ai.sti'v. V Kranju, dne 3, avgusta 1907. VIII. leto. -—t « Političen in gospodarskj lisi in »Une ta Kranj 4 K, po po*ti is celo leto 4 K, u pol lata 'i k, ta druge države stan« 660 K. 1'imrcetna številk t po 10 vin. — Na naro^ha hrei istodobna vpoidjatve naročnin« i« n« osira. t' r »• .1 n i * t v o in upravni* tvo j« na pristavi goap. K. Floriana » ./.veidi«. Mesečna priloga „5l se tinka enkrat, /a večkrat nulm popust. — UpravniHvu naj se blagovolijo pofflnaU naročnina, ra-klauiacijp, oananila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopi« naj se izvolijo frankirati. — llokopisi se ne vračajo. Politični del. □ □□CD N« bo atčl V tisti kovačnici torej, kjer drži Železo v ognju nal deželni predsednik Schvvarz, meh goni Schvvegel in po železu razbijata Šusteršič in Krek, se kuje dežolnozborska volilna reforma za Kranjsko. Zraven je tedaj tisti Krek, ki se v državnem zboru topi demokratičnosti in slovanstva, da se kar cedi po njegovi debeli bradi. On hoče, da naj ima 52 (reci dvainpetdeset) nemških zadolženih gra-ščakov 10 mandatov, slovensko izobraženstvo v mestih pa hoče kakor pri državnozborski volilni reformi pripraviti ob vsako zastopstvo. Seveda to je demokratično in slovansko stališče! Ali ni to največje hinavstvo, kar se ga sploh more misliti? Toda mi se ne čudimo več temu. Naša klerikalna stranka je pod Šušteršičevim in Krekovim vodstvom tako globoko padla, da se naravnost norčuje iz vsega, kar je narodno. Slovensko vseučiiilko vprašanje ji je zato dobro došlo, da se smeši iz najbolj delavnega in najbolj resnega slovenskega poslanca Ivana Hribarja, ki si je stavil za svojo življensko nalogo, pridobiti Slovencem vseučiliščo. Slovenski uradniki so mu zalo tukaj, da jih more preganjati in na njihovo mesto spravljati Nemce. Glej Jesenice in Bled, kjer so slovenski klerikalni poslanci intervenirali za nemške postajne načelnike, glej Trst, kjer je poslanec poštar Pogačnik napei vse sile, da se je nastavil seveda tudi a pomočjo Italijanov za poštnega ravnatelja hrvatski renegat Pattail Slovenski učitelji so klerikalcem zato, da jih skušajo izstradati in izstradane potem božati in vabiti k sebi. Slovenski delavci so klerikalcem zato na svetu, da ž njihovo pomočjo pobijajo naprednjake, pri tem pa delajo za njihove nemške gospodarje. Glej jeseniško obrtno družbo in klerikalno vodstvo na Jesenicah. Slovenski kmet je klerikalcem zato všeč, ker ima v njem kravo, katero more molzti, ovco, katero lahko striže, jagnje, katero lahko sto- in stokrat žrtvuje, ne da bi dalo glas od sebe. Tako klerikalno vodstvo sedaj kuje novo deželno zastopstvo. Da tak kovač ne bo spravil poštenega orodja skupaj, je umevno, in mi samo pravimo to-le: Dokler bosta klerikalni stranki na-čelovala brezdomovinec Šustcrsič in hinavski Krek, do tega časa sploh ni pričakovati pravične volilne reforme, do njihove reforme imamo lo eno orožje — bo) Dt noi. Znamenje iz Riaa. Sveta rimska inkvizicija Se živi. Najde se včasi dobrijane, ki mislijo, da gre čas tudi v Vatikanu naprej in da živi katoliška cerkev s svojo dobo. Ker se ne sežiga več «krivovercev», menijo, da veje Vatikanu svobodnejši zrak. Takim optimistom mora sveta inkvizicija včasi povedati, da se motijo. Vatikan ne popušča in ne dovoljuje popuščanja. Sveta rimska in občna inkvizicija je izdala nov «silabus», seznam naukov, ki jih imenuje krive. Od vseh katoličanov zahteva, da morajo smatrati one nauke za strup, ki ubija vero. Slepo morajo verovati vse, kar pride iz Rima, greh je vsako razmišljanje in raziskavanje. Ako pravi papež: «To je od Boga,* tedaj mora katoličan verjeti, da je od Boga, pa če bi tudi lahko s prsti potipal, da je napačno. Novi silabus je namenjen «katoliskim modernistom*. Na Nemfikem in Francoskem, v Belgiji in na Češkem so skušali razni katoliški teologi najti pot, po kateri bi so prišlo do sprave med katolicizmom in znanostjo. Čutili so in izpoznavali so, da je med vero in med mnogimi cerkvenimi nauki nasprotje, ki ga ni mogoče izravnati. Razumeli so pa tudi, da je ta položaj škodljiv cerkvi, ki samo trdi, dočim znanost dokazuje. V trdovralnosti rimskega katolicizma glede svojih dogem so zaslutili nevarnost; ako se dokaže cerkvenim naukom zmoto v nekaterih rečeh, se utegne zgoditi, da pade se vera v marsikaj druzega. To nevarnost so hoteli odpraviti ali vsaj zmanjšati ; kakor je zapustila cerkev v preteklosti še marsikatero stališče, tako naj bi se tudi sedaj prilagodila duhu svojega časa, da ne bi bila na vseh potih v navskrižju z znanostjo. Katoliški • modernizem* je našel precej pristašev, ki mu seveda niso sledili vsi iz enakih nagibov, kakor tudi ni katoliška «moderna» v vseh krajih in vseh rečeh enaka. Med mlajšimi duhovniki jih je mnogo, ki žele te reformacije v zunanjih rečeh; dovolilo naj bi se jim nositi brado, oblačiti v privatnem življenju civilno obleko i. t. d. Nekoliko višja je Že zahteva, naj se odpravi celibat. Na to stran gredo tudi različne administrativne reforme, svobodna volitev višjih cerkvenih dostojanstvenikov i. t. d. Močno so razširja to gibanje na Coškera, kjer je bilo tudi precej organizirano. Od tega stremljenja se pa bivstveno razlikuje modernizem nekaterih katoliških teologov, kateremu so razne dogme na poti. Oni zahtevajo pravico, da smejo preiskovati tudi cerkvene nauke, sveto pismo, evangelije i. t. d, svobodno in brez pred-umevanja. Pri takem preiskovanju prihajajo seveda do zaključkov, ki se ne skladajo z dogmami, a zdi PObLISTEK. Opat Saba. Spisal H. 8 s r g j e j e v. Dalje, VI. Skoti gosto zamreženo okno prostorne, temne kleti, kjer je sedel na kameniti klopi vklenjen Pepo, je bila motna večerna svetloba. Nemo, z mračnim pogledom se je oziral po starinskih, na mnogih krajih z mahom poraščenih stenah, kot da bi jih hotel razširiti daleč od sebe, odvreči te Železne okove in zbežali od njih. A stene, mračne, temne, niso razumele njegovih želja, stale so tiho in nepremakljivo oklepalo bednega jetnika. «0, da bi prišel dan, ko se zmaščujem ali bojim se, da ne pridem več živ iz tega samostana. O Sabal. . .», oh nihče mu ni dal odgovora, vse je ostalo liho in skozi zamreženo okno je legal v ječo večerni mrak. Krčevito je stiskal pesti, kakor da se pripravlja za napad, a zopet mu je klonila suha roka pod težkim železjem. Mesec dni jo že minulo, odkar so ga vjeli z Emanuelom v volčji jami in od tod pritlrali drugi dan v samostan. Mesec dni je že minulo, a še nikako rešitve, nikakega sledu o njej. Mnogokrat je že povprašal starikavega redovnika, ki mu je prinašal hrano o Emanuelu, a ta je molčal, kot da je nem. Težka mu je bilo, kor znal Jo, da Saba sodbe ne odlaša dolgo, in mnogokrat je /o mislil, da jo Emanuel že gotovo mrtev. aProkleli redovniki, sedaj vem, kako služite Bogu in nebesom I • • •» In še mnogo druzega mu je rojilo po glavi, a slednjič se jo moral udati vedno isti misli: — Upajmo, ako se mi posreči, ako ne, se udajmo ... — Med tem se je storila popolna noč in Pcpo se je zleknil po kameniti klopi, da so zarožljale težke verige. V vratih je nekaj zaškripalo. Pepo se je hitro sklonil, ker je znal, da na večer ne prihaja nihče k njemu. Motna svetloba se je razlila po ječi, vstopil je menih z dolgo, črno brado, ki je imel svetilko. Tiho je zopet zaprl za seboj debela vrata in pristopil k Pepotu. «Alt kdo na večer prihaja k tebi?* ga jo poprašal menih s tihim glasom. «Nihče t» Menih je sedel na klop poleg Pepota, postavil svetilko na tla in nadaljeval: «Torej me poslušaj, ako so hočeš rešiti, samo obljubi mi svojo molčečnost o vsem, kar ti povem 1» aNe bojte se! Jaz molčim — samo, ako me ne nameravate spraviti šo v kako večjo nesrečo 1?» Pogledal je ostro meniha, a ta mu jo položil roko na ramo in nadaljeval: «Kar ti povem, mi lahko voruješ, kakor svo- jemu bratu ali očetu. Znam, da ti je edina želja rešiti sebe in Emanuela —» a Ali torej še živi?> mu jo hitro segel Pepo v besedo. a£e! Ali do te rešitve z lastno — samo s svojo močjo nikdar ne moreš. Jaz ti bodem v pomoč, ako bodeš ravnal previdno in po mojih nasvetih, ako ne, si izgubljen, ker Saba je zvit, ti ga ne poznaš. Lahko seveda ne bo, toda ako si res tak junak, kakor sem slišal, se ti lahko posreči.* a Ali povejte mi, kje je Emanuel?* * • Emanuel je zaprt v stolpu, in Saba pozi na njega, kakor na punčico v očesu. Ako se ne motim — da, prav tukaj gori je nad teboj, Po stopnicah na levo — da tako je, tukaj nad teboj. Uiti tudi on ne more, ker vrata se zapahnejo od zunaj, sam ne naredi ničesar. Torej vidiš, da se sama ne moreta rešiti nikdar. Odločeno je bilo, da bosta zatvorjena do smili. Emanuel v stolpu, a ti tukaj.> «0 prokleti Saba!