev ne bi zavirala, je treba čim prej poskrbeti za dokončno izdelavo urbanističnih načrtov.
5.	Trgovske gospodarske organizacije morajo v tem letu nadaljevati z izboljšanjem preskrbe prebivalstva. Predvsem bo treba posvečati skrb za stalno založenost predvsem s kmetijskimi pridelki in skrbeti za večjo izbiro industrijskih proizvodov. Še nadalje je treba težiti k solidnejši in kultumejši postrežbi. Trgovina se mora aktivno vključiti v turizem in skrbeti za dobro založenost z blagom, ki turiste privlači. Pri' nadaljnji izgradnji trgovskih lokalov je treba upoštevati sodoben način prodaje in graditi samopostrežne trgovine.
6.	Izredno skrb je treba posvetiti razvoju turistične dejaynosti in odpraviti pomanjkljivosti, ki so doslej ovirale razvoj te važne gospodarske panoge. Osnovni poudarek je dati ureditvi velenjskega jezera in njegove okolice. V turizem je vključiti tudi ostale dejavnosti in tako podaljšati turistično sezono. Turistična društva morajo svojo dejavnost razširiti na celotno turistično območje in skrbeti za čim boljšo urejenost posameznih krajev.
Gostinske gospodarske organizacije naj skrbijo, da bodo z dobro urejenostjo lokalov in solidno postrežbo privabljale čim več gostov.
7.	Povečana realna osebna potrošnja bo zahtevala tudi hitrejše vsklajevanje kapacitet storitvenih dejavnosti s povpraševanjem. Zato bo potrebno v družbenem sektorju še nadalje razvijati tovrstno obrt. Proizvodna obrtna dejavnost naj bo le v dopolnilo proizvodnji.
II.
Rast produktivnosti dela je predpogoj za hiter gospodarski razvoj, ki bo omogočil intenzivnejše vključevanje industrijske proizvodnje v mednarodno menjavo blaga in pospešeno rast realnih osebnih dohodkov.
Z ozirom na predvideno povečanje proizvodnje se bo produktivnost dela v letu 1963 v celotnem gospodarstvu povečala za okoli 7—8%. Da bi dosegli takšno povečanje produktivnosti, bo treba v letu 1963 še nadalje razvijati sistem delitve dohodka, investicijska vlaganja usmerjati v sodobno tehniko in skrbeti za vsesplošno izobraževanje članov delovnih kolektivov, zlasti na delovnem mestu.
III.
Podjetja, ki proizvajajo za izvoz, se morajo v mednarodno menjavo še intenzivneje vključevati. Skupen izvoz industrijske proizvodnje naj bi narastel za okoli 141%.
Gospodarske organizacije, ki proizvajajo za izvoz, naj v tem letu še intenzivnejše poskrbe za dvig produktivnosti dela in kvaliteto proizvodov, kar edino lahko omogoči enakopravno menjavo na svetovnem trgu,
IV.
Investicijska sredstva je treba prvenstveno vlagati v tiste namene, ki bodo povzročili hitro rast proizvodnje, povečanje produktivnosti dela, povečanje izvoza in dvig življenjske ravni. Investicijska politika naj teži tudi za tem, da se čimprej dograde že začeti objekti oziroma dokončajo rekonstrukcije.
V.
1.	Dejavnost družbenega standarda in družbenih služb je treba ob nadaljnjem poglabljanju družbenega upravljanja v letu 1963 še nadalje krepiti. Zlasti je treba podpirati razvoj stanovanjske graditve, šolstva, zdravstva in socialnega varstva.
2.	V politiki stanovanjske graditve je treba odločneje kot doslej podpirati vsa prizadevanja za racionalnejšo graditev stanovanj. To bo mogoče doseči z uvajanjem sodobnih gradbenih metod, graditvijo stanovanj za tržišče in z drugimi primernimi ukrepi. '
Občinski ljudski odbor naj v ta namen zagotovi primerna zemljišča in poskrbi za dokončno izdelavo urbanističnih načrtov.
Komunalne organizacije naj streme za znižanjem cen uslug, ki jih nudijo prebivalstvu, obenem pa naj skrbe za snago in ureditev mest.
3.	Šolstvu je treba zagotoviti sredstva za osnovno dejavnost šol. Pri tem je treba težiti tudi za tem, da se bodo v šolstvu razdeljevali osebni dohodki po strokovni sposobnosti in delu.
V zdravstvu je treba skrbeti za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva. Pri tem je treba skrbeti, da bodo sredstva za zdravstveno varstvo pravilno trošena. Potrošnja za zdravstveno varstvo mora biti v skladu z namenskimi sredstvi. Posebno pozornost je treba posvetiti zlasti preventivni dejavnosti.
Za uspešnejše delo socialne službe v občini se bo izpopolnila obstoječa kadrovska služba a dvema socialnima delavcema. Naloga socialne službe je, da naveže močnejši stik s krajevnimi skupnostmi, gospodarskimi organizacijami, šolami, sodišči ter drugimi družbenopolitičnimi faktorji v komuni. Za uspešnejše reševanje socialnih problemov je treba v okviru občine ustanoviti koordinacijski odbor za reševanje zadev varstva otrok, prehrane šolskih in predšolskih otrok ter za zaposlovanje in rehabilitacijo tistih, ki so zaradi objektivnih pogojev duševno ali telesno zaostali.
Povečati je treba skrb za borce in invalide narodnoosvobodilne vojne posebno v pogledu pospešenega reševanja vprašanja invalidnin, pokojnin, rehabilitacije, prekvalifikacije, stanovanj in zdravstvenega varstva.
Davčna politika občine mora temeljiti:
—	v kmetijstvu na stvarni diferenciaciji po narodnem dohodku:
—	v gostinstvu je občinski davek na alkoholne pijače določati po nižjih osnovah in stremeti za večje proračunske dohodke ob povečevanju prometa;
—	s pravilno politiko je stimulirati reševanje družbene prehrane. Turistična taksa mora biti stalni dohodek turističnih društev;
—	v uslužnostni in deficitarni obrti je voditi vzpodbudno davčno politiko;
—	izpopolniti je organizacijske prijeme in službo za ugotavljanje vseh dohodkov davkoplačevalcev in za redno poravnavo družbenih obveznosti.
Občinski ljudski odbor priporoča gospodarskim organizacijam, samostojnim zavodom, samoupravnim organom in drugim organizacijam, da na svojem delovnem področju pripomorejo k uresničitvi smernic in
1961
ciljev gospodarskega razvoja družbenega standarda ter osebne potrošnje, ki jih vsebuje ta družbeni plan. Plani gospodarskih organizacij morajo biti vsklajeni s cilji in nalogami tega plana.
PROIZVODNJA
1.	Razvoj celotne proizvodnje
Na temelju proizvajalnih zmogljivosti ter materialnih in družbenih pogojev, doseženih v preteklih letih, pričakujemo v letu 1963 naslednje gibanje proizvodnje:
—	v tekočih cenah
—	v 000 din
Indeksi
1962	_1963_
1962	1963	1961	1962
Družbeni bruto proizvod Družbeni proizvod Narodni dohodek
17,367.187	19,262.069	23,786.964	110,9	123,5
9,142.089	10,094.960	12,472.945	110,4	123,5
7,690.928	8,434.206	10,353.074	109,7	122,7
V okviru takšnega skupnega gibanja vrednosti proizvodnje bi hitreje naraščala proizvodnja družbenega sektorja, in sicer:
1961	1962
Indeksi 1961	1962
1963	1962	1963
Družbeni bruto proizvod	17,367.187	19,262.069	23,786.964	110,9	123,5
—	družbeni sektor	16,150.928	18,159.533	22,539.674	112,4	124,1
—	zasebni sektor	1,216.259	1,102.536	1,247.290	90,6	113,1
Tako se v skupni proizvodnji vedno bolj zvišuje	Po posameznih panogah je predvideno naslednje
delež družbenega sektorja, ki bo v letu 1963 dosegel	gibanje družbenega bruto proizvoda:
95% skupne proizvodnje,
—	v tekočih cenah
—	v 000 din Indeksi
	1961	1962	1963	1962 1961	1963 1962
Industrija	14,264.808	15,942.560	19,780.326	111,8	124,1
Kmetijstvo	1,392.815	1,299.984	1,512.803	93,3	116,4
Gradbeništvo	498.986	600.000	800.000	120,2	133,3
Trgovina	224.729	280 062	330.478	124,6	120,0
Gostinstvo	295.069	346.410	405.900	117,3	120,0
Obrt	648.967	711,130	849.520	109,6	119,4
Komunalna dejavnost	41.813	81.923	107.937	105,9	131,7
Gospodarstvo	17,367.187	19,262.069	23,786.964	110,9	123,5
Globalna razdelitev proizvodnje na osnovne dejavnosti bi bila naslednja:
Struktura v %	Indeksi
1961	1962	1963	1962 1961	1963 1962
Primarne dejavnosti (kmetijstvo, energetika, rudarstvo, 66,2	67,0	63,3	101,2	94,5
Sekundarne dejavnosti, industr. brez energetike in rudarstva, gradbeništvo, proizvodna obrt)	30,5	29,5	33,4	96,7	113,2
Terciarne dejavnosti (trgovina, gostinstvo, storitvena obrt, komunala)	3,3	3,5	3,3	106,0	94,3
2.	Industrija
Na podlagi obstoječih in predvidenih zmogljivosti, povečanega izvoza in na podlagi doseženih uspehov v drugi polovici leta 1962 ocenjujemo, da se bo industrij-
ska proizvodnja v primerjavi z letom 1962 povečala za okoli 23,9%.
Po posameznih industrijskih podjetjih je predvideno naslednje gibanje fizičnega obsega proizvodnje:
Indeksi
Realizacija 1962 Plan 1963 Realizacija 1961 Realizacija 196i
Elektrarna Šoštanj	111,9	100,0
Rudnik lignita Velenje	107,5	104,6
Tovarna »Gorenje« Velenje	130,0	259,2
Tov. »Galanterija« Šoštanj	130,8	151,2
RL Velenje — obrat »EFE«	241,7	146,2
Lesno ind. komb. Šoštanj	119,8	106,9
Tovarna usnja Šoštanj	80,8	136,1
Industrija skupaj	106,3	123,9
Okoli 70% predvidenega povečanja proizvodnje bo		
omogočila Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje, ostalo pa boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, zaradi pričakovane boljše oskrbe tako z domačim kot tudi uvoznim reprodukcijskim materialom, predvsem pa zaradi boljše prilagoditve proizvodnje trgu ter močnega povečanja izvoza. Izvoz se bo po pričakovanju povečal za okoli 141,5%.
V letu 1963 je predviden naslednji porast proizvodnje po posameznih proizvodih:
Enota
mere
Indeksi
1961	1962	1963	1962	1963
1961	1962
električna energija	MWh	747.780	836.804	836.804	111,9	100,0
lignit	000 ton	2.400	2.580	2.700	107,5	104,6
štedilniki in peči	tone	4.036	4.315	5.215	106,9	120,8
plinski štedilniki	tone	80	76	90	95,0	118,4
električni štedilniki	tone	—	303	2.040	—	673,2
zeleni tuf — bloki	m3	233	51	200	21,9	392,1
zeleni tuf — drobljenec	tone	11.504	26.894	36 000	233,8	133,8
zelena glina	tone	512	318	500	62,1	157,2
pohištveno okovje	000 kom	362	521	480	144,0	92,2
pisarniški pribor	000 kom.	7	5	2	67,6	43,5
zaponke	000 kom.	—	35	40	—	113,0
ročke za dežnike	000 kom.	—	8	15	—	192,3
ostali galatini izdelki	000 kom.	1.285	1.162	1.500	90,4	129,1
akrilatni gumbi	000 kom.	3.323	4.700	5.904	141,4	125,6
poliester gumbi	000 kom.	8.505	10.370	13.392	121,9	129,1
poliester plošče	kg	—	—	20.000	—	—
brizgalni deli	gam.	—	—	49.400	—	—
žagan les iglavcev	m3	5.313	6.815	5.330	128,3	78,2
žagan les listavcev	m3	32	77	300	237,1	391,6
stavbeno mizarstvo	m3	461	514	770	111,5	149,3
razni finalni 'proizvodi	000 din	59.539	48.225	69 050	81,0	143,2
lesna embalaža	m3	—	464	800	—	172,5
podplatno usnje	tone	953	842	1.050	88,4	124,6
vrhnje usnje tež. kož	m2	227.660	170.503	255.800	74.9	150,0
vrhnje usnje galanterijsko m2		21.072	17.187	35.000	81,6	203,6
cepljen ec vrh. usnja	m2	7.273	8.498	15.000	116.8	176,5
ostalo usnje za podplate	m2	44.208	38 372	60.000	86,8	156,4
tehnično usnje	tone	452	313	415	69,3	132,3
Na povečanje industrijske proizvodnje za 23,9% bo vplivalo tudi povečano investicijsko vlaganje (brez sredstev za gradnjo velepliname) za okoli 8,8%.
Ob predvidenem povečanju industrijske proizvodnje ocenjujemo, da se bo povečalo število zaposlenih za okoli 16,1% ali za 733 oseb. Na podlagi izračuna družbenega proizvoda na enega zaposlenega pa se pričakuje povečanje delovne storilnosti za okoli 7,3%.
Elektrarna Šoštanj je v letu 1962 dosegla izredno visoko raven proizvodnje. Zaradi kritja celotnih jugoslovanskih potreb po električni energiji je predvideno, da bodo zmogljivosti termocentral v LR Sloveniji v letu 1963 izkoriščene še v večji meri kot v letu 1962. Zato smemo pričakovati, da se 'bo tudi proizvodnja Elektrarne Šoštanj v letu 1963 gibala na nivoju proizvodnje leta 1962.
