5/2007 kflbr -___ Oglas_170x240mm.FH9 Fri Sep 28 15:47:53 2007 Page 1 AKCIJA • AKCIJA EL EK T RON S K I AL KOT EST -25 % Akcijska cena 471,71 EUR (brez DDV) _J ALCOTEST 6510 Drager Alcotest 6510 odlikujejo sodoben dizajn, najnovej{a tehnologija in {tevilne inovacije. Ro~ni detektor Drager Alcotest 6510 je aparat za natan~no in hitro analizo prisotnosti alkohola v izdihanem zraku. Odvzem vzorca poteka na podlagi mikroprocesorja. Elektrokemi~ni senzor ima zelo kratek odzivni ~as (ca. 6 s.). Prikaz celega teksta na grafi~nem prikazovalniku olaj{a uporabo. Z posameznimi nastavitvami razli~nih merilnih obmo~ji se lahko hitro prilagodimo potrebam uporabnika. Do 10 1 izmerjenih rezultatov lahko shranimo v vgrajenem podatkovnem sistemu, katere prikli~emo z zaporedno {tevilko S testa. Mo`nost pasivnega merjenja alkohola brez prisotnosti preizku{anca. Napajanje z dvema alkali baterijama % s kapaciteto do 1500 meritev. Tehni~ne novosti: Princip merjenja: Nata~nost detekcije: ^as pripravljenosti: Hitri meni: elektrokemi~ni Drager-senzor standardni odklon: +- 0,008 mg/l ali 1,7% detekcije Velja vi{ja izmerjena vrednost, drift: < 0.6% mese~no 6 sekund Velikost: vse funkcije lahko prikli~emo z eno tipko Te`a: Kalibracija: 140mm x 72mm x 32mm ca. 195 g vklju~no z baterijami priporo~ilo proizvajalca na 6 mesecev Za ve~ informacij pokli~ite 051/315 029 anton.papez@draeger.com ali 01/561 22 63 pisarna@draeger.com Akcija velja do 15. 12. 2007 Dräger Slovenija Drager Dräger Slovenija d.o.o., Nadgori{ka cesta 19, 1231 Ljubljana-^rnu~e, tel.: (01) 561-22-63, 561-22-64,Telefax (01) 561-22-65 http://www.draeger.si 10 20 27 V središču Intervju z Jukko Takalo, direktorjem Evropske agencije za varnost in zdravje Interview with Jukka Takala, Director of the European Agency for Safety and Health at Work Tema meseca Mladen Markota Ročno premeščanje bremen - še vedno izziv področja varnosti in zdravja pri delu Manual handling of loads - still the challenge in the feld of safety and health at work Marjan Bilban, Janet Klara Djomba Zdravstveni absentizem in bolezni gibal Health absenteeism and locomotory system diseases Danijela Bačar Vključenost ergonomije v sistem varnosti in zdravja pri delu v tovarni Revoz Inclusion of the ergonomics in the system of safety and health at work in Revoz Saša Žebovec Naredite si breme lažje Lighten the load 7 Manual handling of loads - still the challenge in the feld of safety and health at work Slovenia fts in with states in which employers still aren’t recognizing the area of cost beneft within the phenomenon of manual handling of loads. Slovenia is one rare states that in regulation act declares against concretely value. The purpose of this article is to stress that as far as Slovenia as concerned we are utilizing possibility of assessment of hazard by using certain methodology. 0 Health absenteeism and locomotory system diseases Occupational back injuries may occur at work activities that involve fexion and rotation of the spine, rapid contracting of paravertebal muscles, bend position at work or at incorrect lifting of loads. Long duration of work in sitting and standing position, bending and walking while carrying the load infuence have important infuence on the deformation of the spine. In the research, special attention is given to the work activities that workers are performing and which are connected with the health problems of workers. Article introduces possibilities for dealing with the problems on the whole population level and on the local level. 20 Inclusion of the ergonomics in the system of safety and health at work in Revoz The basic requirement on employers by the Health and Safety at Work Act is to carry out measures necessary to ensure health and safety at work. The basic principle defned by the Act is that the work station and the working environment have to be adapted to the individual. Incorporating ergonomics into health and safety at work system in a company ensures an active attitude and consideration of ergonomic recommendations of all participants that affect, no matter how, the working process modifcations or planning of a new product or a new working post. This paper presents the incorporation of ergonomics into the health and safety at work politics in Revoz as well as how the system is put into practice on concrete work stations. 