* je viknil skoro glasno Pepo. cProklinjaj ga ali ne, nič ti ne pomaga. Saba je in ostane vedno isti Saba. Tudi mi moramo mnogokrat občutiti njegovo nemilost in za to ga tudi bogve, kako ne spoštujemo. Ali udani mu moramo biti, ker on ima moč, ako bi bili uporni, pa nas. ugonobi vse. Vidiš, tu v tej kleli ali bolje ječi, kjor bivaš sedaj ti, je končala žo marsikatera žrtov, ki mu jo bila uporna in neposlušna. Toda pustiva se jim pač bolj koristno, da izginejo nekatere dogme, | nego da pride celotna vera v nevarnost. Vatikan pa stoji na drugem stališču. On smatra ljudstvo te vedno za slepo poslušno maso, ki sama ne misli, ampak veruje, karkoli se ji zapove, naj jo logično ali ne, po pravilu: Čredo, quia absurdu m ost Kaj poreko modernisti novemu silabu, je njih stvar. Lahko ne uklonijo vsi, kar sicnr ni verjetno. A za razvoj človeškega duha je to malega pomena. Ljudsko mišljenje le davno ni tako odvisno od ukazov iz Kima, kakor je bilo nekdaj in gospodarski razvoj čim dalje bolj slabša ta odvisnost. Vatikan pa, ki noče popustiti malega prsta, škoduje najbolj samemu sebi, ker bode moral tem gotovejše popustiti celo roko. V popolno neznanje, ki je predpogoj slepa vere, se ne potlači ljudstva nikdar več. Čim trdovratneje bode tajil Rim, kar vidi vsako zdravo oko, tem prej uniči tudi tisto vero, katero bi lahko ohranil. Koristen pa je vendar razglas novega silaba. Polovičarji razvidijo iz njega lahko, da zanje ni prostora; ali morajo popolnoma ukloniti tilnik pod rimski jarem, ali pa so ga rešiti popolnoma. R.P. Gospodarski del. □ □ D □ □ jfj^ Narodno gospodarstvo. II. Delo. (Nadaljevanje.) Produktivnost dela zavisi tudi od zmožnosti za d lo. Na to pa vplivajo pri posameznem človeku njegove telesne (fizične) sile in pa bolj ali manj razvite duševne (intolektuvalne) sile. Pa ne samo pri posameznih ljudeh, temveč tudi pri posameznih narodih se čutijo te razlike pn zmožnosti za delo. Tako se računa, da en angleški poljedelski delavec napravi več v desetih urah nego dva ruska v sedemnajstih urah. Naporno delo zahteva večjega natezanja duha in telesa, zato se mora tak flzo-joloftko-psihološki polrošek sile nadomestiti tudi s krepko hrano in s počitkom. Pravijo, da angleški delavec napravi dvakrat toliko kakor nemški in štirikrat toliko kakor ruski. Zato pa angleški delavec tudi dvakrat bolje živi kakor nemški in mogoče desetkrat bolje nego ruski. Človek ne dela vse svoje življenje; odšteti je otroška leta in leta starostne onemoglosti. Tista dežela si stoji najbolje glede produktivnosti dela, kjer je največ ljudi v dobi med 20. in 00. letom, v takozvani koristni starosti, ali v dobi polne delovne moči. V Evropi se nahaja 46 62 odstotkov vsega prebivalstva v tej dobi, v letih s polovico delavne moči (od 15. do 20. ter od 60. do 70. leta) 15*08%, v nedelavnih letih (do 15. in nad 70) 36*30 odstotkov. V tem pogledu stoji na prvem mestu Francoska, ker ima v dobi polne delovne moči 52a80% vsega prebivalstva, za njo pride Angleška s 47-6%, Nemška s 46-90%, Rusija s 45 95%, Severna Amerika s 45 60% odstotki. Tudi razmerje med spoloma je za produktivnost dela večjega pomena. to, preidiva k najini stvari. Ako mi obljubiš, da ne utečeš, te oprostim verig in pojdeš prosto z menoj.* «Kam ?* je hitro poprašal Pepo. •To ti takoj povem, samo obljubi, da ne iz-kušaš uteči, saj bi bilo itak zaman.* < Bodite brez skrbi, saj sem vendar popolnoma neznan po samostanu in zasačijo me lahko takoj 1» je odgovoril Pepo, ker žele) si je samo, da se oprosti verig, potem se jim ne uda tako zlahka. •Šel bodeš z menoj po rovu v ženski samostan,* je nadaljeval menih. «In tam povej in govori tisti grajski Loti —» • Kaj? Kaj govorite. Loti je tukaj? Ujeta!? Za vraga, govorite, kako je prišla ta sem!?* Razburjen je krilil roki, da so rožljale verige in menih ga je moral miriti. • No, ali tega ne veš? Seveda obe, Flora in Loti sta v samostanu, ker te si hoče privoščiti Saba zase. In Flora, kakor sem zvedel, ta je že počivala v njegovi postelji, a Loti ta je še nedotaknjena. Prejalislej pa jo gotovo doleti isto.* Pepo je poslušal te besede molče, potem pa pomolil menihu roki, da mu jih oprosti verig. A ta, kakor da bi tega ne opazil, je nadaljeval: «Da, tako je I Ali jaz tega nikakor ne dopustim, da bi tudi Loti padla prva Sabatu v roke, ona mora biti moja, jaz jo ljubim.* •Kaj, tega ne govorite!* je divje siknil Pepo. • Loti, da bi bila vala, da bi padla vam v roke, da bi jo vi onečastili, Prokleti nesramne!, ali si Će je človek tudi v najboljih letih, vendar ne | more delati neprenehoma, on mora imeti čas za spanje in za zavživanje, in skušnja uči, da se produktivnost dela nič ne zviša, če se čas enodnevnega dela podaljša. Časih se je delalo po 14 do 15 ur na dan, toda z delavsko organizacijo se je doseglo skrajšanje na 10 in 11, v Avstraliji relo na 8 ur. Tudi človek ne more delati vse dni v letu. Ni je države na svetu, kjer bi ne imeli nekaj praznikov. Na Angleškem in v Ameriki se s vso strogostjo pasi na nedeljski počitek, na Francoskem, kjer se za lo ne lmenijo dosti, pa delavci v pondetjek delajo «plavega>, kar se tudi v naših krajih prav pogosto dogaja. Vobče se pa vidi, da je ravno v najmanj kulturnih deželah največ praznikov in so-praznikov. Na Francoskem imajo n. pr. 60 prazničnih dni v letu, v protestanskih deželah 75, na Ruskem in na slovanskem jugu pa 100 do 150. Poleg zmotnosti za delo govorimo ludi o vose Iju do dela in o pridnosti. Čimbolj smo si svesti svojih dolžnosti, Čimbolj gotov nam je nek cilj pri našem delu in čim več zahtev slavimo na življenje, tem večje je naše veselje do dela ali naša pridnost. Zato je pa nad vse važen delavni z iste m, pri čemur si mislimo vse one razmero, ki odloču-čujejo glede dela delujočih oseb in v tem razločujemo zlasti neprosto in prosto delo. Suženj ali srednjeveški tlačan, ki sta delala za svojega gospodarja, ne ija bi sama imela kaj od svojega dela, gotovo nista delala s tisto pridnostjo, s katero bi tedaj, ko bi del zaslužka pripadal njima samima. Najbolj produktivno je gotovo ono delo, kjer je delavec deležen tudi dobička pri podjetju, vendar se pa ta zistom ne more povsod uporabiti. Po navadi se sedaj dela proti časovni mezdi ali mezdi od kosu (akordno delo). Za počasnega delavca je gotovo bolj ugodna časovna mezda, toda spretnemu delavcu je ljubša mezda od kosn, ker tu zasluži več, kakor bi zaslužil, će bi so njegovo delo računalo le po delovnih urah. Ali tudi akordno delo ima svoje strani. Zlasti brezvestni delavci hite na vse načine pri tom delu, da bi le več zaslužili, pri tem ne gledajo dosti na kakovost izdelku. Na drugi strani pa zopet upanje po večjem dobičku zapelje delavca, da ne pazi dosti na svoje telesne moči in se v kratkem času uniči s prevelikim naporom. Primerjaj le delavce v naših tovarnah, ki tako radi delajo «nadurc». Čim večja Jo kultura kakega naroda, tem razno-vrstneje delo se potrebuje. Uporaba strojev in naravnih sil je učinila, da je človeku treba bolj vodili delo nego mehanično uelati. Ker se človeške potrebe vedno spopolnujejo, življenske zahtevo vedno rastejo in je produkcija vedno bolj zamotana, rabi so vedno več izobraženih, izšolanih ali kvalificiranih deLavcev. &alibog pri nas Slovencih vzgoja še ni tako uravnana, da bi naši delavci postali dostikrat kaj več nego navadni težaki. Bolje plačana mesta, v tovarnuh imajo večinoma tujci, pa tudi pri rokodelskih obrtih nismo dosti na boljem. III. Glavnica. Gotovo se o nobenem pojmu v norodno-go-spodarski vedi ni toliko pričkalo kakor o pojmu besede .glavnica*. G ide je v svoji nocijonnlni ekonomiji napravil prav značilen uvod k pomenu tega izraza. On pravi, da je Robinzon, najsi se o njem pripoveduje na ta ali oni način, vendar je v vseh povestih bil tako srečen, da je iz svoje razbite ladje, ko je bil zanesen na pust otok sredi oceana, rešil nekoliko orodja. Vsi pisatelji teh robinzonijad upate izustiti kaj tako podlega. Toda govorite, kaj hočete!?* Menih je, videč Pepotovo razburjenost, nekoliko osupnil, a vendar hladnokrvno odgovoril: • Kaj da hočem? Želim, da bi ti, ki še vedno misliš, da si oskrbnik duplskega gradu, ne preživel vseh svojih dni v tej-le kleti, ki ni baš kaj prijazna. Ali povem ti, bodi pohleven in premisli dobro. Mislim, da je pametneje pregovoriti eno dekle, da se uda, kakor trpeli colo življenje v taki ječi. Sedaj me menda razumeš?* Pepo je nekaj časa molčal, potem pa odločno odgovoril: • Prav imate! Kaj me briga deklina, samo, da sem prost jaz!* •To je pametno!