Rudnik lignita Velenje bo svojo proizvodnjo povečal od 2,580.000 ton v letu 1962 na 2,700.000 ton v letu 1963 ali za 4,6%. Poleg svoje osnovne dejavnosti bo rudnik razširil tudi dopolnilne dejavnosti, predvsem svoj gradbeni obrat v zvezi z začetkom gradnje velepliname kot prve faze energokemičnega kombinata.
, V letu 1963 bo rudnik nadaljeval z rednimi geološkimi raziskovanji nahajališč lignita.
V letu 1962 je Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje dosegla velik napredek. V primerjavi z letom 1961 je proizvodnjo povečala za 30%. V letu 1963 je predvideno, da bi se obseg proizvodnje povečal za 159,2%. Na porast proizvodnje bo vplivala predvsem povečana proizvodnja električnih štedilnikov, plinskih štedilnikov in štedilnikov in peči za trda goriva, Vrednost izvoza bo podjetje povečalo za 322%.
Proizvodnja pri Lesno industrijskem kombinatu v Šoštanju je bila v letu 1962 po svojih uspehih v okviru predvidevanj. V primerjavi z letom 1961 je bil v tem podjetju dosežen za 19,8% boljši rezultat. Za leto 1963 je predvideno, da bi se obseg proizvodnje povečal za 6,9%. Izvoz žaganega lesa in lesne volne se bo v primerjavi z letom 1962 povečal za 37%.
»Galanterija« Šoštanj je dosegla v preteklem letu v primerjavi z letom 1961 za 30,8% večjo proizvodnjo. Na takšno povečanje so vplivali novi stroji in boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet. V letu 1963 bo pod-
jetje proizvodnjo povečalo za 51,2%. Povečana proizvodnja temelji na uvedbi novih proizvodov — poliester plošč in brizgalnih delov.
Tovarna usnja v Šoštanju je dosegla v letu 1962 za 19,2% nižjo proizvodnjo kot v letu 1961. Proizvodnja v preteklem letu se ni gibala v okviru prizadevanj, temveč je bila za 32,3% nižja. Zaradi restrikcije deviznih sredstev podjetje ni moglo nabaviti opreme za kromov oddelek, zato je predvidena proizvodnja izpadla. Tovarna usnja bo v letu 1963 povečala obseg proizvodnje za 36,1%, vendar bo s takšnim povečanjem dosegla le za 10,5% večjo proizvodnjo kot leta 1961. Pri proizvodnem planu za leto 1963 ni upoštevano normalno obratovanje kromovega oddelka. Izvoz izdelkov Tovarne usnja se bo v letu 1963 predvidoma povečal za 178%.
3.	Gradbeništvo
Vrednost obsega gradbenih del pri gradbenem podjetju »Vegrad« Velenje in gradbenem obratu rudnika lignita Velenje bo v letu 1963 porasla za okoli 93,6% v primerjavi z letom 1962.
Pri obrtnih storitvah za gradbeništvo je treba upoštevati osnovno stališče, da se v celoti izkoristijo obstoječa obrtniške kapacitete na območju občine. Sodelovanje z zunanjimi podjetji je treba iskati le za tiste obrtniške stroke, Id jih na našem območju ni ali pa jih ni rentabilno razvijati. Obstoja vrsta gradbenih obrtnih kapacitet, katerih zmogljivosti še presegajo trenutne potrebe.
Za leto 1963 je predvideno, da bo gradbeno podjetje »Vegrad« Velenje svojo dejavnost še nadalje usmerjalo predvsem v gradnjo objektov družbenega standarda, medtem ko bo gradbeni obrat rudnika lignita Velenje izvajal gradbena dela predvsem pri gradnji velepliname in gradnji nadomestnih objektov tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje, pri čemer bi dosegel okoli 854 milijonov vrednosti gradbenih del. Gradbeno podjetje »Vegrad« Velenje bo v letu 1963 nadaljevalo z gradnjo stanovanj za tržišče; predvideno je, da bo dograjenih nadaljnjih 85 stanovanj. Da bi
gradbeno podjetje lahko omogočilo čim hitrejšo in kvalitetno izgradnjo stanovanj, bo moralo v letu 1963 vlagati čim več lastnih sredstev v opremo in mehanizacijo.
Da se stanovanjska in komunalna graditev ne bi zavirali, naj občinski ljudski odbor poskrbi za čim prejšnjo dokončno izdelavo urbanističnih načrtov za večja središča, pri čemer je treba upoštevati primerna zemljišča za individualno gradnjo. Gradbena inšpekcija pa naj poostri vprašanje nedovoljenih gradenj izven predvidenih zazidalnih okolišev.
4.	Obrt in komunala
V letu 1963 se bo obseg proizvodnje in storitev v obrti in komunali predvidoma povečal za 20,7%, od tega v družbenem sektorju za 24,8%, medtem ko pričakujemo v zasebnem sektorju nadaljnji padec.
Kljub temu, da na območju občine ni občutiti bistvenega pomanjkanja storitvene obrti, je treba zaradi naglega upadanja storitvene Obrti v zasebnem sektorju, razvijati le-to v družbenem sektorju.
Občinski upravni organ za obrt naj skupaj z gospodarsko zbornico sistematično proučuje in rešuje stanje na področju obrti, tako da se bo povečanje storitvenih zmogljivosti doseglo predvsem z organizacijo sodobno opremljenih delavnic, ki bodo s pravilnim združevanjem strok in z uvajanjem sodobne strojne opreme lahko zagotovile hitre, cenene in kvalitetne usluge. V okoliških krajih je treba razvijati manjše kovaške in kolarske delavnice v okviru zasebnega sektorja.
Pri formiranju novih in razširitvi obstoječih kapacitet uslužnostne obrtne dejavnosti je stremeti za organizacijsko, tehnično in ekonomsko močnimi podjetji v primerni organizacijski obliki.
Občinski upravni organ za obrt naj skupno z gospodarsko zbornico poskrbi, da bodo vsa obrtna podjetja v letu 1963 izdelala razvojne programe v skladu z bodočimi potrebami.
Proizvodna obrt mora postati samo dopolnilna dejavnost industrijske proizvodnje, kjer ta ne more zadovoljiti potreb in želja potrošnikov,
Proizvodna obrt ne sme preraščati v industrijo, svojo proizvodnjo naj ustali, stremi predvsem za izboljšanje kvalitete svojih izdelkov in v večji meri posluje za potrebe trga.
Od obstoječih dveh komunalno obrtnih centrov opravlja pretežno komunalno dejavnost Komunalno obrtni center v Velenju, medtem ko se Komunalno obrtni center »Oljka« v Šmartnem ob Paki bavi predvsem z obrtnimi dejavnostmi. V letu 1963 bo treba skrbeti za čim boljšo notranjo organizacijo dela v posameznih obratih teh centrov ter uvajati najbolj stimulativno nagrajevanje.
Komunalno dejavnost je treba razvijati vzporedno z razvojem ostalega gospodarstva in s porastom prebivalstva, vendar predvsem v okviru krajevnih potreb. Pri tem je treba skrbeti za modernizacijo in tehnično opremljenost komunalnih služb. Komunalnim dejavnostim, ki so pri izvrševanju svojih storitev odvisne od proračunskih sredstev občine, naj se že v začetku leta zagotovijo za poslovanje potrebna sredstva. Sredstva od vodarine se smejo koristiti samo za vzdrževanje in razširitev vodovodnega omrežja in povečanje kapacitet vode.
Stanovanjska skupnost Velenje je do sedaj ustanovila naslednje servisne službe: pralnico, mehanično delavnico za popravilo koles, radioservis, sliko-pleskar-slti servis in zbiralnico za kemično čiščenje oblek. Glede na to, da Stanovanjska skupnost v Šoštanju še ni pristopila k ustanavljanju servisov za opravljanje storitev gospodinjstvom, hišnim svetom in neposredno državljanom, naj začne to nalogo reševati letos. Upošteva naj dejanske potrebe in išče primerne rešitve.
Stremeti je za tem, da bodo cene storitev v servisih stanovanjskih skupnosti pod ravnijo cen obrtnih
podjetij, kar naj vodi k izboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva in razbremenitvi zaposlenih žena.
Računamo, da bo v družbeno obrt vloženo v letu 1963 okrog 6,9 milijonov dinarjev.
Pregled gibanja celotnega dohodka v obrti in komunali :
v 000 din
Ocena 1962 Plan 1963 Indeks
Obrt in komunala skupaj	793.053	957.457	120,7
—	družbeni sektor	675.053	842 457	124,8
—	zasebni sektor	118.000	115.000	97,4
5.	Kmetijstvo
Na podlagi gibanja industrijske proizvodnje v zadnjih dveh letih ter ob upoštevanju povprečnih vremenskih razmer pričakujemo, da se bo obseg kmetijske proizvodnje v letu 1963 povečal za okoli 12,8%. Povečanje temelji predvsem na družbeno organizirani proizvodnji.
Po sektorjih lastništva je predviden naslednji obseg proizvodnje (v indeksih):
1962	1963	1963
1961	1963	1961
Kmetijska proizv. skupaj	97,6	112,8	110,1
Družbeno organizirana proizv.	96,9	122,8	119,0
— družbeni sektor	110,2	133,9	147,5
— kooperacija	93,3	119,1	111,1
Zasebna proizvodnja	97,8	109,1	106,7
Na tej osnovi bi se deleži v proizvodnji spremenili takole (struktura v %):
1961	1962	1963
Kmetijska proizvodnja skupaj	100,0	100,0	100,0
Družbena organizirana proizv.	27,5	27,3	29,8
— družbeni sektor	6,0	6,7	8,1
— kooperacija	21,5	20,6	21,7
Zasebna proizvodnja	72,5	72,7	70,2
Povečanje proizvodnje v družbenem sektorju ima svojo osnovo v nadaljnjem pridobivanju obdelovalnih površin z nakupom in zakupom. Zato naj bo v letu 1963 prvenstvena skrb posvečena nadaljnjemu porastu zemljišč v družbenem sektorju kmetijstva. Predvideno je, da bi bilo mogoče povečati obdelovalne površine družbenega sektorja za okoli 140 ha, od tega okrog 100 ha z nakupom.
Kmetijska zadruga Šoštanj in kmetijsko gospodarstvo Šalek bi na ta način imela možnost, da v gospodarskem letu 1962/63 (jesenska setev 1962 in pomladanska setev 1963) organizirata proizvodnjo na okoli 324 hektarjih obdelovalne zemlje, do konca leta 1963 naj bi pa pridobila še nadaljnjih 50 ha zemljišč, kar pa bo mogoče vključiti v proizvodnjo šele v jeseni leta 1964. Na tej osnovi bi družbena posestva razpolagala z okoli 6,6% obdelovalne zemlje v občini. Pogodbena proizvodnja (kooperacija) z zasebnimi proizvajalci bo po predvidevanjih zajela okoli 1.103 ha obdelovalnih površin. Tako bi v družbeno organizirani proizvodnji zajeli okrog 1.475 ha ali nad 26% skupne obdeloval zemlje v občini.
Proizvodnja na družbenih posestvih pa ne bo odvisna le od povečanja zemljišč, temveč tudi od učinkovitejše uporabe proizvajalnih sredstev, s katerimi organizacije razpolagajo. Predvideno povečanje proizvodnje v kooperaciji bo odvisno od stalnega prizadevanja kmetijske zadruge pri organiziranju proizvodnega sodelovanja v vseh mogočih oblikah, zlasti pri doslednem izvajanju agrotehničnih ukrepov. Prizadevati si je treba, da se proizvodnja povečuje in da postaja kvalitetnejša.
V posameznih kmetijskih strokah bi mogli doseči naslednje povečanje (v indeksih):
	1962 1961	1963* 1961	1963 1962
Poljedelstvo	105,6	117,3	111,1
— žita	103,5	112,5	108,6
— industrijske rastline	99,1	115,2	116,2
— vrtnine	112,3	124,6	111,0
— krmske rastline	107,1	116,7	109,0
Sadjarstvo	28,8	85,1	295,0
Vinogradništvo	129,2	135,2	100,9
Živinoreja	101,7	110,8	108,9
Domača predelava	28,9	85,1	295,0
Kmetijska proizvodnja skupaj	97,6	109,8	112,3
Pomembno povečanje se pričakuje v poljedelstvu, zlasti pri vrtninah in fermskih rastlinah. Tudi pri industrijskih rastlinah in v sadjarstvu je v indeksu izkazano močno povečanje, vendar je to le navidezno zaradi nizke proizvodnje v letu 1962.
Poljedelstvo
Poljedelska proizvodnja bi se povečala predvsem zaradi širjenja družbeno organizirane proizvodnje, ki naj bi bila za 22,8% večja kot leta 1962.
Pri Kmetijskem gospodarstvu Šalek se daje največji .poudarek pridelovanju vrtnin in krmskih rastlin. Vrtnarske površine bodo znašale v letu 1963 okoli 20 ha, na katerih bo pridelano okrog 465 ton razne zelenjave. Kmetij iško gospodarstvo bo povečalo proizvodnjo paradižnika, radiča, solalte, špinače, fižola, krompirja, zelja, cvetače in drobne zelenjave. Predvideno je, da se bodo tople grede povečale za 20 arov.
Proizvodnja v sodelovanju med zadrugo in kmeti, ki je v letu 1962 stagnirala, naj bi se v letu 1963 povečala za okoli 19,1%.
To povečanje je po strokah predvideno takole (1962 — 100):
Poljedelstvo	119,0
—	žita	116,5
—	industrijske	rastline	117,5
—	vrtnine	131,0