31 35 39 40 38 Vsebina Razvoj in znanost Marjan Bilban, Igor Ivanetič Predlog ergonomske izboljšave delovnega mesta izdelovalke zob Proposition of ergonomic improvements in the workplace of the teeth maker Aktualno Metka Teržan, Saša Žebovec Predstavitev Četrte evropske raziskave o delovnih razmerah Introduction of the Fourth European Working Conditions Survey Faza kampanje »Pobuda za varna in zdravju prijazna delovna mesta« The Healthy Workplace Initiative Emil Šehič, Borut Bernat Sistem ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo System for handling of waste electrical and electronic equipment Zakonodaja Nina Kos Iz Uradnega lista RS From the Offcial Gazette of the Republic of Slovenia Bronasta pokrovitelja revije Delo in varnost Gradimo prihodnost Poslovna skupina Sava Delo in varnost 52/2007/5 3 7 UDK 616. 628.5 331.4 614.8 ISSN 0011-7943 DELo in VARNoST Izdajatelj in založnik: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. Direktor: Miran kalčič, univ. dipl. pravnik Chengdujska cesta 25, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 585 51 00 Faks: (01) 585 51 01 Ident. št: SI21282692 Matična številka: 5055580 Spletna stran: www.zvd.si Glavni in odgovorni urednik: mag. Milan Srna, univ. dipl. inž. e-mail: milan.srna@zvd.si Namestnica glavnega in odgovornega urednika: Vladimira Lebar, dipl. var. inž. Urednik znanstvene priloge: prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. Lektorica: Tatjana Šrol Oblikovanje in fotografja: Saša Žebovec, univ. dipl. inž. Člani uredništva: asist. Metka Teržan, dr. med. dr. Gregor omahen, univ. dipl. inž. dr. Maja Metelko, univ. dipl. inž. Izhaja dvomesečno Naklada: 850 izvodov Cena posamične številke: 13.77 €z vključenim DDV. Odpovedni rokje tri (3) mesece s priporočenim pismom. Vsako spremembo naslova sporočajte uredništvu pravočasno. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo s soglasjem izdajatelja. Povzetki člankov so vključeni v podatkovni zbirki COBISS in ICONDA. Revija DELO IN VARNOST je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 622. Trženje: Vladimira Lebar, dipl. var. inž. Tel.: (01) 585 51 69 Tisk: TIPoGRAFIJA, d.o.o. Ljubljana, Celovška 25 Fotografja na naslovnici: FoTo SPRING UVoDNIk V središče smo postavili pogovor z direktorjem Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, doktorjem Jukko Takalo. Finec je svojo funkcijo novega direktorja Agencije, ki ima sedež v španskem Bilbau, prevzel 18. septembra lani. Na področju varnosti in zdravja pri delu ga nikakor ne moremo šteti za novinca, saj deluje tu že tri desetletja. Prihaja iz Mednarodne organizacije za delo, kjer je bil direktor mednarodnega programa za varnost in zdravje pri delu. Zaveda se, da je pred Agencijo še veliko trdega dela, posebno če vemo, da je v Evropski uniji vsako leto več kot 150.000 smrtnih primerov, ki so posledica nezgod in bolezni pri delu. od tega jih najmanj 31.000 povzročijo nevarne snovi, kamor spada tudi azbest. Rad je odgovoril na naša vprašanja in med drugim povedal, da bo obiskal našo državo med slovenskim predsedovanjem EU. Sicer pa je predstavil svoje delo, opisal svojo vizijo nalog za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu, kar je ključni cilj Agencije. Dodal je, da morajo vodstveni delavci in zaposleni skupaj ustvarjati delovna mesta, ki ne bodo nevarna. V dneh od 22. do 28. oktobra poteka Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, pod geslom Naredite si breme lažje. Veliko je bilo o tem že napisanega, veliko tega še bo. Dejstvo je, da na ravni EU ocenjujejo, da letni stroški odpravljanja posledic zaradi nepravilnega dvigovanja bremen znašajo okoli 5,5 milijard EUR. Podatki za leto 2000 kažejo, da je 37 % delavcev v državah Evropske unije imelo težave z zdravjem, povezane z ročnim premeščanjem bremen. Na Nizozemskem so ugotovili, da je 54 % delavcev v svoji delovni karieri krajši ali daljši čas imelo težave z zdravjem, povezane z ročnim premeščanjem bremen. V Veliki Britaniji ocenjujejo, da je takih 15%, v Franciji pa 30 %. Na Danskem poročajo, da so v obdobju 2000 do 2006 za 15 % znižali nezgode pri delu, povezane z ročnim premeščanjem bremen. Pravilnik o ročnem premeščanju bremen narekuje delodajalcu, da naj na ustrezen način opredeli telesno zmogljivost delavca, kar je dosti pomembnejše od opredeljevanja maksimalno dovoljene