* mu pritrdi bradati menih misleč, da se je Pepo v resnici udal, da mu pregovori Loti. Potegnil je iz halje mal ključek ter ga oprostil verig. Pepo, čuteč, da je prost okov, se je komaj premagoval, da ni takoj planil na meniha ter ga pobil na tla. A kaj, ko so vrata v volčjo jamo gotovo zaprta in zopet no bi bilo rešitve. Zato je stopal pohlevno za menihom po ozkem podzemeljskem rovu. Mnogo misli mu je rojilo po glavi, a nobena nI bila sposobna, da bi rešila vso štiri. Kaj, ako bi rešil najprvo Emanuela?! In slednjič je obstal pri tem sklepu. Torej nazaj v samostan, ga rušiti iz stolpa, potem se bo mislilo nadalje. Pospešil je korak, udaril meniha s silovito močjo v vence, da se je zgrudil mahoma In mu je priznavajo torej, da bi Robinzon ne mogel živeti, čeprav je imel dovolj zemlje in tudi zdrave roke, če bi ne imel nekaj orodja, ki ga je u*po»ahljsdo, da je mogel s uspehom obdelavati zemljo. Poleg narave in dela je torej bil potreben še tretji činitelj — to je bila glavnica. Dalje priti. • ♦ ♦ Tedenski sejem v Kranja dne 29. julija t. I. Prignalo se je — konj, 52 glav goveje živine, 2 telet, 20 domačih prašičev in — ovac. Pšenica po K 1050, proso po K 675, rž po K 7*56 oves po K 850, ajda po K 8.75, fižol ribničnn po K —, koks po K — in krompir po K — zn — kg. — Izkaz sejma v Kranju z dne 1. avgusta 1907. Prignalo se je 872 glav goveje živine, 2H telet, 40 ovac in 429 domačih prašičev. Mostna hranilnica t Kranju. V mesecu juliju 1907 je 419 strank vložilo 197.428 K 27 v. 345 strank dvignilo 176.652 K 53 v. 11 strankam se je izplačalo posojil 22.400 K. Stanje hranilnih vlog 4,397.499 K 33 v. Stanje posojil 2,519.220 K 25 v. Denarni promet 641.457 K 58 v. Mestna hranilnica t Radovljici. V mesecu juliju 1907 je 301 strank vložilo 83.661 K 94 v. 292 strank vzdignilo 81.579 K 38 v. 32 strankam se je izplačalo posojil 26.453 K 10 v. Denarni promet 440.515 K 60 vin. Meitna hranilnici y Kamnika. V mesecu juliju 1907 je 194 strank vložilo 35.970 K 47 v. 143 strank vzdignilo 49.617 K 73 v. 12 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 39.420 K. Stanje hranilnih vlog 1,551.136 K 71 v. Stanje hipotečnih posojil 1,264.481 K 68 vin. Denarni promet 186.766 K 94 v. Okrajna hranilnic« In posojilnica v Škofji Loki. V mesecu juliju 1907 je 127 strank vložilo na hranilne vloge 25.876 K 51 vin. 26 strank vložilo na tekoči račun 18.396 K 57 vin. 71 strank dvignilo na hranilne vloge 13.522 K 35 vin. 12 strank dvignilo na tekoči račun 7.400 K. 5 strankam se je izplačalo posojil G.800 K. Stanje hranilnih vlog 847.081 K 66 vin. Stanje vlog v tekočem računu 36.693 K 92 vin. Stanje posojil 754.015 K 48 vin. Denarni promet 159.498 K 42 vin. Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko ■nlo c. kr. kmetijske družbe kranjsko v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori deseti tečaj gospodinjsko Sole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenko morfljo stanovali v zavodu, ki jo pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnom poslopju poleg ManjanUea na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki jo slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojcslovja, zdravjeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora ometi vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučujo teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenko se istolako vež-bajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenko, ki se zele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da so v enem letu zadosti privadijo nemškem jeziku. Gojenko, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri oblike za delo, dva paru čevljev, nekaj belih in barvnnih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beti spodnji krili, šest srajc, odletela svetilka v stran. Naglo je strgal raz sebe vlažne cape, slekel menihu obleko, se oblekel sam vanjo in si pripasnl cingulum. Pripel si je svetilko na prsi in nesel meniha v ono klet, kjer je bil zaprt, sam gn vklenil v verige ter zaklenil za seboj. Stopal je pazno v samostan, kjer je bilo vso tiho in luči so pogasnile. Ravnal so je natanko po me-nihovem pripovedovanju, dospel kmalu v stolp pred vrata, kje je imel biti Emanuel, Srce mu je tolklo razburjenja, da je komaj odpahnil zapah in stopil jo tiho v stolp. Svetilko je povzdignil visoko in zagledal na slami ležečogn Emanuela, ki je trdno spal. Ko je stopil k njemu se je zadel ob neki lonec, da se je Emanuel predramil in planil po-koncu. • Tiho, Emanuel, jaz sem!* je hitro zašepetal Popo. Menda jo spoznal njegov glas, ker skočil je k njemu in ga objel. •Emanuel, hitro, nocoj je Čas rešitve! Stopaj za menoj!» Emanuel, dasiravno se mu je zdelo vso le kot lepo sanje, je vendar stopil pazno za Pcpotom brez vsakih besed in vprašanj. Ko sta bila žo v rovu proti žonskemu samostanu, je šele spregovoril Emanuel: «Pepo, govori vendar, kam me vodiš? Meni so zdi, kot da sanjam, ko te vidim pred seboj. Menil sem že, da si mrtev.* • Ilaha! Malo je ros manjkalo, ali kakor vidiš, sem vendar So danes pri tebi, da se rešiva in da rešiva tudi Floro i u Lotil* I. prlloji „Cortnlcu" it. 31 Iz W7.L ptruv nogavic, lu do 12 žepnih robcev, lest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki m delo se tudi priskrbe v zavodu proti pletilu). Če ima katera več obleke, jo sme prinesti a teboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šoki, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvtievale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki iim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 16. septembra 1.1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Utrnite? prometa civilnega blagi viled letošnjih Tajniku minem? m Koroškem. Ravnateljstvo državne železnice v Beljaku raznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani; da obsežni transporti vojaštva ob vojaških manevrih, ki se bodo meseca septembra 1 H)l vršili na Koroškem, zahtevajo, da se na progah c. kr. državnih železniških ravnateljstev Beljak in Trst tet* c. kr. pri v. južne železnice u kratek čas utesni blagovni promet in določi časovni pribitek k rednim dobavnim rokom. Tozadevni razglas, obsegajoč vse podrobnosti, je ? pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Na željo pošlje trgovska in obrtniška zbornica interesentom prepis razglasa. Letina bi Gorenjskem. Piše se: Žito je do malega vse požeto in spravljeno v kozolce. Rž Je malo obrodila, med tem pa sta bila zimski ječmen in pa pšenica tako izvrstna in lepa, da že 30—40 let, kakor mi je pravil neki kmet, ni bilo tuko lepe in obilne pšenice, kakor je letos. Sedaj sejejo ajdo. Da bi naši kmetje, kateri so večinoma naročeni na »Domoljuba*, bili pridni Čitatelji nepolitičnega «Kmetovalca» in bi upoštevali one njegove nauke, da se mora za ajdo gnojiti z u m e t-nimi gnojili — pa bi pridelali najmanje dvakrat toliko ajde, kakor je dobe ob navadnem gnoju I Ajda je velikega pomena tudi za čebelorejo. Po Gorenjskem se seje jako veliko ajde in od vseh krajev dohajajo ob cvetoči ajdi i čebelami napolnjeni vozovi na pašo k nam. — Sadje, razen orehov in tepk jako slabo kaže. Jabolka in hruške so jako lepo cvetele, pa je prišel mrzel dež ob cvetju In pa mrčes, in sta uničila vse. Crvlva jabolka padajo sedaj na tla in zelo malo jih bode dozorelo. Orehova drevesa so tako polna, kakor grozdje. Pomlad je pozno nastopila In oreh je pri lepem in ugodnem vremenu vevel. Tudi okopavine — krompir, zelje, korenje, repa, pesa — jako lepo stoje in se je nadejati tudi pri teh pridelkih izborne letine! — Novi davki. Vlada Ima namen znatno zvišati davek na žganje. Pri špiritu bi davek zvišala za 80 K pri hektolitru. S tem bi zvišala avoje dohodke za 80 milijonov kron. tlvimkl lejmi ? Ljubljani. Deželna vlada je dovolila v smislu sklepa obč. sveta ljubljanskega s dne 6. julija 1904, da se v Ljubljani vpeljejo živinski sejmi vsako sredo. Dosedanji letni in živinski stjmi in letni blagovni sejmi odpadejo. Ako je v sredo praznik, je sej m delavni dan poprej. Na teh Živinskih sejmih se smejo prodajati sledeče živali: 1. Goveda, in sicer biki, voli, krave, drob- nici in teleta; 2. kodi, kote in kozlički; 3. ovce in jagnjeta; 4. praJiĆL Vsako prvo mesten te smejo prodajati tudi konji. Ho?e hranilnice te etreke. v Newjo?ku j« izume! neki Amerikance novo vrste hranilnic sa otroke. Hranilnica je navadne velikosti, kakor so jih dobiva po prodajalnicah od K 1-20 do K T)—. Izumitelj pa je vtaknil v hranilnico malo uro. katera se navije, kakor hitro to dene v hranilnico komad 50 stotink, za kateri je napravljena odprtini. Ura grt 24 ur. Će s« hoče torej, da gre ura redno, se mora vsaki dan vložiti v to hranilnico ali skrinjice 50 stotink ali 10 cent. amerikanskega denarja. Take se prihrani vtak teden 70 cent ali v naši vrednosti K 3 50. Tak« hranilnice te prodajajo v velikem številu. Prav bi bilo, da bi te uvedle tudi pri nas. □ □□□□ II Bere. Dne 28. t. m. je priredilo prostovoljno gasilno društvo v Sori vnovič veselico. Ce spomnimo na Soro, nam takoj tudi pride na um ondu-kajšnji požrtvovalni in malodane od slednjega farana cenjeni in spoštovani gospod nadučitelj Anton Grmek. Čuditi se je, s kako vnemo deluje omenjeni gospod na mestu, kjer mu gotovi nasprotniki ne posipljejo pota baš s cvetjem. Zadnja veselica v Sori je znova pokazala, kaj pomore vztrajnost in trudoljubivost. Naj omenimo igre: »Eno uro doktor.