—	krmske	rastline	118,0
Živinoreja	119,0
Skupaj proizvodnja v kooperaciji	119,1
Za tako povečanje kooperacijske proizvodnje je potrebno stalno prizadevanje kmetijske zadruge. Prednost je treba dajati tistim Oblikam kooperacije, ki pospešujejo blagovno proizvodnjo. Da bi izboljšali preskrbo s kmetijskimi pridelki v industrijskem središču, bo v letu 1963 tudi Kmetijsko gospodarstvo Salek šlo v kooperacijsko proizvodnjo z individualnimi proizvajalci.
Pri povečanju proizvodnje v poljedelstvu za 11,1% ne računamo na znatnejše povečanje površin, niti na večje spremembe strukture posevkov, temveč pričakujemo predvsem povečanje hektarskih donosov.
Sadjarstvo in vinogradništvo
Obseg sadjarske proizvodnje naj bi se v letu 1963 povečal za 195% v primerjavi z letom 1962. S tem bi bilo v sadjarstvu doseženo le 85,1% proizvodnje dobre sadne letine 1961. leta.
Pridelovanje sadja močno niha. Osnovni razlog je v tem, da se sanacija obstoječih rodnih nasadov ne izvaja, ni pa tudi najbolj primernih površin za večje nove nasade.
V letu 1963 je treba resnejše pristopiti k asanaciji nasadov (redno škropljenje, gnojenje, pomlajevanje in precepljanje sadnih vrst), da bi lahko proizvodnjo sadja izboljšali in bolj stabilizirali.
* Primerjalni indeks 1963/61 je prikazan zato, ker je bila kmetijska proizvodnja v letu 1961 normalnejša kot leta 1962.
Vinogradništvo ne predstavlja večjega pomena za našo občino. Po katastrskih podatkih je še vedno 127 ha vinogradov, medtem ko jih je v naravi le okrog 53 ha, pa še od tega več kot polovica samorodnic. Za razvoj žlahtnejših vinskih sort pri nas niso primerni klimatski pogoji.
Živinoreja
Slab pridelek krme v letu 1962 bo vplival na nekoliko slabši uspeh živinoreje v letu 1963. Zaradi izpada krme in pomanjkanja močnih krmil pričakujemo, da se število goved in prašičev v letu 1963 ne bo bistveno povečalo. Kljub temu pa je treba skrbeti za boljše pridelovanje krmnih rastlin, da bi lahko povečali število živine vsaj v predvidenem obsegu.
Na družbenih posestvih in v kooperaciji bo po pričakovanjih spitano naslednje število govedi (v glavah) :
Družbena posestva Kooperacija
	1962	1963	1962	1963
Teleta 200 kg	65	60	321	320
Baby beef	—	—	70	—
Mlado govedo 1—2 leti	—	—	131	130
Mlado govedo 2—3 let	250	250	140	150
Drugo pitano govedo	37	40	197	260
Skupaj govedo	352	350	859	860
V letu 1963 je treba izboljšati proizvodnjo mleka. Kmetijsko gospodarstvo Šalek bo moralo storiti vse ukrepe, da bo doseglo predvideno proizvodnjo mleka in da bo pokrilo potrebe po mleku v Velenju in Šoštanju. Pri kmetijskem gospodarstvu mora biti dosežena mlečnost 2.500 litrov na kravo.
Proizvodnja mleka bo po predvidevanjih z ozirom na število molznih krav in povprečne molznosti naslednja:
J3
Kmetijsko gospodarstvo Šalek	148	2.500	370.000
Zasebni proizvajalci	2.100	1.800	3,780.000
Skupaj	2.248	1.846	4,150.000
Gb upoštevanju kritja potreb po svinjskem mesu			
je treba povečati rejo kakovostnih		klavnih	prašičev.
V letu 1963 je predviden naslednji obseg organizirane			
reje prašičev v kooperaciji:		1962	1963
Mesnati prašiči		170	180
Mastni prašiči		188	200
Skupaj		358	380
Za doseganje večjih uspehov v živinoreji na družbenih obratih naj bi se uvedlo vzpodbudno nagrajevanje na kg prirastka ob smotrni porabi krme. Osebni dohodki naj bi bili torej v čim večji meri odvisni od čistega dohodka. Tudi vprašanje rentabilnosti mlečne proizvodnje bi bilo potrebno urediti.
Zdravstvena zaščita živali
V letu 1963 je predviden zaključek akcije odkrivanja goveje tuberkuloze, ki je bila začeta v lanskem letu. Za zakol je treba izločiti vse pozitivne primere in preskrbeti zadostna finančna sredstva za odškodnino. V okviru preventive je izvajati običajno sezonsko zaščitno cepljenje proti svinjski rdečici in svinjski kugi, kokošji kugi in pasji steklini.
Veterinarska postaja naj skrbi za osemenjevalno službo, za nabavo bikov — plemenjakov in za njihovo pravilno razporeditev.
Četudi temelji največje povečanje kmetijske proizvodnje na družbeno organizirani proizvodnji, so ža splošen ugoden razvoj proizvodnje potrebni še nekateri ukrepi.
Povečati je treba uporabo umetnih gnojil. Dosedanja letna poraba 184 kg na hektar obdelovalne površine ne zadošča za dosego pričakovanih pridelkov. Večjo uporabo umetnih gnojil je mogoče doseči z zajemanjem čim več površin v kooperacijsko proizvodnjo in s strogim izvajanjem odloka o agrarnim murnu.
V letu 1963 je treba v večjem obsegu izvajati škropljenje proti- koloradskemu hrošču in krompirjevi plesni ter temeljitejše škropljenje sadnega drevja. Kmetijska inšpekcijska in strokovna služba sta odgovorni za to, da bo zaščita rastlin potekala v letu 1963 zadovoljivo.
Tudi porabi selekcioniranih semen je treba posvetiti več skrbi. Za predviden obseg kmetijske proizvodnje v letu 1963 in za nadaljnji razvoj kmetijstva je predvideno v letu 1963 okoli 170 milijonov investicijskih naložb. Ta sredstva se bodo uporabila za dokončanje že začetih objektov, za adaptacijo kmetijskih objektov, za izpopolnitev kmetijske mehanizacije in opreme, za nabavo živine, za kmetijske melioracije, predvsem pa za razširitev zemljišč družbenega sektorja — za nakup 100 ha obdelovalne zemlje.
6.	Gozdarstvo
Sečnja lesa za leto 1963 naj bi bila bruto m3 takole:
Skupaj Iglavci Listavci
Skupna sečnja	22.216	20.188	5.028
— zasebni sektor	18.900	14.800	4 100
— splošni družbeni sektor I	5.593	4.858	735
— splošni družbeni sektor II	723	530	193
Na osnovi predvidene sečnje v zasebnem sektorju bodo v letu 1963 proizvedeni naslednji gozdni sorti-menti za blagovno proizvodnjo v neto m3:
— hlodovina iglavcev	5.700
— celulozni les	2.800
— jamski les	2.300
— drugi tehnični les	700
Skupaj iglavci	11.500
— hlodovina listavcev	500
— ostala tehnična hlodovina	300
— drva listavcev	800
Skupaj listavci	1.600
Proizvodnja in oddaja navedenih količin gozdnih sortimentov sta obvezni. Obveza se nanaša na tista podjetja, ki gospodarijo z zasebnimi gozdovi ali pa odkupujejo les od neposrednih gozdnih proizvajalcev.
Da bi se zagotovila proizvodnja zgoraj navedenih količin gozdnih sortimentov in zagotovila oskrba potrošnikov z lesno surovino, morajo gospodarske organizacije prilagoditi proizvodnjo gozdnih sortimentov prej navedenemu asortimanu in poskrbeti za čim večjo racionalizacijo gozdne proizvodnje.
Na osnovi proizvodnje hlodovine je predviden izvoz žaganega lesa iglavcev v višini 2.500 m3. Za zagotovitev predvidene količine za izvoz in za lastne potrebe je treba Lesno industrijskemu kombinatu v Šoštanju zagotoviti hlodovino v višini 7.200 m3.
Za krepitev gozdnih fondov je treba v letu 1963 zagotoviti intenzivno obnovo in nego gozdov.
V letu 1963 je predvideno za redno vzdrževanje gozdov 25 milijonov dinarjev in sicer:
v 000 din
Osnovno pogozdovanje	4.637
—	s sadikami	3.348
—	spopolnitev	1.241
—	priprava tal za pogozditev	48
Melioracije	2.828
—	melioracije grmišč I	1.164
—	melioracije grmišč II	476
—	pogozdovanje degradiranih gozdov	1.188
Nega gozdov	7.009
—	obžetev mladja	2.709
—	čiščenje gošče	3.259
—	prvo redčenje	224
—	obžagovanje dreves	200
—	gozdarske steze	617
Varstvo gozdov	1.230
—	urejanje gozdov	530
—	odkazovanje	3.140
—	stroški gozdnega sklada	1.500
I.	Skupni stroški gojitve gozdov	20.844
II.	Stroški rednega	vzdrževanja	gozd. komunik. 4.310
Skupaj I in II	 25.154
Investicije	15.500
—	rekonstrukcija gozdne	ceste Velunja	10.500
—	rekonstrukcija gozdne	ceste Strmina	5.000
V	letu 1963 se bo končalo z urejanjem gozdov na območju občine. Nadaljevalo se bo z gradnjo gozdne ceste v Velunji in pristopilo k rekonstrukciji gozdne ceste v Strmini.
7.	Trgovina
V	letu 1963 bo trgovina glede na sedanje stanje in ob upoštevanju kupne moči prebivalstva dosegla predvidoma za 20% večji promet kot v preteklem letu.
Preskrba potrošnika s kvalitetnim blagom in po sodobnih načelih trgovanja je temeljna naloga trgovine, zato je v letu 1963 zagotoviti nadaljnje izboljšanje.
Trgovska podjetja naj skrbijo za večjo založenost, za boljšo kvaliteto in napredek v tehniki prodaje. Zagotoviti je treba stalen dotok blaga v zadostnih količinah.
V	smislu smernic resolucije o gospodarskem razvoju v okraju Celje je treba izvesti reorganizacijo trgovine z namenom ekonomske utrditve. Stremeti je za takimi organizacijskimi oblikami, ki v svojem perspektivnem razvoju jamčijo za hitrejšo modernizacijo in rešitev smotrnejše razdelitve poslovnih enot, prostorov in kadrov.
Notranjo organizacijo trgovskih podjetij in delitev dohodka je treba izvesti tako, da bo zagotovljeno smotrno in ekonomično delo ter dobra evidenca. Vzporedno s tem pa naj se uvajajo ekonomske enote kot oblike neposrednega upravljanja. Odnosi med ekonomskimi enotami in podjetji naj bodo v pravnih aktih podjetja dovolj precizno rešeni, da bodo tako dejansko lahko rešeni smotri nove organizacije.
Reorganizacijo trgovskega omrežja je treba nadaljevati v smeri specializacije na ta način, da specializirana trgovska in industrijska podjetja ustanavljajo oziroma prevzemajo poslovne enote na našem območju ne glede na politično teritorialno razdelitev. Kadre v trgovini je potrebno izobraževati, predvsem glede na usposabljanje za nova načela, oblike in pogoje trgovanja. Gospodarska zbornica naj izdela profile kadrov, ki jih bo trgovina glede na perspektivni razvoj potrebovala ter ustrezno temu organizira vzgojo trgovskih kadrov.
Investicije v trgovini morajo biti predhodno dobro pripravljene in premišljene, da ne bi prišlo do neumestnega trošenja sredstev. Izvajajo naj se po proučenih programih in po prioritetnem vrstnem redu, ki naj ga določijo sporazumno kolektivi trgovskih podjetij, občinski ljudski odbor in gospodarska zbornica.
Pri gradnji novih trgovskih lokalov naj se upoštevajo dosedanje izkušnje. Graditi je treba samopostrežne trgovine in trgovine s samoizbiro, ker so v taki trgovini doseže najboljši uspeh v prometu na površino in na zaposlenega. Potrebe po novih trgovskih lokalih je nujno treba upoštevati pri novogradnji stanovanj in lokale graditi vzporedno s stanovanji.
Predvidevamo, da bo promet v trgovini v letu 1963 v primerjavi z letom 1962 takle:
	1962	v 000 din 1963 Indeks
Blagovni promet skupaj —	prodaja na drobno —	prodaja na debelo	3,472.425 2,876.033 596.392	4,166.910	120,0 3,463.168	120,4 703.742	118,0
Po planu bo v trgovino v letu 1963 investirano okoli 81,2 milijona dinarjev. Sredstva bodo porabljena za ureditev trgovine s sodobno stanovanjsko opremo v Velenju, za bencinsko črpalko, za ureditev poslovalnice »Bagat« in poslovalnice »Vinalko« v Velenju.
Naloga trgovine je, da se aktivno vključi v potrebe turizma, tako v pogledu ureditve, založenosti, dajanja predlogov proizvodnji, odpiralnega časa in kadrov. V Velenju in Šoštanju naj trgovina uvede posebne oddelke s potrebščinami za turiste in spominke.
Pristojne inšpekcijske službe naj stalno nadzorujejo izpolnitev zahtev po pravilniku o minimalni ureditvi in opremi trgovskih lokalov ter opremljenosti s hladilnimi napravami.
8.	Turizem in gostinstvo
Gostinstvo in turizem imata v sedanjem razvoju pomembne naloge. Izreden poudarek je treba dati razvoju turizma na našem območju in ga obravnavati drugače kot doslej. Gibanje turističnega prometa v zadnjih dveh letih kaže, da tako domači kot tuji turisti izredno radi obiskujejo Šaleško dolino zaradi njenih naravnih lepot in drugih zanimivosti.
