gijo. Avtor je ta razvoj toliko lažje predstavil, ker je tudi sam prispeval k raziskavam severnega obrobja Pivške kotline. Tekst smiselno dopolnjujejo 4 kartice, 2 prereza in 3 podobe. Darko Radinja Ivan Gams, Physisch-geographische Faktoren, die das Klima der Dolinen- und Poljen beeinflussen (auf G rund neuerer Messungen in Slowenien). Bei­ träge zur Klimatologie, Meteorologie und Klima-Morphologie. Band 3, Salz­ burg 1973, st r. 249—264. V isti publikaciji je tudi razprava I. Gamsa, ki osvetljuje klimo naših kraških kotanj v prirodnogeografski luči. Avtor se pri tem opira — veči­ noma na lastne — meritve, s katerim i se odpira vpogled v različne prirodno- geografske faktorje, ki oblikujejo mikroklimo vrtač in krašk ih polj. Mikro­ klime vrtač ni ugotavljal avtor samo po enem modelu, temveč je upošteval njihovo raznoličnost. Tako m arsikje poudarja, da so posamezni meteorološki elementi v skledastih vrtačah drugačni kakor v kotlastili, v travnih vrtačah drugačni kakor v gozdnih, na gruščnatih tleh drugačni kakor na ilovnatih itd. Zato se je avtor zavedal kočljivosti p rehitrega posploševanja zaključkov na osnovi zbranih meteoroloških podatkov. K ljub te j problem atiki pa izbrana metodologija proučevanja ustreza, zlasti k er upošteva tudi ugotovitve tu je literature. Gams je n a jp re j osvetlil vplive, ki jih imajo na mikroklimo kraških kotanj vegetacija, zračna vlažnost in relief, in sicer na osnovi izbranih m er­ jen j na matičnem Krasu (Krajna vas, Divača), N otranjskem krasu (Notranj­ ski Snežnik, Babno polje, Logatec), Dolenjskem krasu (Globodol) itd. O brav­ naval je tudi še vpliv snega in prsti na klimo teh kotanj. Klimatske značilnosti kraških kotanj se kažejo po Gamsu zlasti v tem, da je v njih obdobje brez zmrzovanja občutno krajše, kakor izven njih. V kraških kotanjah je tudi večja vlažnost zraka, posebno v času radiacije, dobivajo pa tudi več padavin. V skledastih in lijakastih vrtačah, ki so po­ raščene, so dnevne temperature višje, nočne nižje. Vpliv nadmorske višine pa se kaže v tem, da se uveljavlja inverzija z nižjimi temperaturami zlasti v vrtačah med 600 in 900 m nadmorske višine, kar naj bi bila posledica manjšega temperaturnega gradienta v prosti atmosferi teh višin. V celoti vzeto imajo po Gamsovih ugotovitvah vrtače v tem peraturnem pogledu bolj kontinentalno klimo, v vlažnostnem pa bolj oceansko. V celem pa imajo vrtače posebno vrsto mikroklime. Slednjič obravnava avtor vpliv izoblikovanosti vrtač na različne oblike tem peraturne inverzije. Gamsova razprava je nedvomno koristen prispevek k m ikroklim atologiji našega kraškega sveta. Je tudi tematsko svež prispevek k doslej preveč eno­ stranski, morfogenetski obravnavi kraškega reliefa. Pomeni pa tudi bolj kompleksno usm erjenost glede na dosedanje prirodnogeografske raziskave. Pozitivno je opiranje na dejanske meritve, čeprav so k ra tko tra jne in vzorčne. S tem se sicer odpira nevarnost prehitrega posploševanja, vendar pa to spod­ bu ja k nadaljn jim raziskavam, k a r je samo pozitivno. Gamsova študija odpira zanimiva vprašanja tudi glede poljedelskega izkoriščanja vrtač zaradi njihovih m ikroklim atskih posebnosti. Darko Radinja Peter Habič in Rado Gospodarič, Die hydrologische Problematik und die Erdkundung der Zusammenhänge unterirdischer Wasser im Karst der Nord- west-Dinariden. Geol. Jahrbuch, Hannover 1972, str. 213—226. V hannoverski geološki reviji je objavljen referat, k i sta ga av torja ime­ la na 2. simpoziju o sledenju podzem eljskih voda oktobra 1970. leta v Frei- burgu. A vtorja sta sicer na kratko, a zgoščeno in zaokroženo prikazala usm er­ jenost in povezanost kraških voda na slovenskem dinarskem krasu in to tudi