« Človek bi bil vzkliknil, gledajoč uprizoritev: «Ali so to res diletanje ?» Resnično, od prvega do zadnjega so nam ugajali vsi prav dobro. Prvenstvo seveda le gre glavnima vlogama. In mi te ne čudimo toliko gosp. Alb. Potočniku predstavljalcu doktorja Zajca, zakaj od njega smo pričakovali tak popolen nastop, saj že poznamo njegove zmožnosti; ali naravnost presenečeni smo bili ob nastopu njegovega sluge Škrjanca gosp. Jos. Ževnika iz Rakovnika. Zadovoljen je lahko s svojim nastopom. Da si je gosp. Grmek vzgojil take igralce, je lahko ponosen. Mi mu čestitamo. Pa zato pametni ljudje znajo ceniti njegovo delo tako, kakor je črtijo nasprotniki. Med odmori je igrala nad odrom poštirana gori-čanika godba, o katere vrlem uspavanju vedo že daleč naokrog. Takisto nas je vrlo dobro zabaval Grmekov lep moški in mešani zbor. Čast vtem prirediteljem! Po igri se je na Starmanovem vrtu razvila ob neutrudnem godbenem igranju lepih slovenskih in slovanskih komadov neprisiljena zabava. Srečolov in korijandoli, sta napravila mnogo živahnosti. Zbor je neutrudno pel — in žel obilo pohvale. Zvečer nas je gosp. Grmek presenetil z umetelnim ognjem, ki je izval mnogo veselih vzklikov iz presrčnega veselja. Le tako neutrudno naprej 1 II fikolje Loki se nam poroča: Naše »olepša-valno društvo* se je za tonedeljsko popoldansko gozdno veselico na Suhi poleg Štajnbirta okusno in izdatno založilo, kar je samoobsebi umljivo, ker vse podjetje vodijo naše ljubeznive narodne dame. Naročilo te je tudi lepo vreme. Ce bi se pa naš nezmotljivi vremenski prerok Kregar v deklinaciji magnetne igle vendar enkrat zmotil, se pa z vso gozdno veselico preselimo v prostrane dvorane gostilne g. Otona Guzela. Naše olepša valno društvo je napravilo v zadnjih letih okusne nasade in urezale mikavna sprehajališča na Stajngruft, Krancelj doli do pod Lubnik. Kdor želi videti masiv Triglava v vsej mogočnosti nad Ratitovcem, prelepo selško nogo to pot in odkoraka^"torJfrpk^J^ letavaJo očaran)« nad bttakom moffoeo« in Ija-■■■■ii lepote kota tfavonckeft ottealj«. Prt jt treba it od bettertkega mosta not podaljšati eb Sori skozi gosta turne v Praprotao do Kazi na rja. In to podaljšanj« bo stalo mnogo stroškov, ki pa jih ima deloma pokriti ta gozdni tssofica. Ker j« društvo s tvojim predsednikom g. Klisom zelo delavno in vsem v korist, olivi tudi vtottrantke simpatije, uto se je nadejati, da k veselici pohitite naš soted Kranj in posestrima Radovljica. Kakor čujemo, udeleži se vtotHct tudi po deputaciji najmlajše sokolsko društvo. Na svidenj« v nedeljo, veseli Gorenjci! , If iorlki ii aedvedske okolico. Predzadnjo nedeljo je kaplan Brajec v Sori zopet zabavljal pri pridigi na liberalno časopise. Rotil je ljudi, naj no naročajo takih časopisov, v kadrih se zatramuj« sveta vera in blatijo njeni slui -»iti, kor ti vuk nakoplj« s tem — kakor je dejal — veliko dušnih bolezni. Rekel je tudi, da, kdor ne zahaja v cerkev, ga nič ne brigajo cerkvene reći. Hudo smo se morali umeriti našemu kaplančku, da kaže do nas sovraštvo celo Um, kjer bi se morali kauti ljubezen do bližnjeg! in oznanjati božja beseda. Kdo bo hodil v sorsko cerkev poslušat vedno zabavljanje na časopise in na liberalne ljudi, ki prihajamo tudi v cerkev molit Skoro slednji dan opazujemo, kako nu liberalce uničuje, namesto da bi pasel vse svoji ovce in ne urno klerikalne backe. Očiten dokaz njegovega sovraštvi do mi je g. nadučitelj Germek v Sori in več drugih oseb. Škof Bonaventura Ima pač »dobrega* In uglednega duhovnika, ki skrbi le u dušno srečo svojih privržencev. Preljubi Brajček, ne bodi tako hudoben! Spregovoriti hočemo nekoliko tudi o prevzvišenem farškem apostolu Jurju Omanu, po domače Kopaču, posestniku v Sori. Pred nekaj tedni je zelo «šaril> okoli kmečke bajtice Urše J. Jurij se gotovo ne drži pametno, ker je moral že tolikorat napraviti pot na sodni jo in mnogokiat po nepotrebnem šteti svetle kronice. Pa kakor te mm zdi, gi to ni izučilo. Za vsak najmanjši pregrešek toži ti farški apostol. Raje naj bi dal denar, ki ga utoži, u cerkvene ali Brajčeve potrebe; tudi škof bi se no branil za svoje zavode sprejeti onih denarcev, ki jih upravi z nespametnimi tožbami. Z mirnim srcem povemo Jurju m uho, da te mu bo še veliko slabše godilo v tem oziru, mnogokrat bo trebi še globoko poseči v žep, če ne bo zanaprej miroval. Čeprav ima ob vsaki priliki ob svoji strani nedolžnega mežnarja in svojega Farjevca, u ga nt bojimo. Njemu kakor tudi njegovim pomagačem povemo kar naravnost, da poberete raje' šili in kopiti, če ne bodete odnehali z valim «kšeftom», ker Sora vas je siti. Prt bi bilo bolj pimetno od njega, da bi ostal pri svoji materi, če jo Se Ima* in ne bi vedno stegil svojega predolgega jezika. Ne mine noben dan, da ne bi o njem slišali kake govorice. Njegov sosed Rozini mu je zelo podoben. Tudi on je moril že veliko denarja po nepotrebnem zapraviti; v zadnjem času je nekoliko bolj miren,, ker uvidi kako slabo se njegovemu prijatelju Jurju godi. Jurij In Rozina zahvalita lahko Boga, da imata dobre in usmiljene podpornike, ki jima pomagajo v zadregi, zato se ne bojita nobene tožbe. Jurij hoče nadalje pokupiti vse hišo, male in velika; vendar doseda) ni So nobena njegova. Jurju svetujemo resno, naj ne polni tako silno žepov advokatov in naj enkrat že miruje. Kakor 'se posojujt, tako se vračuje, pravi namreč pregovor. Podhomtki. «Kaj pa govoriš. Jaz te ne razumem. Flora in Loti — Loti, kaj ai rekel ¥ I» «Da, da, Flora in Loti sta tudi ujeli —» Emanuel se je prijel u čelo in se naslonil na zid. Ko mu je posvetil Pepo v obraz, bil je bled, kakor vosek in skoro se ga je prestrašil. • No, tiko hudo še vendar ni. Idi, Emanuel, da jih rešiva, ker zadnji čas je, ako hočeš, dobiti nevesto še neoskrunjeno.* Emanuel se je nasmehnil in zamrmral: »Slutil tem, da se je zgodilo nekaj tacega, in vidim, da je moja slutnja opravičena. O Bog! Loti v rokah tega zapeljivci, In Flori tudi...» «Da, tudi, In ti je že morala podariti svojo nedolžnost njemu.* • Uboga Flora!* je glasno vzkliknil Emanuel in obstal. Divje so mu hropele prsi in glas, ki je prihajal iz njih, ni bil podoben človeškemu. «Saba, tako gotovo, kakor stojim sedaj v tem greha in prešuštva polnem rovu, operem • tvojo krvjo čast, ki ti jo oropal našemu rodu!» • •Da, prav govoril, Eminuel I V prelestvi polni hlli biviti tedaj Flora In Loti. Saj ta ženski samostan itak ni druzega, kakor harem sultana Sabata In veruj mi, Emanuel, da niti Loti nI vam« pred njim, dasiravno gotovo zna, di je njen oče.»» • Ne, tega no! Raje jo umorim sam, kot prepustim njemu to nedolžno revo, da bi izlil vanjo tvojo živalsko kri.* Stiskal je pesti in bropel kakor besen, • Pipo! Rešiti morava na vsak način Floro In Loti, ako tudi podležova midva, tamo da se maščujeva nad njim. Sveta je ta najina dolžnost, ako je tploh kaki stvar m a vetu sveti.* ««Da, da, Emanuel. Najina dolžnost je, da ju rešiva; gotovo že tesko in z obupom pričakujeta rešitve. Naj velja, kar hoče, rešeni morata bili. A jaz se mu sedaj tudi ne udam tako zlepa, naj pride devet Sabatov in um ta prokleti Sivec, katerega lobanja bo Se gotovo padla pod najino roko.** Nekaj čau sta zopet molče stopali dalje, potem pa je zopet vzdihnii Emanuel: «0, ubogi moj oče!* • •Da, ubogi Viktor, kaka Žalost mora vladati v njegovem srcu. Vse je Izgubili Toda Emanuel! Kaj storiva, ko prideva v samostan, saj vendar popolnomi nič ne veva, kje da sta zaprti in samostan je nama tudi neznan P»» • Meni te dozdeva, Pepo, di naju ti pot ne vodi k rešitvi!* • •Tudi meni ni nič kaj prijetno laziti po tom rovu, ki ml je toliko znan, kot deveta dežela. A ? samostan pelje, to sem gotov.»> •Ako prideva srečno v samostan, potem morava pač m vsak način izvedeti zlepa ali s silo, kje da sta.* «»Prokleto, težave bodo težave in pazno bode va morala delati, ako ju nočeva roniti.»» •To je gotovo, ali rešiti ju morava in naj I bedeti v ukletom gradu 1» »»Toda vodno skupaj, jaz te ne pustim več od sebe, kakor takrat v voleji jami. Prokleti izdajica.*» • Da, kdo bi si mislil, di tiči v Gjuretu toliko nepoštenja Ah, niti spomniti te ne smem m oni din. Tiko veseli smo bili vsi in moj oče tako srečen in potem se je zgodilo vu tiko nepričakovano. Veruj, Pepo, da tta bili gotovo ravno isto noč odpeljani Flora In Loti iz gradu, ker takrat smo mu dali priložnost umi. A seveda vsega je kriv G jure, U prokleti ničvredne!.