Računamo, da bodo nočitve v primerjavi z letom 1962 porastle za okoli 40%, od tega nočitve domačih gostov za 41,4%, nočitve tujih gostov pa za 17,5%.
	1962	1963	Indeks
Nočitve skupaj	19.342	27.079	140,0
— nočitve domačih gostov	18.236	25.779	141,4
— nočitve tujih gostov	1.106	1.300	117,5
V letu 1963 predvidevamo, da se bo promet v gostinstvu povečal za okoli 20%, in sicer od 346,410.000 dinarjev v letu 1962 na 419,156.000 dinarjev v letu 1963.
Da bi v letu 1963 dosegli predviden razvoj na področju turizma in gostinstva, je potrebno naslednje:
Razpoložljive gostinske turistične kapacitete je treba boljše izkoriščati. V ta namen je treba v turizem vključiti tudi druge dejavnosti (kulturne in športne prireditve, smučarstvo, lov in ribolov). Na ta način bi lahko ustvarili pogoje za razširitev sezone oziroma uvedli tudi zimsko-jesensko sezono.
Kolektivi gostinskih gospodarskih organizacij morajo izboljšati notranjo organizacijo dela ter urediti odnose med posameznimi poslovnimi enotami tako, da bo zagotovljena ekonomičnost poslovanja v vsaki enoti. Ustvarjeni dohodek posamezne enote naj bo merilo za delitev osebnega dohodka.
Proučiti je potrebno tudi cene uslug ter pri tem doseči več logičnosti. Cena naj predstavlja diferenco v kvaliteti uslug in ureditvi obrata. To je potrebno predvsem zato, ker so nekateri gostinski obrati, ki nudijo slabe usluge in so neurejeni, dosegli enake ali celo višje cene, kot jih imajo naši vodilni obrati.
Ne dovolj strokovni kader v gostinstvu predstavlja še vedno veliko oviro za hitrejši napredek gostinstva in turizma in za izboljšanje gostinskih uslug. Pri novih imenovanjih vodilnega kadra in pri nastavitvah gostinskega kadra je treba upoštevati odgovarjajočo strokovno izobrazbo.
v Pri investicijskih naložbah je potrebno zastopati načelo, da gradnje ne smejo presegati naših realnih možnosti ter je že vnaprej zagotoviti možnost rentabilnega poslovanja.
Za učinkoviti razvoj turizma je dati osnovni poudarek ureditvi velenjskega jezera in njegove okolice. V ta namen je treba jezero urediti in povečati prostor
za kopanje ter urediti kabine za kopalce. Posebno skrb je posvetiti razvoju športnih dejavnosti na jezeru in turističnemu ribolovu. Razširiti je treba vveekend naselje in izboljšati notranjo opremo hišic. Za kampiranje je urediti poseben prostor s primernimi sanitarnimi napravami.
K razvoju turizma bodo prispevale tudi ureditve planinskih postojank v Šentvidu in na Kozjaku, izgradnja vlečnic za smučarje, ureditev razsvetljave v teh postojankah in izgraditev vodovoda.
K izboljšanju turističnega prometa bo pripomogla tudi nova bencinska črpalka v bližini Saleka. Kot močno propagandno sredstvo pa bo služil turistični prospekt za Šaleško dolino, ki bo izdan še pred začetkom letošnje turistične sezone v 40.000 izvodih.
Turistična društva so dolžna, da razširijo svojo dejavnost na celotno turistično območje in da skrbijo tudi za urejenost in lep izgled posameznih krajev. K sodelovanju je pritegniti tudi hišne svete, ki lahko veliko pripomorejo pri reševanju tega važnega vprašanja. Turistična taksa naj se prepušča turističnim društvom pod pogojem, da bodo le-ta predložila program dela s predračunom. Prvenstveno naj se turistična taksa uporablja za financiranje razvedrila in za turistično propagando. Z razvedrilom, ki je bilo nudeno v preteklih letih na našem območju, ne moremo biti zadovoljni, zato naj se poiščejo nove oblike ter smeleje pristopi k organizaciji prireditev, ki bodo predstavljale razvedritev v pravem smsilu.
Družbeni gostinski obrati naj v letu 1963 vlagajo več sredstev v nabavo raznih družbenih iger. Skrbijo naj za to, da bodo z dobro urejenostjo lokalov in nudenjem kvalitetnejših uslug privabljali čim več gostov. To velja še posebej za gostinsko podjetje »Paka« z njegovimi obrati in za hotel »Kajuhov dom«, kamor prihaja največ tujcev.
V turizem se naj aktivno vključijo tudi ostala gospodarska področja, predvsem trgovina, ki naj skrbi za primemo ureditev lokalov in za založitev potrebščin za turiste. S primernim odpiralnim časom je treba turistom in izletnikom omogočiti nabavo potrebščin in spominkov tudi ob nedeljah in praznikih.
Investicijska vlaganja v višini 28 milijonov dinarjev, ki so v letu 1963 zagotovljena za te namene, bodo vplivala predvsem na razvoj enodnevnega izletniškega in rekreacijskega turizma že v letošnji sezoni.
Zasebna gostišča naj bodo še v naprej -nujno dopolnilo gostinske mreže v manjših krajih, kjer ni pogojev za razvoj družbenih gostišč. Zato je potrebno tudi temu sektorju gostinstva nuditi potrebno pozornost in skrbeti, da bo kar najbolje odigralo svojo vlogo. To bo mogoče doseči samo, če bodo pristojni finančni organi upoštevali potrebe po tehnični izboljšavi ter prizadevnost posameznih zasebnih gostišč.
Zunanja trgovina
Tudi podjetja v Šoštanjski občini se morajo, kot integralni del celotnega jugoslovanskega gospodarstva, še intenzivneje vključevati v mednarodno menjavo; kajti le skupni napori celotnega jugoslovanskega gospodarstva bodo omogočili čimprejšnjo izravnavo neravnotežja med uvozom in izvozom in s tem tudi čimprejšnjo vzpostavitev ravnotežja plačilne bilance.
Računamo, da se bo izvoz v industriji povečal napram letu 1962 za 141,5%. Izvoz kmetijskih pridelkov se izvaja preko pooblaščenih izvoznikov in je prikazan globalno le za področje celotne republike.
Predvidevamo, da bo v letu 1963 izvoz najbolj povečala tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« (za 322%), ki bo izvažala plinske štedilnike in zeleni tuf v blokih. Tovarna usnja v Šoštanju bo izvažala spodnje usnje, gornje usnje težkih kož, galanterijsko usnje, cepljen ec zgornjega usnja, tehnično usnje in odpadke in bo povečala izvoz napram letu 1962 za 178%. Lesno industrijski kombinat Šoštanj bo povečal izvoz smrekovega rezanega lesa za 37%.
Izvoz v absolutnih zneskih bo v primerjavi z letom 1962 predvidoma takle:
v USA $
	1962	1963	Indeks
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Lesno industrijiski kombinat	45.000	189.700	422
Šoštanj	102.000	140.000	137
Tovarna usnja Šoštanj	72.299	200.000	278
Skupaj	219.299	529.700	241,5
Da bi v letu 1963 dosegli predviden izvoz, je treba			
storiti naslednje:
—	povečati napore za izvoz;
—	izvoz namenjati v področja, od koder pretežno izvira pasiva v plačilni bilanci;
—	delovni kolektivi naj v sodelovanju z zavestnimi silami in z zavodom za napredek gospodarstva, gospodarsko zbornico ter drugimi institucijami ukrenejo vse potrebno za dosego čim večje produktivnosti, ki je pogoj za izravnavo pogojev trgovanja in odpravo eksploatacije preko svetovnih cen;
—	kolektivi gospodarskih organizacij naj ob sodelovanju z gospodarsko zbornico pridobe za zunanjetrgovinsko poslovanje čim sposobnejše kadre;
—	investira naj se predvsem v takšne izboljšave, s katerim bo mogoče doseči čim hitrejši in čim večji izvozni učinek, obenem pa, da bodo nove naprave omogočale spretno vsakokratno prilagajanje zahtevam zunanjega tega.
Zaposlenost in produktivnost dela
V letu 1963 se predvideva povečanje števila zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva za 15,4%, medtem ko se v negospodarskih dejavnostih predvideva le 3,6% povečanje. Ob znatnem naraščanju proizvodnje in navedenem povečanju števila zaposlenih se bo produkti vnost povečala predvidoma za 7—8%.
Gibanje zaposlenosti pa bo po oceni takole:
Indeks
1962	1963	1963/1962
Skupaj zaposleni	6.669	7.596	113,9
—	v gospodarstvu	5.815	6.711	115,4
—	negospodarske dejavnosti 854	885	103,6
Povečanje števila zaposlenih odpade v glavnem na industrijo.
Produktivnost dela se bo na podlagi pričakovanega porasta družbenega proizvoda na zaposlenega gibala takole:
v indeksih 1962	1963
1961	1962
Gospodarstvo
— zaposlenost	105,5	115,4
— produktivnost	106,3	107,8
Industrija — zaposlenost	103,5	116,1
— (produktivnost	107,7	107,3
Pričakuje se, da	se bo raven splošne in	strokovne
izobrazbe v letu 1962 dvignila, kar bo imelo za posledico povečanje delovne storilnosti. Na povečanje storilnosti naj bi vplival tudi bolj dognan sistem delitve osebnih dohodkov po vloženem delu.
Z zaostritvijo uveljavljanja načela delitve po delu, načela racionalnosti in rentabilnosti v organizaciji in poslovanju podjetij, se bodo ponekod pojavili presežki delovne sile. Da bi zaposlili odvišno delovno silo, je treba v skladu z drugimi pogoji, možnostmi in potrebami razvijati tudi terciarne dejavnosti, zlasti tiste, ki najbolj zaostajajo. S tem bi bistveno vplivali na izboljšanje življenjske ravni in hitrejši razvoj materialne proizvodnje.
Osebna potrošnja
Osebna potrošnja mora biti odvisna od povečane produktivnosti dela in obsega proizvodnje. Glede na to predvidevamo v letu 1963 povečanje skupnih nominalnih osebnih dohodkov delavcev v družbenem sektorju za ofcoli 27,4% (za povečanje zaposlenih za 15,4%, za povečanje OD na podlagi povečanja produktivnosti za 7,8% in zaradi dviga cen za 4,2%).
Od pravilne uporabe sredstev socialnega zavarovanja, je prav tako kot od ostalih elementov dobrega gospodarjenja, odvisen družbeni standard. Zato je naloga delovnih kolektivov kot ustvarjalcev sredstev, prav tako pa tudi vseh razpolagalcev s sredstvi socialnega zavarovanja, da postopajo po načelih dobrega gospodarja.
V letu 1963 je treba čim bolje vskladiti pravilnike osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z razdelitvijo čistega dohodka. Prav tako je treba ob naraščanju osebne potrošnje nenehno skrbeti za skladen razvoj proizvodnje in produktivnosti dela. Gospodarske organizacije morajo skrbeti, da svojo proizvodnjo pravočasno prilagodijo spremembam, ki nastajajo v strukturi potrošnje. Skrbeti bo treba tudi za razvoj trgovinske dejavnosti, predvsem tiste, ki se ukvarja s preskrbo industrijskih središč s kmetijskimi pridelki, ker je na zvišanje cen v letu 1962 v pretežni meri vplivala slaba preskrba s temi proizvodi.
Družbeni standard in družbene službe
Skupna investicijiska vlaganja v družbeni standard bodo znašala v letu 1963 1.137,240.000 dinarjev ali za 11,1% manj kot v preteklem letu.
v 000 din v tekočih cenah
	1961	1962	1963	Indeksi	
				1962	1963
				1961	1962
Stanov.					
komunal. dejavnost	786.900	915.251	1,026.240	116,3	112,1
Kulturno					
social. dejavnost	125.400	363.172	111.000	289,6	305,6
Negospod.					
investicije	912.300 1,278.423		1,137.240	140,1	88,9
1.	V letu 1963 se daje največji poudarek stanovanjski graditvi. Predvideno je, da bo za stanovanjsko gradnjo vloženo 872,740.000 din ali za 15,7% več kot v letu 1962. S predvidenimi sredstvi bo dograjeno okrog 230 stanovanj in pričelo z novogradnjo nadaljnjih 130 stanovanj. Na povečani tempo stanovanjske graditve bo vplivala tudi gradnja stanovanj za tržišče in odprava 10% obvezne rezerve pri stanovanj sitem skladu.
V	letu 1963 bo občinski ljudski odbor vskladil predpise o stanarinah in v zvezi s tem izvedel revizijo, kar bo omogočilo spremembo razmerja med amortizacijo in stroški za vzdrževanje ter popravila v skladu s starostjo hiš.