* «c Morda mu le poplačam, ker ga takrat nisem do smrti,*» «Ubožici, Flora in Loti, koliko trpita ndi tega psa, ki nI vreden, di bi ga vrgel krokarjem.» Rov te je jel vedno ožiti in kmalu sta stopili v neki podzemeljski hodnik, i nista zapazila, di se je v istem trenotju, ko sta stopila v hodnik, zamajali in izginila tam v temi črni postiva Dolgo sta hodila tiho in iskala izhodi, slednjič sta vendar zapazila priprta vrata. Odprla sta in stopili po stopnicah v samostan. Na veliko začudenje sta sagledala, di je Se po celem samostanu luč. • Kaj to pomeni? Okoli polnoči že mora biti, a v samostanu le vse razsvetljeno,* je zamrmral Emanuel in obstal poleg Pepota na vrhu stopnic. • •Menim, da dobrega nič. Duhovi mendi ne molijo, torej so Živa bitji, ki še čujejo. Počikajvi nekoliko, di pogunejo luči.*• _ mm I Otftftilkaft. Na povabit topu* dr. Vilfan* m j« tbraio v poodeljek psgilin v Kunttelj-novem salona v Radovljici okoli 90 sadjarjev ti okraja, da te dogovore, kako ustanoviti društvo sa raipečavanje sadja. Sklicatelj je v trojem nagovoru povdarjal vatnott Uktfi društva se okraj, katerega je v daljšem govora tudi priporočal g. Fajdiga is Radovljico, ki je tprožU to misel io g. učitelj Sega. O. kaplan Capuder iz Gorij jo dokazoval, da ta mora društvo opreti na Kmetijsko družbo ali na Zadružno zvezo, od koder bo dobivala pomoč. Ustanoviti bo treba več drevesnic, da bo mogoče zadoščati zahtevam in potrebam. Posebno bo gledati na vrsta, katere so bodo dobivale iz teh drevesnic, da bo kupec lahko dobil zadostno množine sadja eno vrste. Priporočaj je tudi, napraviti motorne, da bo društvo lahko neporaboo sadje predelalo v most, de dobo ljudje dobro, zdravo in ceno pijačo, ki bo izpodrivala posebno žganje. Ko se je potrebe društva enoglasno sprejela, volil se je pripravljalni odbor, ki bo v 2 tednih sestavil pravila, jih predložil vladi in sklical nov občni zbor. V začasni odbor so voljeni i 2upan dr. Vilfan, učitelj Šege, župnik Trpin in posestnik Fajdiga, 2eleti je, de te nov zbor »kliče v nedeljo, da se morejo istega udeležiti kmetje in posestniki iz okrejs, kateri se zanimajo ze druitvo. Žaliti pa je se bolj, de se v stalni odbor volijo molje, ki hočejo delati in ki uživajo splošno zaupanje. Druitvo je potrebno in ima bodočnost, ako bo Uto v pravih rokah. II Železnikov. V našem trgn živi župnik Kor-bič, ki je prava pijavka ubogega ljudstva. Zel, da te ga na prvi pogled ne spozna in de nese ljudstvo vsakemu duhovniku zaupa vse tudi potem se, ko je spoznalo njegove slabe lastnosti. Kdaj vendar bode že nas narod spoznal, da duhovnik kot človek in pa kot božji namestnik ni eno in isto! Toda k stvari 1 Ako prideš v župnilče, te župnik hoče stopiti teme prijaznosti, ako namreč prinesel denar, drugače pa je tirov, da prekosi v tem vsakega hlapca, predvsem ako te mu drzneš kaj oporekati — Kako pa izpolnuje Kristino v rek: «Blagor usmiljenim ...» naj vam zadošča naslednji slučaj. Pred tednom je vsled poneerečenja umrl krepki mož, zapustivli vdovo s petimi otroci v bedi. Navada je, da se pleča pogreb potem, ko ga je duhovnik že opravil, torej »zaslužil*. Ko pa je hčerka ponesrečenega sla dan pred pogrebom le nekaj v župnilče, je začel kričati župnik nad njo, zakaj da ne pride le pogreba plačat Seveda je otrok Sel jokaje po denar in ubogi župnik je tako dobil od bogate rodbine denar, le prodno ga je zaslužil. — čudno te nam zdi, da je postal g. Korbič tedaj naenkrat tak prijatelj županov, ko ga je včasih vendar dosledno imenoval samo «jerhovna>, mu prepovedal nositi »nebo*, in ko te saj vendar mora so spominjati, de je jerhovna že tako tolkla pred njim po mizi, da to odskakovali kozarci. Pri tej priliki mu jt jerhovna tudi rekla nekako takole: «lz Vavte vasi so vas spodili, iz Javor ste pa morali ponoči iti.* Res zelo radi so morali imeti g. Korbiča. Za občinsko naklado na nivo in žganje je g. Korbič takoj kot prvi podpisal. Ako bi bil on to naredil radi tega, da te omeji žganjepitje, bi bilo seveda to tamo hvalevredno, toda on je naredil to samo po načelu »kaj meni mari, če trpi ljudstvo vsled naklade, saj jaz ge bodem ravno tako le pil nemoten »ntobdačenega*. Ljudstvo pa naj sodi, če nismo povedali gole resnice! Umetnost in književnost □□□□□ ^*-g--■ Kratek pregled slovenskega »lovstva. Spisal I. Zagorski. Velik vpliv na narodovo literaturo imajo okoliščine, ki obdajajo ta narod. Slovenski narod prebiva na poljanah, v gozdih in na horizontu vidi morje. Morje je vplivalo nanj in svoje čuvstvo je izrazil v »Lepi Vidi*. Ljudstvo živi v prosti naravi in je priprosto, nagnjeno k misticizmu. Navezano je zelo na cerkev. Vsled njegove domišljije so nastale lepe narodne bajke in pesmi. Kot junaka si je postavilo kralje Matjaža, ki živi opevan v narodnih pesmih. Dolgo je bil slovenski narod brez literature. Toda nastalo je na Nemlkem krepko gibanje — reformacija, ki se je zanesla tudi k nam. Nositelji teh novih idej so ae izobrazili v soli humanizma. Nastopil je Primož Trubar (1508 — 1588), ki je ustanovil slovensko literaturo. Trubarju, ki je prestavljal svetopisemske knjige, se je pridružil Dalmatin, poln delavnosti, in je prestavil celo sv. pismo v slovenščino. Mlado literaturo je pa vrlo podpiral Adam Bohorič, učen alovničar slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Ti proizvodi to bili nazadnje prepovedani. Nastopil je protireformator Tomaž Hren in sežigale so se protestantske slovenske knjige na javnih prostorih. Hren, kl je u videl, kako težko dobi od ljudatve slovenskih knjig, se ni bojeval temo s silo, ampak je poskusil tudi t katoliškimi slovenskimi spisi. Ravnal te je večinoma po jeziku Dalmatina Toda njegovi potomci niso delali po njegovem vzgledu, ampak so opustili literaturo. 1735 — 1801 opazujemo očeta Marka Pohlina, ki jt izdal precej spisov, mod njimi tudi beeedojak in slovnico. Po njegovem voli vanju so bilo izdane »Pisanice* (1779 - 1781). Nov pojav na slovenskem slovstvenem polju je bil prvi nas pesnik Valentin Vodnik (1768 - 1 HIy). Sel je iz temno celice samostana med narod in se je sprijaznil z baronom Cojzom. Tretji delavec na slovenskem literarnem polju je bil Anton Linhart, rojen v Radovljici (1756 — 1795). Dočim je Vodnik pisal največ v poeziji, je predala! Linhart iz nemščine dve drami za slovenski oder. Igri sta se uprizorili, in tako je položil Linhart temelj slovenski drami in slovenskemu odru. Coji pa je bil njihov mecen in svetovalec in je nabiral narodne pesmi. Središče vsega delovanja je bila Cojzova bila Izdali to: Koledar, časopis za preprosto ljudstvo in mnoge šolske knjige za nižje razrede, katere je spisal Valentin Vodnik. Iz tole teh mož je prišel Kopittr. Zbral je okoli tebe izobražence s Kranjskega, Štajerskega, in Koroškega, izdal je slovnico (1808). Bil je zelo učen slavist, toda žslibog ne navdušen narodnjak. V začetku 1. 1830. je bila za slovensko literaturo odločilna kopica mož, ki je izdajala »Kranjsko Čebelico*. Nekak duševni njihov voditelj je bil Matija Cop (1797 — 1835), učenec nemške filozofije in ettetične Ia4ke umetnosti. Njemu se je pridružil Andrej Smole, zelo idealen človek, ki se je posvetil nabiranju narodnih pesmi. Ta in vsi drugi, kakor: Kastelic, Potočnik, Cigler i. dr. so bili kakor za ozadje veliki zvezdi našega naroda — Prešernu (1800— 1849). Iz dna njegove čuteče, nežne duše je prihajala poezija. Prešeren je bil lirik in epik. Lirika izraža subjektivna čuvstva, misli in dulno razpoloženost pesnikovo. Epika pa pripoveduje in rile vnanje dogodke. Največ je pesnil Prešeren od 1. 1830. do 1835. Težišče njegove poezije je v liriki. Podoben je Petrarki. Kakor oni svoji Lavri, tako zapoje Prešeren svoji Juliji. L. 1833 zadonijo iz njegove lire gazele, leto pozneje pa sonetni venec, v kratkem so so združili vsi erotični njegovi akordi v združeno simfonijo. Nato jo spesnil svoj krasni »Krst pri Savici*. Med tem je bila prepovedana po Kopitarjevem prizadevanju »Kranjska Čebelica*. Stari iilistri so začeli smešiti Prešerna, čel, da naj dela bolj praktične verze, ne pa svojih po-hujlljivih in revolucionarnih. Umrl je ta pesnik — genij 1. 