V	politiki stanovanjske graditve je treba odločnejše kot sedaj podpirati vsa prizadevanja za racionalnejšo graditev stanovanj, kar je mogoče doseči z uvajanjem sodobnih gradbenih metod, proizvodnjo stanovanj za trg in z drugimi ukrepi, ki vplivajo na znižanje cen stanovanj. Občinska ljudski odbor naj v ta namen zagotovi potrebna zemljišča in zazidalne načrte. Stanovanjski sklad naj skrbi za likvidnost v zvezi z dotekajočimi sredstvi, upravni odbor stanovanjskega Sklada pa naj o svojem delu obvešča javnost.
Perspektivno stanje na področju stanovanjske graditve nujno zahteva izdelavo vseh poglavitnih elementov urbanističnih načrtov za vsa večja središča.
Za komunalno dejavnost so predvidena sredstva v višini din 153,500.000.
Sredstva se bodo še nadalje vlagala v nadaljevanje regulacije Pake in izgradnjo ceste Velenje—Šoštanj, za vodovod Velenje, za načrte centralnega pokopališča v Šaleški dolini, za razsvetljavo v Velenju in za ureditev cest.
Občinski cestni sklad naj polaga več pažnje vzdrževanju občinske ceste Šoštanj—Topolšica.
2.	Pii uvajanju novih oblik pomoči državljanom je treba dajati prednost predvsem odpravljanju vzrokov nastanka socialnih problemov. Mladini, ki zaradi manjših ali večjih motenj zaostaja, ali ji je otežkočen razvoj, je treba omogočiti ustrezno šolanje in jo na tak način vključevati v redno gospodarsko in družbeno življenje.
Ob večjem angažiranju družbenih in upravnih organov socialnega varstva, zdravstvene službe, gospodarskih in družbenih organizacij, se naj vse oblike družbene skrbi za občane razvijajo v stanovanjskih skupnostih. Prav bi bilo, da bi se povečala skrb za ostarele ljudi in da bi stanovanjske skupnosti organizirale različne oblike pomoči starim in bolnim osebam na domu. Stanovanjske skupnosti in družbene organizacije naj posvečajo večjo skrb tudi mladini brez staršev ter tistim otrokom, katerih starši iz kakršnihkoli vzrokov niso sposobni svojih otrok oskrbovati in vzgajati.
Otroško varstvo naj stanovanjske skupnosti v sodelovanju z družbenimi organizacijami razvijajo tudi v enostavni obliki skupnega čuvanja otrok. Pri tem jih naj finančno podpro gospodarske organizacije.
Za uspešnejše delo socialne službe v občini se bo izpopolnila obstoječa kadrovska služba z dvema socialnima delavcema. Za boljše reševanje socialnih problemov je v okviru občine ustanoviti koordinacijski odbor za reševanje zadev varstva otrok, prehrane šolskih in predšolskih otrok ter za reševanje problemov mladine, ki zaradi kakršnihkoli vzrokov zaostaja.
Povečati je treba skrb za borce in invalide narodnoosvobodilne vojne posebno v pogledu pospešenega reševanja vprašanja invalidnin, pokojnin, rehabilitacije, stanovanj in zdravstvenega varstva.
3.	V zdravstvu je nadaljevati z napori za boljši efekt zdravstvene službe. V to s vrbo je nadaljevati z dograditvijo že začetih zdravstvenih objektov — zdravstvenega doma v Velenju in objekta »Planika« v Topolšici. Zgradbo zdravstvenega doma v Šoštanju pa preuredita, kolikor je glede na tehnične in druge pogoje mogoče, da bi ustrezali potrebam in opraviti potrebna vzdrževalna dela. V letu 1963 je zv zdravstvo predvideno din 41,000.000 investicijskih sredstev.
Razvijati in izpopolnjevati je zdravstveno službo v cilju približevanja zavarovancem. Za doseganje dobrih rezultatov je uporabiti čim več sredstev in najbogatejše organizacijske oblike za zdravstveno preventivno prosvetno dejavnost med prebivalstvom in še prav posebno med proizvajalci v delovnih organizacijah.
V	organizacijskem pogledu je proučiti umestnost in gospodarsko upravičenost združitve lekarn na območju občine.
4.	Za šolstvo so v letu 1963 predvidena investicijska sredstva v višini 56,000.000 din. Sredstva so namenjena za nabavo opreme I. osnovne šole v Velenju v višini 30,000.000 din, za opremo in ureditev okolice II. osnovne šole v Šoštanju 12,000.000 din, za adaptacijo šole v Zavodnji 6,000.000 din in za pripravo načrtov za adaptacijo ostalih šol 8,000.000 din.
V	letu 1963 je proučiti mrežo okoliških šol s stališča daljše perspektive, pri čemer naj bo glavni cilj izboljšanje kvalitete pouka. Šele na osnovi tako proučenega stanja je pristopiti k programiranju adaptacij okoliških šol.
Stremeti je za skladno naraščanje sredstev za osnovno dejavnost špl z naraščanjem narodnega dohodka v občini. Vso skrb je treba posvečati nagrajevanju učnega osebja in izpopolnjevanju sistema notranje delitve. Glede na vse hitrejši razvoj tehnike in ekonomike mora biti dan osnovni poudarek matematiki, tehnični vzgoji
in slovenščini ter novo uvedenemu predmetu — komunalni vzgoji. Za zagotovitev ustreznega učnega kadra je poleg stimulativnega nagrajevanja reševati tudi vprašanje stanovanj za prosvetne delavce, za deficitarne predmete pa dajati tudi večje štipendije.
5.	Proračunska sredstva za kulturo in prosveto naj se prvenstveno vlagajo v take kulturne ustanove, ki omogočajo množično posredovanje kulturnih vrednot (dejavnosti prosvetnih društev, knjižnice).
Kultura je del družbenega standarda in obenem posredni pogoj za večjo delovno storilnost proizvajalcev. Zaradi tega se kulturna dejavnost ne more smatrati kot sredstvo za izživljanje posameznikov, ampak za družbeno dejavnost.
V letu 1963 je predvideno nadaljnje urejevanje velenjskega gradu v rudarski muzej.
6.	V letu 1963 je predvidena gradnja kopalnega bazena v Šoštanju, za kar so predvidena sredstva gospodarskih organizacij v višini 10,000.000 dinarjev.
Občinski ljudski odbor in gospodarske organizacije naj bi prevzele vzdrževanje objektov telesne kulture, ki naj postanejo prostor za rekreacijo širšega kroga delovnih ljudi. V ta namen bi bilo potrebno ustanoviti poseben sklad, kamor naj bi se stekala sredstva iz občinskega proračuna, prispevki gospodarskih organizacij, prispevki občanov in podobno. Iz sklada naj bi se financirali predvsem vzdrževalni stroški objektov.
Investicije,
1.	Glede na razpoložljiva sredstva v letu 1963 bi bila potrošnja sredstev za skupne investicije v osnovna sredstva v primerjavi z letom 1962 za okoli 137,4% večja. Na velik porast gospodarskih investicij vplivajo predvsem sredstva za začetek gradnje velepliname kot prve faze gradnje energokemičnega kombinata v višini 4,85 milijarde dinarjev.
Potrošnja sredstev za investicije v osnovna sredstva je naslednja:
v tekočih cenah v 000 din
Indeksi 1962	1963
____________________________________ 1961	1962
Skupne investicije v osnovna
sredstva	3,992.000	3,619.548	8,639.053	90,7	237,4
—	gospodarske	3,079.700	2,341.125	7,501.813	76,0	320,4
—	negospod.	912.300	1,278.423	1,137.240	140,1	88,9
Po posameznih gospodarskih dejavnostih bi bila vlaganja v letu 1963 naslednja:
v tekočih cenah v 000 din
Indeksi 1962	1963
1961	1962
Industrija	2,617.900 2,132.181		7.169.263	81,4 336,2
Kmetijstvo	225.900	125.261	170.400	55,4 136,0
Gozdarstvo	—	9.420	15.500	— 164,5
Gradbeništvo	—	4.500	30.000	— 666,7
Trgovina	51.900	18.086	81.200	34,8 448,9
Gostinstvo	79.900	31 434	28.500	39,3	90,7
Obrt	104.100	20.243	6.950	19,4 34,3
Skupaj gospodarske
investicije	3,079.700 2,341.125 7.501.813 76,0 320,4
Da bi se v letu 1963 uresničile smernice in naloge gospodarskega razvoja, je potrebno usmerjati razpoložljiva sredstva prvenstveno v tiste objekte gospodarskih organizacij, ki so že v gradnji. Pri razširitvi kapacitet pa je treba upoštevati tiste objekte, ki bodo omogočili proizvodnjo za inozemsko tržišče.
Osnovna skrb pri investiranju pa mora biti osredotočena na izgradnjo osnovnega industrijskega objekta — energtikemičnega komiblnaita v Velenju. Zato mora biti vsa skrb usmerjena v zbiranje razpoložljivih sredstev v komuni in v zagotovitev za to investicijo.
V	letu 1963 je pričeti tudi z gradnjo nadomestnih objektov tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje izven premogovnega področja. Pri povečanju proizvodnih zmogljivosti je prvenstveno upoštevati takšne, ki bodo omogočile čim večje zaposlovanje fizično slabše moške in ženske delovne sile.
Investicijska sredstva v industriji se bodo poleg navedenih objektov trošila še za nadaljnje odplačilo inozemskega kredita elektrarne Šoštanj, za nadaljnjo izgradnjo rudnika lignita Velenje, za nabavo opreme pri tovarni »Galanterija« in Lesno industrijskem kombinatu in za rekonstrukcijo skladišča surovih kož v tovarni usnja v Šoštanju.
Nosilca investicij v kmetijstvu sta Kmetijsko gospodarstvo Šalek in Kmetijska zadruga Šoštanj. Kmetijsko gospodarstvo Šalek bo sredstva vlagalo v dograditev toplih gred, za ureditev trgovine s kmetijskimi pridelki, za dodatne ureditve v hlevu, za senik, za nabavo kmetijske mehanizacije in opremo, za ureditev plantažnih nasadov, za melioracije zemljišč in za nakup zemlje.
Kmetijska zadruga Šoštanj pa bo sredstva vlagala predvsem v nakup zemljišč, v gradnjo govejega hleva v Šmartnem ob Paki, v dograditev hmeljske sušilnice v Ložnici, v hmeljsko žičnico v Šmartnem ob Paki, za nalbavo kmetijskih strojev in opreme ter za nabavo plemenske živine.
Investicije v gradbeništvu so predvidene za nabavo mehanizacije pri gradbenem podjetju »Vegrad« Velenje.
Predvidena sredstva za trgovino se bodo uporabila za postavitev bencinske črpalke v Šaletou, za ureditev trgovine s sodobno stanovanjsko opremo in za ureditev samopostrežne trgovine v Šoštanju.
Sredstva za gostinstvo in turizem so namenjena za ureditev velenjskega jezera in njegove okolice in za postavitev bifeja na železniški postaji v Velenju.
Investicije v obrti bodo vložene v nabavo opreme pri Obrtno komunalnem centru »Oljka« v Šmartnem ob Paki in za nabavo opreme v ostalih obrtnih delavnicah.
2.	V letu 1963 se računa s povečanjem naložb v obratna sredstva v gospodarstvu za okoli 22,9% ali za 806 milijonov dinarjev. Pri tem bo zagotovljeno iz poslovnega sklada in tekočega priliva sredstev čistega dohodka gospodarskih organizacij okoli 216 milijonov dinarjev. Investicijski sklad bo prispeval za obratna sredstva okoli 56 milijonov dinarjev, iz bančnih sredstev pa bo potrebno zagotoviti okoli 534 milijonov dinarjev.
V	zvezi z izvršitvijo posameznih nalog družbenega plana občine Šoštanj v letu 1963, je Komunalna banka v Šoštanju dolžna zagotoviti gospodarskim in drugim organizacijam zadostna obratna sredstva za nemoteno poslovanje in za doseganje predvidenega povečanja proizvodnje in storitev. Nadalje naj komunalna banka skrbi za zagotovitev sredstev za izvršitev vseh investicijskih vlaganj, za kar mora Zbrati vsa razpoložljiva dolgoročna sredstva in iskati nove vire sredstev. Komunalni banki se priporoča, da najaktivneje sodeluje z gospodarskimi organizacijami pri zbiranju sredstev za nakup obveznic republiške gospodarske banke.
Št. 30-1/1963-4
Šoštanj, dne 13. marca 1963
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
ing. Ludvik Mali 1. r.
126.
Po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 1., 2. in 3. členu temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57, 55-710/57, 52-892/58 dn 52-853/59) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. marca 1963 sprejel
ODLOK
o uvedbi občinske doklade na dohodke, od katerih se plačuje dohodnina za leto 1963
1.	člen
Na območju občine Šoštanj se uvede in pobira v letu 1963 občinska doklada na dohodke, od katerih se plačuje dohodnina.
2.	člen
Del občinskih doklad po tem odloku predstavlja deljive dohodke, en del pa nedeljive dohodke proračuna občine Šoštanj.
3.	člen