1849. v Kranju. Konec prlk, * ♦ * Založnik L. Schvventoer v Ljubljani nam poroča, da je Kettejeve poezije razprodal in pripravil drugo pomnoženo in ilustrovano izdajo, ki ima iziti čimprej. Knjigo je zopet uredil A. Aškerc, ki je napisal tudi obširno Življenjepisno in književno kritično črtico, ilustracije je izvršil slovenski umetnik M. Gaspari; poleg ilustracije je pri-dejan tudi portret, fotografski posnetek Ketteja na mrtvalkem odru in faksimile rokopisa nekega njegovega soneta. Ze to, da so bile Kettejeve poezije razprodane tekom par let, ter da se je vsled ved-nega povpraševanja po njih založnik odločil še za eno izdajo; nam priča zadostno, da je slovenski narod porazuroel, kaj pomeni Kette v nadi književnosti. Imena: Kette, Aškerc in Gaspari so nam porok, da se imamo zopet nadejati knjige, lepe v vsakem oziru; tembolj, ker nam dosedanje Schvvent-nerjeve publikacije jamčijo za to, da je oskrbel tudi tej knjigi kar najelegantnejso zunanjo obliko. Več o njej i/pregovorimo, kadar izide in se nam dopollje v oceno. Slovenski posojilničar. Drugi popravljeni in pomnoženi natisj »Navoda o anovanju in poslovanju slovenskih poso ilnic». Spisal in založil Ivan La-pajne v Krlkem. Knjiga obsega 213 strani in ima spredaj sliko Mihaela VoSnjaka, ki mu je posvečena knjiga o priliki njegove sedemdesetletnice kot prezaslužnemu slovenskemu posojilničarju. V uvodu seznanja pisatelj častite bralce te knjige z življenjem In delovanjem Mihaela VoSnjaka. Dandanes, ko imamo domalega v vsaki večji vasi prekoristne posojilnice in hranilnice, ko se v vedno večji meri snujejo nove posojilnice, bo iziSla knjiga izkušenega in znanega pisatelja posojilničarja vsakemu prav dobro služila. Ne le, da je v knjigi natančno očrtano, kakšno bodi delovanje nalih posojilnic, v njej najdemo tudi najvažnejše zakone za posojilnice in navodila, kako snovati te za našega kmeta važne zavode. Bohinj. Izdalo društvo za privabitev tujcev v Bohinjski Bistrici. Str. 22. Gena 30 v. — Brošu-rica ima tole vsebino: Spodnja bistriška dolina, Gornja dolina. — Srednja vas. — Hoteli pri Bohinjskem jezeru in na Bohinjski Bistrici.—Gostilna na Boh. Bistrici. — Privatna stanovanja na Boh. Bistrici. — Gostilne po okolici. — Privatna stanovanja po okolici. — Izleti in ture iz Boh. Bistrice. — Gorski vodniki. — Inserati. — Brolurici je pri-dejan majhen zemljevid, ki nam kaže Bohinj in okolico; krase je tele podobe: Bohinjsko jezero s cerkvico sv. Janeza (na naslovni strani), Bohinjska Bistrice, Srednja vas, Slap Savice, Koprivnik (na zadnji strani). Knjižica bo dobro služila v orientacijo domačim in tujim letovisčnikom in turistom. Nekaj pa moramo tukaj omeniti. Ako so na pri-dejanem zemljevidu imena pitana v slovenskem in nemlkem jeziku, naj že bo; nikakor pa nam ne gre v glavo, da se dela reklama za turistovaki hotel pri sv. Janezu z nemškim inseratom. V Kraajtt, dne 3. s*gutts. Prediedalkesi Najvišjega sodaega ia kaaa-eijakeja dvora je imenovan dr. Ruber, ki je bil te dvakrat pravosodni minister. Srbski patrijarh Braakovič, poglavar srbsko-pravoslavne cerkve na Avstro-Ogrskem, je minuli torek umrl v Sremtkih K ar lovcih. Vodil je to cerkev 17 let. Na Prancoakesi to sedaj izpopolnili zrakoplov v toliko, da ga morejo voditi na vse strani, dočim se to poprej ni dalo. Prvi taksen zrakoplov se je dvignil v zrak 14. julija in te imenuje »Patrie*. Iznajdba je velikega pomene za vojsko in za promet. V Milaan so te vršila v nekem sirotišču sester Marijine tolažbe, katero je vodila neka redovnica Marija Fumagalh in duhovnik don Hivo, velika hudodolstva. Sodnijska preiskava je dognala, da je don Rivo oskrunil akoro vsa dakletca v atrotišču. Tudi več policijskih uradnikov jo zapletenih v to zadevo. Redovnica Fumagalli je imela zvezo z višjimi cerkvenimi dostojanstveniki in je dobila tudi od več škofov priznal na pisma za svoje »delovanje*, dasi je imela že v Rimu opraviti s sodnijo. — V torek je bil v Milanu velik ljudski shod, kateri ae jo najostreje izrekel proti vsem duhovnim zavodom in so se vršile pozneje po mestu velike protiduhov-niske demonstracije. Oodovt prihodnjega tedna: 4. Dominik, Domogoj, Ljubočica; 4. Marija, Tisoslav, Dobrina; 6. Sprem. Jezusa n. g., Dobrovi!, Vlastica; 7. Kajetan, Vidojka; 8. Girijak, Godeilav; 9. Roman, Ljubišna, Ratibor; 10. Lovrenc, Ozrin, J urica. Sejmi ne Gorenjskem prih. teden: 10. v Železnikih, Kamni gorici, v Dobu. Novičar. b m a □ □□CD -1 MT Na noge I Poselimo Jutri v nedeljo vrle Skofjeloćaae ter jim vrnimo ie večkratni obisk. Več v dopisa na tretji strani. Novi moat črez Savo v Kranju se — kakor čujemo iz verodostojnega vira — razpise v par tednih. S tem se to poreče vprašanje približuje svojemu uresničenju. Meščanska godba t Kranju. Minulo nedeljo se je ob prav sramotni udeležbi vršil občni zbor meščanske godbe, na katerem se ie prav po za-služenju bičala malomarnost in neredno obiskovanje vaj od strani godcev. Sklenilo se je do prihodnjega občnega zbora, ko se bo volil novi odbor, počakati in ne najeti novega kapelnika. Med tem časom se tudi ne bo pobirala mesečnimi od podpornih članov. Vozal red na novi tržiški železnici bode naslednji: Iz Tržiča bo vozil ob 5*30 zjutraj in ob 9 20 dopoldne, ob treh in ob sedmih popoldne; iz Kranja pa ob osmih zjutraj, 12*35 opoldne, ob 4*50 popoldne ter 8*30 zvečer. Letošnjim bivšim osmoaolcem kranjske gimnazije t čast! Ideja o ljudski izobrazbi, smisel za drobno narodno dtlo, vse to si je osvojilo že široke kroge izobražencev. Posebno je dobilo prepričanje, da tudi srednješolec lahko mnogo stori za ljudsko izobrazbo, pi prizadevanju narodnoradi-kalnega dijaštva trdnih tal. Zelo hvaležna je naloga, ki si jo je stavil velik del slovenskega srednješolskega dijaštva: ustanavljati po dokončanih gimnazijskih študijah na slovenskem Koroškem ljudske knjižnice, pridno prirejati običajne veselice. Ze vlani so ustanovili ljubljanski abiturijenli dve knjižnici na Koroškem. Letos so pa isto storili bivši kranjski osmoSkolci. Dne 21. m. m. je poletelo 17 mladeničev gor v spodnji Rož v Šmarjcto. Od drugih krajev Koroške se je zbralo kakih 20 visoko-šolcev, gimnazijcev in učiteljišcnikov. Program: ljudska vesolica z igro: Zamujen vlak; otvoritev knjižnice. Igro jim je skrbno okrajno glavarstvo prepovedalo: Češ, da razgraja v omenjenem kraju škrlatinke. Res je razgrajala. Otroci so smeli 22. m. m. že iti v šolo. Njim se je pa prepovedala veselica ze 21, m. m. Kako skrbe! A kljub temu so je knjižnica otvorila v veliko veselje ondotnega prebivalstva. Knjižnica je zelo skrbno zbrana: najboljša poljudna dela slovenska in skoro ves Sienkievvicz. Tudi za mladino se je poskrbelo. Naj bi našli obilo posnemovalcev! Na zdar! Angleški Časniki prinašajo poročila angleških časnikarjev, ki so bili meseca junija na Kranjskem. V teh poročilih se jako laskavo izražajo o vsem, kar so videli in slišali na Kranjskem. The-VVest Middlesex Advertiter and Chelsea Mail piše: »Potovali smo od Trsta po novi državni alpski železniški progi, ki je priča čudapolne inženerske spretnosti. Ta proga pa je tudi velike važnosti ze srednjeevropski promet, zakaj ona jako skrajša daljavo od Severnega morja do Adrije. Iz Trsta smo dospeli v 3 urah na Bohinjsko Bistrico v lepo napre-dnjoči Kranjski, deželi jezer, slapov, krasnih podzemskih jem, lepih planin, ki nudijo potniku pri- v Kranjci gori ob 4 popoid. javno tjudiko predavanje «o ljudskih kojižnicah*. K mnogobrojni udeležbi rabi odbor. Planincem, iiletsikom k Peričniku ia ? Vrata k Aljaževemu doma se naznanja, da je društvo za privabitev tujcev za Dovje in Mojstrano napravilo nad Mojstrano ob Crni gori novo, lepo, ravno, senčno stezo ob triglavski bistrici in pri Peričniku brv čez Bistrico. Nova pot je zaznamovana s kažipoti in se vsem planincem in izletnikom radi lepega, iomantičnega razgleda na gorovje ob slapu Peričnika priporoča. Ustanovljenje brzojavne iluibe v kraju Sveti Janez pri Bohinjskem jezeru. Dne 23. julija t I. se je uvedle v kraju Sv. Janez pri Bohinjskem jezeru, politični okraj Radovljica, brzojavna služba z omejenim dnevnim službenim časom. Ne mrtvaškem odru leži objokovana od njenih roditeljev, in preklinjana od njenih rediteljev, kranjskogorska klerikalne mlekarna. Umrla je, ker je bila od rojstva bolehna, od rediteljev slabo hranjeno dete. Pogreb se vrti v najkrajšem Časn ob klavrni udeležbi. Mase zaulnice bodo plačevali člani predsedniku. Testament je Se neznan, a zapečaten je z debelim pečatom «deficit*. Otvoritev koče ne Porezna. Dne It. avgusta t. I. se slavnostno otvori planinska koča na Poreznu (1631 m.), katero je zgradila in opravila Cerkljanska podružnica Slovenskega planinskega društva. Izletniki se zbero v nedeljo dne 11. avgusta do 8. ure zjntraj v Cerknem in v Podbrdu (prva železniška postaja onkraj Boh. Bistrice) ob 11. ali 12. uri dopoldne je slovesne otvoritev koče, ki stoji vrh Porezna, nakar se vrSi prosta planinska zabava s petjem in godbo. Koča je preskrbljena z jedili in pijačo. Po povratku iz Porezna se vrSi v Cerknem planinska veselica. Izletniki, pridejo lahko tudi prejšnji dan v Podbrdo, kjer lahko prenočijo. Komur ne dostaja časi se vdeležiti planinske veselice v Cerknem, se lahko vrne z Porezna na vlak v Podbrdo. Osrednje društvo Slov. planin, društ, priredi k tej slavnosti iz Ljubljane oficijelen društveni izlet. Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 5 uri, povrat v Ljubljano v nedeljo z večernim vlakom. Pot na Porezen (3 ure) je zelo složna, razgled raz Porezna je krasen in razsežen. Nadejamo se Številne vdeležbe. Otrok utonil. V nedelio je pustila posestnikova žena Mina Pezdirnik na Dovjem svojega 1H-mesečnega sina Jožefa brez nadzorstva. Otrok je Sel iz hiše, padel v bližnji občinski vodnjak in utonil. Konj ga je ubil. Janez Naraks, hlapec pri Francetu Mravlagu v Jesenicah je dne 29. m. m. zvečer zajahal precej ognjevitega konja svojega gospodarja. Na potu med jahanjem je srečal iz tukajšnje prisilne delavnice izpuščenega Miho Kohl-meignerja iz Kirchdorfa na Zgor. Avstrijskem. Slednji je videl, kako konj sem in tja skače, to mu je bilo toliko všeč, da je konja od zadaj vščipnil. V tem trenutku ga je pa konj s tako silo v trebuh brcnil, da se je Kohlmeigner nezavesten zgrudil in po preteku Četrt ure umrl. Truplo se je preneslo v mrtvašnico ne Jesenice. Brtta Je ustrelil po nesreči petošolec Janko Holn man, sin znanega odličnega veletržca v Ljubljani, gorp. Robrmana. Brat Viktor, uradnik »Ljublj. kred, banke», je Že umrl. Pogreb se je vršil v nedeljo ob velikanski udeležbi občinstva ljubljanskega. Legar je zelo razširjen po ljubljanskih bolnišnicah. V vojaški bolnišnici leži po poročilu «SI. N.» 60 obolelih vojakov. Legar so dobili vojaki v Postojni radi slabe ondotne pitne vode. Tovariši abiturijenti I Dne 20., 21. in 22. avgusta se vrši jugoslovanski abiturijentski sestanek v Dubrovniku. Glavna svrha sestanka je medsebojno spoznavanje in informiranje. Poučiti se hočemo v moralnem in materijalnom stanju jugoslovanskega dijaStva. Sestanek je torej izključno dijaški in informativen, ne oziraje se na politično naziranje. Kajti le, ako ae res in temeljito spoznamo, ako proučimo prilike in neprilike naših tovaršev, moremo nastopati skupno, moremo na realni podlagi gojiti jugoslovansko vzajemnost. Da nam pa je edinstvo za naš obstanek neobhodno potrebno napram vedno prodirejočim tujcem, ve vsakdo. Program sestanka v kratkih potezah je: 1. O jugoslovanski ideji. 2. O kulturnih težnjah Hrvata, Srba, Bolgara, tovaršev iz Bosne in Hercegovine, ter Slovenca. 3. Stanje jugoslovanskega dijaStva. 4. Naše bodoče delovanje v narodu. Ker se bo poleg drugih ugodnosti skrbelo, de se dobi znižana vožnja, zato se pričakuje, da se čim večje število tovaršev udeleži. Lahko se udeleže tudi tovarši visokošolci in srednješolci. Stroški ter vožnja iz Reke ter nazaj so pro-računjeni na približno 50 K. Iz Ljubljane se bo odpotovalo 18. avg. na Reko. V Dubrovniku in v Reki se priredi koncert, kamor dospejo tudi bratje Hrvati, udeležba je proračunjena ne nad 600 oseb. Natančneje informacije se objavijo v časnikih. Prl-glase sprejema F. Košir, abiturijent, Ljubljana, Gradišče, 4. II. e * 140 slučajev, ko ee je zaneslo gnojenje iz koz na druge otroke, ki so imeli kraste ali izpuščanje. Pet otrok je celo umrlo. Otrokom, ki imajo kožne bo-ezni, pa se sploh ne smejo staviti koze. Avtomobil ia vošejo po ■okrom in suhem Jules Ravaillier, izkušen izdelovale I j motorskih voz v Parizu, je sestavil amfibičen (ze po suhem in >o mokrem) avtomobil, za katerega se posebno zanima francosko vojno ministrstvo. Pred kratkim so se vršile v Parizu in v reki Seine vožnje za poskušnjo z imenovanim avtomobilom, ki ima nenavadno podobo. Stroj vozi po suhem jako hitro in krene v vodo brez najmanjših priprav in sprememb; v vodi doseže hitrost 18 vozlov (francoska mera za hitrost). Voz ima podobo motorskega čolna, iz katerega mole štiri kolesa. Masivna sprednje kolesa služijo na suhem kakor tudi v vodi ze krmilo; zednja kolesa mirujejo pri vožnji v vodi, po potrebi se pa tudi spravijo v tek. Avtomobil vozi direktno (neposredno) s suhega v vodo in rabi v te namen le poševni breg ali visečo ravnino. Vožnja v njem je baje enako varna po suhem kakor v vodi. Neko poročilo pravi o tem avtomobilu: S tem amlibiskim avtomobilom se je mogoče varno peljati čez vsako reko in zaliv, popolnoma neodvisno od mostov in brodov; ž njim so more prekiniti enoličnost dolgih voženj po suhem z vožnjo po rokah in jezerih. Za vojne namene bo ta avtomobil velike vrednosti; to je pripoznala tudi francoska vlade in pripravlja poskuse z najraznovrstnimi tipi amtlbiških avtomobilov, ki bi bili narejeni nalašč za vojaške potrebe. V krajni, kjer je mnogo voda, se bodo izletniki sedaj lahko vozili nekaj časa po kopnem nekaj časa po vodi. Zdi se, da je rešen problem, da ima človek ob istem času jahto (ladjico) In avtomobil; mnogo si jih bo gotovo omislilo nov avtomobil namesto motornega voza, katerega je mogoče rabiti le na suhem. Tudi Amerikanci so se že poslužili nove iznajdbe in v kratkem so bodo vršile v New- Vorku poskusne vožnje z novim avtomobilom, na katerem se bo menjavala vožnja po cestah in jezerih ter rekah. Nov vzrok aa ločitev zakona je uveljavil sodni dvor v Washingtonu. Pripoznal je namreč, da je neusmiljen in da neznansko ogreni življenje ženi tisti mož, ki je ne poljubi v pozdrav zjutraj in zvečer. Tožnice je bila gospa Troppe; po osemletnem zakonu je njen mož opustil navado, da bi jo bil kakor doslej, zjutraj in zvečer za pozdrav poljubil. Izjavila jo, da ji je to ravnanje polrlo srce; da ji je to ravnanje izpričalo, da je ugasnilo nagnjenje moža do nje; za nežno čutečo ženo da je nemogoče, še nadalje skupaj živeti z možem spričo take grozovilosti. Juri in sodniki ao se pridružili temu mnenju In so potrdili ločitev. Sodnik je Se pripomnil, da neusmiljeno ravna mož, ki preneha svoji ženi ne ta način izkazovati ljubezen in ki tako zanemarja svojo dolžnost, ker kaže na ta način, dA jo je jenial ljubiti. Pretreslji? prizor t angloikem kopališču Blackpool. Strahovit slučaj se je pripetil pred kratkim v kopališču Blackpool, kjer je utonilo mlado dekle s svojim bratom in ženinom vpričo velike množice, ki je stala prestrašena ob obrežju in ni mogle prav nič pomagati. Bilo je ob času plime. Valovje se je zaganjalo z veliko močjo ob obrežje, kjer se je nabralo mnogo ljudi, da bi videli razpenjeno morje. Štirje mladi ljudje, dve dekleti in dva gospoda, so baš skušali fotografirati zanimiv prizor na morju. Ena izmed deklet je prav hotele fotografirati prihajajoč velik val, ko jo je pa že zgrabil in potegnil v globino. Njen ženin akoči takoj ze njo in eno sekundo pozneje tudi brat. Plima pa je bila tako močna, da sta se takoj onesvestila in deklico je valovje potegnilo s seboj od kraja. Kmalu potem je prinesla voda trupla vseh treh k bregu ne daleč od kraja, kjer se je zgodila nesreča. pretutno vett, da ja na* lakrenoljub [jeni ote. in stari oče, goipod (lloboko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem Is 184 Ivaa Spliohal c. kr. finančne »trate nadpaznik v p. dano* ob 10. uri dopoldne, v 81. letu svoje dobe, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti in umirajoče, mirto v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnega bode v soboto, S. avgusta 1907 ob 8. popoldne iz htte t h losi i ftt. 97 na pokopališče na Vi«. zore, ki jih niti Švica ne prikosi, dasi morajo v Švici letoviščarji plačevati visoke zdreviške takse. A Kranjska ne zasluži hvale edino radi svojih prirodnih krasot. Njeno slovensko prebivalstvo je milo in dobrosrčno; pozdravljalo nas je povsod s vso pozornostjo in največjo radostjo, ki pa ni bila umetna, ampak resnična in nad vse odkritosrčna. Dospevši v Bohinj, smo se odpeljali v Hotel «Sv. Janez*, ki stoji ob lepem romantičnem bohinjskem jezeru. — Po polurni vožnji smo dospeli s Bohinjske Bistrice na Bled, kjer smo videli zopet drugo čarobno jezero, ki nas je spominjalo jezera Lago di Como, a ima vrhutega mnogo večji horizont, katerega obrobljajo veličastne Karavanke. Sredi jezera pa je romantičen otoček, znan po stolpu, v katerem je zvonec, ki uresniči vsako željo, ki jo človek ima ob času, ko pozvoni. V hotelu «Louisenbad» smo prebili radostno noč ter sklenili mnogo prijateljstva. Tu smo imeli priliko slišati enege najfinejših zborov Evrope, obrtno nadaJjevaloo lolo. i is t-1 Novozidana hiša št 55 (nasproti Venseluore gostilne v Kranju) Vi* se izve pri povit niči Mariji l Ji bane v Kranju Stev 187. TJfl 8-8 v t/ Jvtcslna hranilnica v pranju obrestuje hranilna vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega platiye hranilnica sama. 1 "i" Stanje rlog K 4,387.015 98 Stanje blpotetnlb poiojll K 2,602.377 74 i? V Glavni zastop v Kranja c. kr. prlv. zavarovalne dražbe „DUNAV" na Dunaju sprejme tako) dva spretna 101—8 potovalna zastopniKa proti stalni plači. as Hove trgovina galanterijskega, norimberSkega, modnega, drobnega blaga, igrač, papirja in aiipt. aratja 1Settsttli Ml lolikib p°t"bsčin oa^pr. nrarja fl. Sottocrja ml Anton Adamič v Kranju priporoma tvojo bogu to zalogo vsakovrstnih otroSkih vozičkov od 0 K naprej, rodnih In tržnih task, kovčegov In korb za