Občinska doklada se odmeri in plačuje v gotovini istočasno in na isti način kakor dohodnina. Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tildi za občinsko doklado.
4.	člen
Določbe uredbe o dohodnini, uredbe o prisilni izterjatvi davkov in drugih proračunskih dohodkov in odloka o stopnjah dohodnine za leto 1963, se uporabljajo tudi iza odmero im pobiranje občinske doklade.
5.	člen
Osnovo za občinsko doklado na dohodek od kmetijstva tvori za leto 1963 ugotovljeni katastrski dohodek nezgodnih površin za progresivno davčno lestvico po rajonih im ugotovljeni katastrski dohodek od gozdnih površin za proporcionalno stopnjo ne glede na rajon.
6.	člen
Občinska doklada se odmeri zasebnim kmetijskim gospodarstvom in drugim zasebnim lastnikom zemljišč po rajonih, in sicer:
če znaša davčna osnova
doklada po naslednjih stopnjah: Se odmeri in plača občinska din	din	I. II. III.
do		30.000	80%	20%	6'
od	30.000 do	50.000	82	21	7
od	50.000 do	80.000	84	22	8
od	80.000 do	120.000	86	23	9
od	120.000 do	160.000	88	24	10
od	160.000 do	200.000	90	26	12
od	200.000 do 250.000		92	28	14
od	250.000 do	300.000	96	32	18
od	300.000 do 400.000		96	32	18
od	400.000 do	500.000	98	34	20
nad		500.000	100	35	20
Od katastrskega dohodka od gozdnih površin po stopnji 3 %.
Občinska doklada se odmeri zasebnim kmetijskim gospodarstvom in drugim zasebnim lastnikom zemljišč po zgoraj navedenih davčnih stopnjah za naslednje rajone in to po lestvici tistega rajona, v katerem ima davčni zavezanec pretežni del zemljišča.
7.	člen
Davčne lestvice iz prejšnjega člena se bodo uporabljale v naslednjih rajonih:
I. Davčna lestvica v nižinskem rajonu, ki zajema nižinska zemljišča ob meji, ki poteka:
Od križišča rep. ceste pri vili Bianka v Velenju po cesti do mosta v Velenju, od tod po strugi Pake skozi
Pesje do železniškega mostu in dalje po železniški progi do mosta Bečovoice v Šoštanju in po Paki do izliva Toplice, nadalje po meji katasitrske občine Šoštanj, do tromeje kat. Občine Šoštanj—Topolšica—Sv. Florjan, dalje po meji k. o. Šoštanj do mostu na rep. cesti Šoštanj—Št. Vid. Od itod poteka meja južno po cesti do meje k. o. Družmirje in po meji k. o. Družmirje— Šoštanj do občinske ceste Šoštanj—Gaberke, dalje po občinski cesti Šoštanj—Velunja, do mostu na Velunji (pri gasilskem domu v vasi Gaberke), vzdolž potoka Velunje do meje zemljiških parcel št. 122, 136, 134/2 in 135 ter do meje k. o. Skale—Družmirje, vzdolž te meje do mostu na rep. cesti pri novem jašku, nadalje po meji k. o. Skale—Velenje do prelaza industrijskega tira RL Velenje, pod Glinškovim jaškom in po rep. cesti do rudarskega doma po cesti proti Thurnu, do kat. meje Skale in po tej meji do vzhodne meje pare. št. 145/1 in po meji parcel 132/3, 132/2, 145/1, 134, 139, 115 do vaške ceste proti Šaleku in po tej cesti do rep. ceste proti Šaleku od tu po meji kat. občine Salek^Paka do pare. št. 530, 532, 533, 536, 537/2, 537/1, 543, 540, 541 in stavb, parcele št. 67 do železnice in preko železnice po meji parcel št. 63,490/1, 490/2, 495/2, 495, 495/1, 495/4, 495/6 k. o. Paka in na mejo kat. občine Paka-Šalek ter po Paki do mostu v Šaleku. Od tu zaključi do rep. ceste Šalek-Velenje do križišča cest pri vili Blanki.
V k. o. Skoteno od državne ceste pod Štefanovim klancem po krajevni poiti do Pake, pril Košcevem jezu dalje vzdolž reke Pake do mostu v Paški vasi, po republiški cesti do meje k. o. Šmartno ob Paki po rep. cesti v k. o. Šmartno ob Paki do odcepa krajevne poti v ovinku pri Drobniču, dalje po krajevni poti do meje parcelne številke 217, južno od stavbne parcele 181, po meji parcelne 'št. 334 in 214, po zgornji meji 217, 214, 210/7, 206, 207, 201/7 do krajevne poiti in po tej poti na Hudi potok do kat. meje Rečica ob Paki in v k. o. Šmartno ob Paki do občinske ceste v Hudi potok. Nazadnje poteka meja do odcepa ceste na Goro Oljko po zahodni meji pare. št. 105/2, 105/1 do severne meje 115/1, po zahodni meji pare. išt. 130/1, po vzhodni meji 160/2, 160/1, 159, 180, po zahodni meji 158/1, 194, 213/1, 225/2, 250/2, stavbna pare. 147, 250/5, 260, 261, 266, 267, 272, 273, 278, 262, 287, 262, 287, 288, 292/2, 319, po južni meji pare. št. 313, 312, 307, 301, na republiško cesto proti Podvinu in po cesti do pare. št. 148 in po poljski cesti do in preko železniške proge, do odcepa proti pare. št. 555/23 (k. o. Rečica ob Paki) dalje po desni Pake na poljsko pot in po /poti do meje k. o. Letuš, poljski poiti, po južni meji parcele št. 555/1 do reke Pake in ob reki do Ministrovega jezu preko struge ob tej meji do rep. ceste proti Rečici_ do struge Pake, navzgor po tej strugi do meje k. o. Šmartno ob Paki ob strugi Pake navzgor do Drevovega jeza preko Pake, nazaj ob mlinski strugi do pare. št. 445, po meji te parcele št. 440/1, 438/2, 446, po južni meji pare. št. 432, 430, 423, 427, 452, 416, 414, 411, 405, 403, 402. 498/2, 398/2, 398, 397, 394, 393, 390, 389, 385, 382, 397, 376, 373, 372, 369, 378, 365, 364/1, 361/2, 368/1, 357, 352, 105, 106 (k. o. Paška vas), 78, 77, 69, 66, 63 do meje kat. občine Skomo, po meji 614/1 ik. o. Skorno) 614/4 do rep. ceste in dalje po njej do Štefanovega klanca.
II.	Davčna lestvica srednje višinski rajon, ki zajema naslednja k. o.:
K. o. Bevče, ostali del k. o. Družmirje, ostali del k. o. Gavce k. o. Kavče, k. o. Laze, k. o. Lokovica, k. o. Ložnica, nižinski del k. o. Paka, k. o. Podkraj, nižinski del k. o. Ravne, ostali del k. o. Rečica ob Paki, k. o. Skomo-Novi Klošter, nižinski del k. o. Skomo-Šoštanj, nižinski del k. o. Št. Bric, nižinski del k. o. Sv. Florjan, ostali del k. o. Šalek, k. o. Skale, ostali del k. o. Šmartno ob Paki, k. o. Topolščica brez Loma, ostali del k. o. Velenje, ik. o. Veliki vrh, k. o. Paška vas ostali del, k. o. Šoštanj-ostali del.
III.	Davčna lestvica višinski predel, ki zajema naslednje k. o.:
k. o. Bele vode, k. o. Cirkovce, k. o. Lipje, k. o. Paka-višinskd del, k. o. Plešivec, k. o. Ravne-višinski
del, k. o. Skorno-Šoštan j-višinski del, k. o. Sv. Bric-višinski del, k. o. Sv. F lor j an- višinski del, k. o. št. Vid, k. o. Zavodnja.
8.	člen
Zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev, plačnikom davka v stalnem znesku ter od priložnostnih dohodkov on drugega premoženja (izvzeti so zavezanci proračunskega prispevka in davka na avtorske honorarje), se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev, od priložnostnih dohodkov, plačnikom davka v stalnem znesku in drugega premoženja po tehle stopinjah:
1. Uslužnostna obrt t. j. brivcem, frizerjem, kolarjem, čevljarjem, dimnikarjem, fotografom, dajalcem prenočišč, krojačem, šiviljam, pleskarjem, veziljam, krpalcem, popravljalcem nogavic, modistkam, urarjem, popravljalcem dvokoles, kovačem, vsem s pogojem, da se ukvarjajo s storitvenimi opravili in davčnim zavezancem davka od priložnostnih dohodkov ter v stalnem znesku, in sicer:
Če znaša davčna osnova letno din	din		Se odmeri iin plača občinska doklada po stopnji, ki znaša
do	120.000	5%
od 120.000 do 150.000		6%
od 150.000 (	io 200.000	7%
od 200.000 do 250.000		8%
od 250.000 do 300.000		9%
nad	300.000	10%
2. Proizvodna obrt t. j. lastnikom Obratov kovinske, elektrotehnične, lesne, tapetniške, torbarske, sedlarske, inštalaterske in vsem drugim zavezancem od dohodnine samostojnih poklicev in zavezancem dohod-
nine od drugega točki, in sicer:	premoženja,	ki niso navedeni v 1.
Če znaša davčna osnova letno		Se odmeri iin plača Občinska doklada
din	din	po stopnji, ki znaša
do	200.000	8%
od 200.000 do	250.000	9%
od 250.000 do	300.00	10%
od 300.000 do	350.000	11%
od 350.000 do	400.000	12%
od 400.000 do	450.000	13%
od 450.000 do	500.000	14%
od 500.000 do	550.000	15 »/o
od 550.000 do	600.000	16 %
nad	600.000	17%
3. Lastnikom	- imetnikom	zidarskih, pleskarskih,
inštalaterskih, pečarskih in podobnih obratov:		
— za dela na točki tega člena.	novih zgradbah, ki so določena v 2. 9. člen	
Če znaša davčna	osnova letno	Se odmeri iin plača občinska doklada
din	din	po stopnji, ki znaša
do	10.000	3%
od 10.000 do 20.000		4%
od 20.000 do 30.000		5%
od 30.000 do 40.000		6%
od 40.000 do 50.000		7%
od 50.000 do 60.000		8%
od 60.000 do 70.000		9%
nad	70.000	10%
Zavezancem dohodnine od stavb se odmeri občinska doklada od davčne osnove, ki je podlaga za odmero hišnine.
10. člen
Prevoznikom, ki jim je prevozništvo postranska kmetijska dejavnost, se odmeri občinska doklada od
davčne osnove, ki je podlaga za odmero dohodnine od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti.
Občinska doklada od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti se plačuje po stopnji 5 %.
Davčnim zaveizancem, ki plačujejo dohodnino v odstotku od prometa in od kosmatega dohodka, se odmeri občinska doklada na znesek plačane dohodnine po stopnji 25 %.
Od odbitkov na srečke Jugoslovanske loterije in športne napovedi, ki presegajo 5.000 din, se odmeri občinska doklada na anesek plačane dohodnine po stopnji 25 %.
11.	člen
Navodila za izvrševanje tega odloka daje Svet za finance Občinskega ljudskega odbora Šoštanj.
12.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za leto 1963.
Št. 422-9/1963-3
Šoštanj, dne 13. marca 1963
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
ing. Ludvik Mali 1. r.
127.
Po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in v zvezi z II. d členom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 9-106/61) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. marca 1963 sprejel
ODLOK
o znižani stopnji amortizacije osnovnih sredstev gostinskih podjetij sezonskega značaja
1. člen
Gostinski podjetji hotel »Kajuhov dom« Šoštanj in hotel »Paka« Velenje plačujeta za gradbene objekte
amortizacijo v višini 50 % od polne amortizacije, obračunane po stopnjah, ki veljajo po zveznih predpisih.
2.	člen
Ta dlak velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1963.
Št. 420-4/1963-1
Šoštanj, dne 13. marca 1963
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
ing. Ludvik Mali 1. r.
128.
Občinski ljudski odbor Šoštanj je po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 168. členu zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62 in 53-716/62) in 19. točki navodila za sestavljanje zaključnih računov o izvršitvi proračuna politlčno-teritorialnih enot za leto 1962 (Uradni lat FLRJ, št. 6-80/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. marca 1963 sprejel
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Šoštanj za leto 1962
1.	člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Šoštanj za leto 1962.
2.	člen
Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Šoštanj za leto 1962 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni zadatki za leto 1962 so znašali:
din
din
1.	Del: skupni dohodki 2.	Del: posebni dohodki 3.	Del: dohod, uradov in zavodov 4.	Del: ostali dohodki 6. Del: prenešena sredstva	256,324.579 108,963.121 654.567 8,979.805 37,556.486	1.	Del: prosveta in kultura 2.	Del: soc. skrbstvo 3.	Del: zdravstv. zaščita 5.	Del: državna uprava 6.	Del: komunal, dejavnost 8.	Del: dotacije 9.	Del: obveznosti 10. Del: pr orač. rezerva	9,466.734 20,408.706 15,393.185 93,571.201 18,602.923 33,209.312 14,196.652 19,445.140
Skupaj dohodki: — 38,1 % šol. skladu	412,478.558 157,154.331		
— 10 % obvez, rezerva	255,324.227 20,836.774	Skupaj: Višek dohodkov	224,293.853 10,193.600
Skupaj	234,487.453	Skupaj	234,487.453
			