potovalne, nahrbtnikov In palio aa hrlholaice, igralnih kart, andropogon, najboljše sredstvo proti Izpadanju las. vsakovrstne toaletne predmete, kakor parfumi, mila, kalodont itd. \rim&&& mreže. Predprwiit^ mreže zr.et teorije« 68 52—18 Kramarsko in krošnjarsko blago v obili izberi. Največja zaloga modernih kravat, perila, pasov, rokavic in nogavic. PoaotreŽbt* to5na t Cene ralackel Kupujem staro zlato In srebro po najvišji dnevni oonl. V^a^*^m SS 3o~«l Fr. Čuden • urar Ljubljana, Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana priporoča svojo bogato tovarniško zalogo najboljilh in najfinejših ur, zlatnine, srebrnine, kina-trebra in dragoc. kamnov. Razpečavam lo prve vrste blago. Zadovoljujem se s malim dobičkom. Na lahtevanje pošiljam cenike (s koledorjem) brezplačno in poštnine prosto. Kupujem Itare Hate ta srebro po najvišji dnevni ceni. f Loterijska sroćka dne 27. julija 1.1. CIretlec 27 3f. 20 VK> 27 50 Zahvala. Slavna c. kr. pri?, zavarovalna družba .Dunav" na Dunajn podarila je gasilnemu društva v Dupljah še dvakrat po 50 K. Za ta velikodušni dar se zgoraj imenovani družbi, slasti pa nje glavnemu zastopniku gospodu Rud. Kokalju t Kranju najiskreneje zahvaljuje ,32 ODBOR, Naznanilo. Lepo, »nhu in zračno STANOVANJE 129-8 z lepim razgledom, tremi sobami, .svetlo kuhinjo, kliljo iti drvarnico ho takoj odda holjli družini.— Uvs su pri J. Potočniku. Čevljarju, si. 171, spodaj hotela »Nova poŠta« v Kranju. Nadalje se pruda HIŠA blizu farne cerkve, za vsako stroko pripravna, z lepim vilom. — Izve se istutam. Ludovik Borovnik puSkar v Borovljah (Ferlach na KoroSkem) m pripnimii v irdelovanje vsakovrstnih pušk ta lovce in strelce |>o nitjnovejših ni.Htoinili pod popolnim jamstvom. Tudi predelajo »tare »uinukresoire, vapre-jeimi vs.ikovisi n;i popravila, ter jih turno lo dobro irvr-iiij«. Vne pn*ke no na c. kr. preizkuAevalnirl in od mene preizkušene. '204 62-48 Iluatrovnnl oerilkt aaatotij. Samo dni jtaVrc-]i(w-Yort( vozijo zane«ljivo najhitrejši brcoparniki francoske prekomorske družbe Eiiimi najkrajša črta čez Bazcl, Pariz is jŽaVrc V šnerito. Veljavne voine liate in brezplačna pojasnila daje samo £d. Šmarda oblast, potrjena potovalna pisaru V LJubljani. Dunajska cesta 18 v novi hiši »Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu». 4 26—26 Vedno se dobi v zalogi hrastov les in eioer deake raslione debeline, furnir, remeljni in railičnl odpadki aa miaarje. Nadalje ee dobe tndi fikart- plohi aa avl-njake ali konjake hleve In pa reiane hrastove vereje po naročilu, kupnje tudi hraete vsake vrete I. Runstelj najemnik V. Majdičeve žaue 127 a-8 t Kranju. 806317 Modna trgovina Pavel Magdlć, Ljubljana, Prešernove nI. 7 Svilnato blago, baržunl, pilil in tenčicc. Čipkasto blago, pajcolani, cipkaitl ovratniki, čipko, vložki, svilnata vezenine. Jabots, Fichua, damski ovratniki In kravate. Svilnati In baržunaatl trakovi. Puz j.iipmer i j, mrle ii 2iore, resice, krepucen Ziori za lapentke. Krapi In flori aa žalovanje. Zlate In srebne resice, čipke In Inore. &e>t*jp«ji Is svIUn lit voiuo. Nogavice za dime, dekleta In otroke. Jopice, hlpčkc, otročje perilo In 13.'. i odeje i a vozičke. mbmmsbss Oprava /a novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka. Sakaitc u Imijr, iieieij' i vtzra.e. Oumbl In različne Igle. Različne podloge In potrebščine za krojače In šivilje. Jdrijske čipke, veje ne čipke in vložki. Pajoolanl mm neveste, mlrtovi vanol. Damiko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. Modrci In potrebščine z« modrce. $lace~roJcavice in rokavice za uniformirane*, pletene, letne in jimsJee rokavice. kmalu perilo, diiivi, mi h u uma rada. Krtače aa obleko, glavo in sobe. Srajce aa gospode in de'ke, spodnjo hlače, ovratniki, zapestnice, napmnlkl in lepne rute Pravo Jagrovo normalno parila, trloet-erajoe, Jopic« In hlače. Mrefaste In potne jopice, srajce, čepice In Sport pasovi. /fagavice, naranjnice, odeje in blazine za potovanje. Kravata, gumbi sa mantala. Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice, dokolenlce. Ogrevale jj kolena, meče, prsi, /jrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci. Narodni irakovl In zastave, narodne čepice, torbice In drugi domači narodni izdelki i. t. d., 1.1, d. Gospod! Birlte novico, ker ao ta Vas vaiae in ko ristnot Razpošiljam po postnem povzetja za 12 K 50 vin. krasno, doiiro in moderno opravo katera obstoji iz nledelih predmetov: Fina bela al i barvasta srajca It. ?. Dobrt spodnje hlače. Lepa spalna srajoa. 1 ovratnik po želji. Krasna kravata. 1 par trpežnih nogavic Močnabriialka. Izvrstne naramnice. 8 dobre žepne rute vie v skiillji I»'|uj aranžirani*. lUzpoliljam z obratno po'to. Ako bi kaj ii« nt»'.ij:i'i.. vrnem denar nazaj. 122-0 Tonnies tovarna za stroja, železo in kovinolivarnn v LJubljani priporoča kot posebnost žage in vae stroje za obdelovanje lesa. Fran cis-turbi ne osobito za žngine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Večkrat premiranol Glinaste peči 123-10 Štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze ln druge glinaste izdelke v vseh barvali, trpežne ln cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani. JOS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, NlotnfcUovo nlloo akt. 41« suvUcio-oDielio li kuflslnikciisiiii klioC&vsfCarstvo. Žično omreaje na stroj, ograje namirodvorn, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, atolpne križe, štedilnike i. t. d. Specijaliteta: 74-60 valjiČni zastori (Rollbalkon). Tiskarna L Pr. Lampret priporof-a vizitnice, zavitke i. t. d. Zlalc sVctinlc: Berlin. Pariz. Rim itd Najboljše kos met I On o ZObCKlstilno sredstvo ^ O.Sevdl Sjubljana, SpUal.»Stritar, ul. 7 Jzde/ovafelj\ Sladoled nnjfincjši, več" vrst, vsak dan sveži se dobiva pri E. Brandt, Kranj. «-* Šivalni stroji in kolesa 180-8 Tovarnitka zaloga Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoma svoje najbolj priznan« šiv. stroje in kolesa ceniki na zahlevanje zastonj. Najbolje Je najceneje. S o O >8 ea ej Pod to znamko je spoznati prodajalne, Sing C/l v katerih se prodajajo samo Singerjevi Šivalni stroji 35 02-31 er Ko., ako. druž. za šivalne stroje Kranj, glavni trg 192. Zaloga olja, šlvank ln posameznih delov. Nad 5000 ffllljalk po vsem svetu. urar .1 priporoča svojo veliko zalogo pravih švicarskih žepnih ur vsake vrste, dalje budilke, ura na nihala, pratane in verlilec, po najnižjih oanah. M Popravila M ne izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmoten po moji blizn 20letni >knmji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilko po HO vin. do 1-40 K. Žepne uro od K 1 20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizljsko uro „INTACT". Kolesarska potrebščine NB. Ako želite imeti uro res dobro popravljano jo ne dajajte takim, ki urarije niti iiućeni niso, 17—M O ►O o ^0 s Najcenejša ln najhitrejša vožnja le s parnlkl ,SevernonemSkeg;a Llovda' iz Bremena v jtevi-Jfork s cesarskimi brzoparniki Kaiscr Wilhelm II., Kronprini Wilhelm, Koiser Wilhelm der Orosae. — Prekomorska vožnja traja 5 do 0 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse progo ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU ? Koiodvorshlb ulicah št. 35 nasproti občeznane gostilne «Pri starem TUlerjn*. Odhod ls Izubijane je vsak torek, četrte* in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila to«no in brezplačno. Postrežba poltena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v upadne drlave kakor: Colorabe, Meziko, Californija, Arizona, Utah, VVvoming, Nevada, Oregon in VVashington nudi nale društvo posebno ugodno in izvan-redno ceno res Galdetton. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal t i more in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Ruha, Huonos Aires, Coldmao, Bingapore, v Avstralijo itd. itd. S2&—88 03 Novo! Acetylen-svetilke patentirane = ¥ 30. oblikah= i/.dflfiiie ii močne kovine fino ponikljane. Luč Je krama in polovioo oenejia kot petrolejska Priporoča s* gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur. 179 26 2*' Kdor si hoče prihraniti cči, naj knpi lijlen-mio Dob) N silino pri: A. J. Ivanc-u Ljubljana, Rožne ulioo, it. 8. Vaj cenej U in največja domač* eksportna tvrdka. Ras pošiljanje Švicarskih ar vse kraje sveut Urar in trgovec H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovesih znamk Šafhausen, 0- ini-rM, I i' - - k i»i ■ i, Urai ia i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-kl( verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokai, da le moje blago sares fino in ceno, ]e to, da ga razpošiljam po cele« svetu in imam od Jemalce tudi urarje in zlatarje glav- $t. KM, NitelaaiU anker- ™ r.rttOft. Pravn srebrna eilin tler-roinontoar, trpežno ko le^je in inotni pokrovi, jrl