4.	člen
Sklad 6% proračunske rezerve znaša:
1.	Dohodki: Prenesena sredstva iz
preteklega leta	10,889.731
2.	Izdatki	—
3.	Presežek dohodkov nad izdatki -
saldo	10,889.731
5.	člen
Zaključni račun stalnega rezervnega sklada:
Dohodki	2,572.574
Izdatki	2,364.202
Presežek dohodkov nad izdatki - saldo 208.372 Presežek dohodkov nad izdatki -saldo	208.372
6.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki po proračunu občine Šoštanj in 10 % obvezna rezerva se prenese P° zaključnem računu za leto 1962 na dohodke proračuna za leto 1963.
7.	člen
Dohodki - saldo sklada 6 % proračunske rezerve se prenesejo na račun tega sklada v leto 1963.
8.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki stalnega rezervnega sklada se prenese po zaključnem računu na dohodke sklada za leto 1963.
9.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 400-21/1963-1
Šoštanj, dne 13. marca 1963
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
ing. Ludvik Mali 1. r.
129.
Občinski ljudski odbor Šoštanj je na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. marca 1963 na podlagi 18. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 52-763/61) in 3. točke odloka o organih, pri katerih je napravljen preizkus ali je mogoče zagotoviti državnim organom sredstva za delo po načelih dohodka in ali je na teh načelih možna notranja delitev (Uradni list FLRJ, št. 3-23/62) sprejel
ODLOK
o določitvi odstotka udeležbe občinskih upravnih organov in Okrajnega sodišča v Šoštanju v skupnih sredstvih, ki so s proračunom občine Šoštanj za leto 1963 zagotovljena za njihovo financiranje
1.	člen
Od namenske dotacije občine Mozirje v višini 12,500.000 dinarjev in od deljivih dohodkov občinskega proračuna za leto 1963 v višini 31,41 %, ki so zagotovljeni za financiranje upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Šoštanj in Okrajnega sodišča v Šoštanju pripada:
—	82,60 % upravnim organom Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
—	17,40% Okrajnemu sodišču v Šoštanju.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se razporedijo s finančnim načrtom, ki ga izda starešina upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Šoštanj oziroma predsednik Okrajnega sodišča v Šoštanju skupno s svetom delovnega kolektiva.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1963.
Št. 401-4/1963-1
Šoštanj, dne 13. marca 1963
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
ing. Ludvik Mali 1. r.

Izdaja samostojni zavod >Uradni vestnik okraja Celje< v Celju —Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk ČP »Celjski tiske Celje — Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 12, uprave 22 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tekoči račun L'*i Narodni banki Ceije št. 603-11-603-10.
N
o
E
S
*
0
1
s
o
a
|j
S
E
j
c
i e
J	-S	-
I	=“	E
I	1	I

4
i s
s ^ m «
cJ in
ti
O
ti
S
o

5
1
t/3
>
ti
5 '
1:
1
<j g
c 4
S . 4-u
S
'oB cE ti K
S
i	s
I	I	.	i
.9	1	‘	i
4 i | a
3	p	4	£
»	5	N	Q
tn	ti	in
1
I
II
8I
11
£S
H
>o^
2i
l!
#y
U
I
v
U
*
cd
■g
u
sl I
ti


1 | I "
4
I i
4
ti ol in
■S g 3
1 e	I
ti
O
ti
ti
Q
-d
5
1
■S
Q
I
1
1
ti
ti
in	60	S	in
cd	oo	cj	in
ti	in	ni
S
p
ti
i’ •
1:
1 * ' 4 I •
1 i • s s.
i §j
| || ti ni
i
I
p
s 'i o
c I =
ti
O
ti
ti
A
ti	-5	&	&
5	§-	|	5
PQ	^	M	ti
^	ti	tfi	<D
|1
5>|
i
i
6~
3g
t5
14
ti
14
ii
c-
d
>N
J
2
OJ
>u
>cfi
o
O
g
ti
o
w
s
s
til
c
S
S
I
4
p.
4
T)
«
CC ■
O
ti
E
M
U4
a
o
"ti
o
ti
ti
Q
S
ti
•S ^
'S ti a 13
3 1 “ 4
i ž
s>
p
S
ti in so
y 4 1 1
1 1 -n 'n £ £
i |4
1 «4 K
o
ti
ti
ti
g
O
ti
O
ti
ti
Q
4
s 4
■« o
I I
•2 .5
J5 I
3 =
ti ti
»n ti in >0

I
11
s S Is
ls
■«
3
4
ii
fs
33
1-1-II
= 'X
2-



h
>
1
5
g
N
'e
a
s
-
c
In

« k:
I ^
4 5
§. -S - 3
1
ti	N
ti ni tn
ti
ti
O
ti
O
ti
ti
o
"E
1
s 1
s &
J |
in vd
5

>
g
ti
ti
g 1 O S
S 1
3 5
~ ifl o o
s s
4

•2. o T3 J-
c^a
5 .9 ‘ ^
ti 'o ^ bD
lili
-» vš -d
I
I
P
Qti
l
S-
ll
£■3
1-
H
=1
fč
CEVOMONTAŽA« ŽALEC	Gostišče »BELLEVUE«
d
.5
m
bi,
O
£
I I I
S £
H
5
i \
^ s
ca ^
O T3
1 5
Ph (Z)
oi
d
ti
>
o
ti
>
d
!3
ti
o
ti
o
ti
ti
Q
a
*! 1
1 J a
3 I	3
ti	in	so
£
"5
Š
a
i:
!:
1 1 i
-d 'n
•s 'h
1 |s
C/3 ti a
ti ni
S 3 '5 I
S
s
e
i
.5 t
11
■2 .5
J3 s
1 I
M
ti
gg
r
sl
2
n
St
3l
s
tn ti in 'O
»ScŽ
tf
-|'ti
O
>v
>
0
1
Ui
ca
'S
5
o
a
0
=
1
o
O
K
I
t; 2
I
g |


>
O
ti
>
ti
ti
ti
ti
o
ti
o
ti
ti
Q
1 .s g 1
"3 o.
l!
D Q
■*-' cj in
ti tn so

£
v,
<	|
r!	°
0	6
1	i
Š	E
g	4
S	|

£ . -s
•n .
0
S •
$;
1	•
II
la
>
H
M
3
•t
•«
•s .5 •5 'g g ^
ca bd
■i
I!
in s6
|-
sl
S|
8
J4
'i l
o
■a
v
a
i
•S-
I-
>o 2
2|
I*"
_o

z
ti
s
I
s«
E
p.
I
d
ti
>
o
ti
>
ti
ti
§
o
ti
o
ti
ti
Q

S
ti
•E
d
d
2
Q
ti in o
5
I
fi
■Sg
^ a
ti
O
ti
O
ti
ti
Q
o	oi	m	m
so	in	N.	oo
00	<*.	n	os
O	Ob	CO
•t
•2 .5 J '5
'o
P.
5
I |
s"
II .2 « Q o
I
6U
D-
44 To
is
|i
h
b
■i-
II
d
d
.S
d
$
bi)
o
Eti
Q
N
O
cd
O
*
>»
e
o
0
in ti in v-D

S
E
»-i
<3
S
ti
^ p-
'ti ^
0	-a
1	I
ti oo ti ni
'ti C/3
5 >
Irt o
'to S _2
ti ti
S
o
ti
o
ti ti Q

I
3 g
1 S-
H
in vd
£
-
K
|
tl
■Ss
t« g.
>
&5
w
Ul
3
o
H
O
u
ca
Q
o ^ 3 S
3
£
•2 .a
1
'S1
D.
l
JS '3 I S,
C	2-	^	=
iS	t5	n	q
»n	ti	in	O
I
I
II
fi-3
P
0
p
p
1	i
I
3
!-•
la
n
25
fl

<
gZ
š'3
gr
!l
r-l
M "
F'	y
E
^ i
!l
h
f|
II
0
1
F

^ c
5- 5'
II
E g
p-
7
c
o
H
O
F
M
R
O
io
irg
1
M	s	^	s
3	i	i '$
. 21 2.
". 1 ? ■I 1
if1
a a
111
1-2
=£. - -
g =
I
I
O
O
R
O
R
Ft
R
O
<:
m r R ?
r ^
5
5.
E
Ei
i
S
5
R
= 5 F
^ k
3 s i
•C
s<
3
O
P
Di
O*
>3
O
Pi
§•
v
s
p-
*
SL
£i
P'
"E
fE
|§
r p
^ yi r y
R
?|
i
F
? F O o
1.1 g ir
= S'

r
”
E
c
o
R
O
2
S
R
:|
. s.
I ' ^
5 . 5 . S
S s s
S
T' yi
° E 1
1 £
|
o
R
Š
F
R
—
O
<1
I
I
I
9i
^ E
<
5
>
R
I > j R
>
<
1 i|
Sr ;£
3 15
5
o
X
E
s'
s
GfX
®<
|l
-<1
5'»
r? = 1
P' y r ^
i|
I
P
§E
2-' E-
Ip
i!
p
i!
1'-:
*s
55
r
l
n
i
ir
i
s
Ir
sv
£
t
f.
I
e
i
i s
I!
h—	-3	■ i	^
"=	"-s	£
ti	s	oi	S
o
e
P' ,yi r
y P r
i F
5 -|
5'
r
^5
I
I
I.
!
I
F
r
"2.
I
•d
i
"i i
R
-<r
1 2
c
CT
O
ti
O
P.
O
s
5
2.
s-
gl
|S'
„1
H
rB-
r p
p' yi r ,y'
• ?
li
rg
3 a
R^‘
l-E
^ S
I
i
E
5' S'
S
I
I
£
I
i!
rl
i
m r-1
l g 5. z - o
3 S | >-
=- |
P 1
s --, 5:1
p	p	f	y
Ul	M	vi	v*
ti	ti	ti	5
r P
a
i
1
1
I
E
I
i
yi to
I E
E i
R
I
1
R
|
5d
R
O
£
•8
E
c
<
c
p
c#>