teže bremena. Še vedno so nekatere skupine delavcev premalo zaščitene pred zdravstvenimi tveganji zaradi ročnega premeščanja težkih bremen. V večini držav članic EU obstajajo drugi mehanizmi, ki delodajalca »silijo«, da prepozna pomen vlaganja sredstev v zmanjševanje tveganja za zdravje delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Večina držav kot maksimalno vrednost teže bremena, ne glede na starost delavca, upošteva 25 kilogramov. Ergo-nomske raziskave v nekaterih državah EU priporočajo 20 kg kot maksimalno težo bremena, standardi NIoSH (Združene države Amerike) pa 23 kg. Večina držav članic EU se v svojih podzakonskih aktih »izogiba« konkretnemu opredeljevanju maksimalnih vrednosti teže bremen. Namesto tega dovoljujejo dvigovanje bremen, ki ne povzroči okvare zdravja delavcev. Že dolgo je namreč v teoriji dvigovanja bremen jasno, da je obremenitev delavcev odvisna od številnih drugih dejavnikov (lastnosti bremena, lastnosti delavca, značilnosti delovnega okolja) in da sama teža bremena pomeni en sam podatek v analizi obremenitev delavcev. Zato oceno tveganja prepuščajo presoji pristojnih strokovnjakov. Ker se delodajalci zavedajo, da bi ob okvari zdravja morali delavcu plačati visoko odškodnino, si močno prizadevajo, da do teh okvar ne pride. Za tak način jih stimulirajo tudi zavarovalnice, saj incidenca pojavnosti vpliva na višino prispevne stopnje (vsaj v veliki večini držav). Na inšpektoratu RS za delo ugotavljajo, da se vprašanja delodajalcev nanašajo pretežno na dikcijo 7. člena pravilnika o pogojih za ročno premeščanje bremen: “Delavec posamezne kategorije sme ob upoštevanju dejavnikov iz priloge I ročno premeščati bremena z največjo maso, določeno v prilogi II, kije sestavni deltega pravilnika. Skupno sme delavec najhitreje v dveh urah premestiti le 1000 kg najtežjih bremen in isti dan ne sme biti obremenjen z dodatnim delom premeščanja.“ Delodajalci, delavci in njihovi zaupniki za varnost in zdravje pri delu, strokovni delavci na področju zdravja in varnosti pri delu ter oblikovalci politik so odgovorni za reševanje problematike ko-stno-mišičnih obolenj. kaj lahko storimo sami? Pomembno je, da se vsak, ki že ima težave, zaveda, da jih lahko zmanjša le, če bo pri tem aktivno sodeloval, to pomeni, da bo skrbel za redno telesno dejavnost, da bo na delovnem mestu poskušal čim manj obremenjevati gibala in skrbel za primerno telesno težo. Kajti prebivalce je treba ozavestiti, da bodo v prostem času bolj telesno dejavni, tako pa bodo tudi pripomogli k zmanjšanju telesne teže. kaj lahko stori družba za posameznika? Širi promocijo zdravega aktivnega življenjskega sloga in povečevanja telesne dejavnosti ter skrbi za telesno težo. Svetuje za spreminjanje življenjskega sloga v okviru delavnic za zdravo življenje, ki bi se osredotočile predvsem na spodbujanje k telesni dejavnosti ter zmanjšanju čezmerne telesne teže; podpira in krepi mrežo lokalnih ponudnikov organizirane telesne vadbe (športna društva, klubi, ipd.); seznanja zaposlene, kako lahko telesno dejavno preživijo odmore med delom, če telesne vadbe ne organizira delodajalec; poudarjati je treba, da se zdrav življenjski slog začne znotraj družine in da otroci potrebujejo pozitiven zgled v svojih starših. 2 Glavni in odgovorni urednik: mag. Milan Srna, univ. dipl. inž. Delo in varnost 52/2007/5 V središču INTERVJU Z JUkko TAkALo, DIREkToRJEM EVRoPSkE AGENcIJE ZA VARNoST IN ZDRAVJE PRI DELU o letošnji kampanji Agencije, ki poteka pod geslom „Naredite si breme lažje“ in je namenjena problematiki kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu V: Prosimo vas, da za naše bralce poveste nekaj o sebi. Od kod prihajate in kakšne so vaše poklicne izkušnje? JT: “Kot direktor sem zakoniti predstavnik Agencije in odgovoren za njeno vodenje ter vsakodnevno delovanje, vključno s fnančnimi, administrativnimi ter personalnimi zadevami. Prihajam s Finske, na področju varnosti in zdravja pa imam že tridesetletne delovne izkušnje. Po osnovni izobrazbi sem strojni inženir, doktoriral pa sem s področja tehnologije na tamperejski univerzi za tehnologijo.” V: Kje ste delali do zdaj? Katero je bilo vaše osnovno področje dela? JT: “Preden sem se leta 2006 zaposlil na Agenciji, sem delal v Mednarodni organizaciji dela (MOD) kot direktor za mednarodni program za varnost in zdravje pri delu ter okolje (SafeWork – Varno delo), kar je bil največji program te organizacije na področju socialnega varstva. Pred tem sem delal na Finskem v vladni službi za varnost in zdravje pri delu.” V: Vaš predhodnik je obiskal vse države članice EU. Obiskal je tudi Slovenijo, natančneje naše ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ali tudi vi nameravate pridobiti informacije o državah članicah na podoben način, tako da si boste lahko ustvarili celosten Delo in varnost 52/2007/5 vtis o ureditvi varnosti in zdravja pri delu v EU? JT: Agencija predstavlja mrežno organizacijo s partnerji v vseh 27 državah članicah in še nekaterih drugih državah. Zahvaljujoč našemu multinacio-nalnemu upravnemu odboru in mreži informacijskih točk uporabljamo za pridobitev informacij in izmenjavo mnenj z nacionalnimi ravnmi držav članic preizkušene komunikacijske kanale. Vendar pa je ena od mojih glavnih prioritet pridobivanje informacij iz prve roke. V prvih desetih mesecih dela v Agenciji sem uspel obiskati osem držav članic, pričakujem pa zelo dobro sodelovanje s Slovenijo, vključno z obiskom vaše države, ko bo prevzela predsedovanje EU januarja 2008. V: Kateri problemi na področju varnosti in zdravja pri delu so bili obravnavani in rešeni na Finskem? JT: Kot v vsaki državi EU obstajajo problemi v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. Nekateri od teh so bili uspešno rešeni oziroma je bil omejen njihov učinek. Sedanji najbolj pereči problemi so tisti, ki so tipični tudi za druge države članice: • kostno-mišična obolenja, stres, nasilje na delovnem mestu in, kar je zelo pomembno, poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom, kakor tudi poškodbe pri delu. Rezultati raziskav kažejo, da še vedno okoli 1800 delavcev ali bivših delavcev umre zaradi bolezni v zvezi z delom in poškodb pri delu – pri manj kot 2,5 milijonski delovni populaciji. Vzrok za to so med drugim azbest in druge nevarne snovi (z delom povezano rakavo obolenje), stres, izmensko delo, aktivno in pasivno kajenje (obolenja ožilja), inertni in alergeni prah ter snovi, ki povzročajo obstruktivne, alergijske ali astmatične reakcije v dihalih. Še vedno se zgodi več kot 100.000 poškodb pri delu na leto, če pa upoštevamo tudi vse druge načine prijavljanja nezgod, ta številka naraste celo na blizu 200.000 letno. Zgodbe o uspehu so zmanjšanje nezgod pri uporabi strojev, kot so stiskalnice, drugi kovinsko- in lesnopredelovalni stroji, kot tudi zmanjšanje nezgod zaradi uporabe tlačnih posod in eksplozivov. Opažamo, da je manj poškodb s smrtnim izidom, ki so posledica prevrnitve traktorjev. Silikoza je zelo omejena, če ne celo povsem odpravljena. Uporaba azbesta je že dolgo prepovedana, vseeno pa je treba veliko pozornosti nameniti predvsem aktivnostim, ki so povezane z odstranjevanjem azbesta. Sistemi upravljanja se izboljšujejo in vključujejo močne mehanizme na delovnem mestu, kot so delavski predstavniki za varnost pri delu, ki lahko ustavijo nevarno delo. Zakoni in drugi predpisi na področju varnosti in zdravja pri delu, inšpekcijsko nadzorstvo ter sistem kompenzacij zelo dobro pokrivajo področje varnosti in zdravja pri delu, kar pomeni, daje prijavljanje poškodb in bolezni na zelo visoki ravni. Prav tako je visoko tudi pokritje zdravstvenega varstva: 3 V središču približno 90 % delavcev in kmetov je vključeno v preventivne sisteme. Delavci, delodajalci in vladne službe sodelujejo pri vseh vidikih varnosti in zdravja pri delu. Torej na kratko: nadaljevati moramo s postopnim, vendar pomembnim napredkom na tem področju na Finskem. V: Bili ste direktor Programa za varnost in zdravju pri delu ter okolja (to je program „Safe Work” - „Varno delo”). Katere so bistvene značilnosti tega programa? JT: “V primerjavi s programom MOD „Varno delo” so programi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu usmerjeni predvsem na izmenjavo informacij, ozaveščanje in kampanje. Evropska Komisija preko odbora SLIC spremlja implementacijo direktiv in koordinacijo nacionalnega uveljavljanja. Sam imam dolgoletne izkušnje na področju inšpekcije, Agencija pa se osredotoča bolj na rešitve, ki služijo kot pomoč pri uporabi predpisov, kot pa na samo uveljavljanje predpisov (inšpekcijo). Tako en kot drug pristop morata delovati skupaj in ne posebej. V: Katerim nalogam in aktivnostim boste namenili največ pozornosti med vašim mandatom v Agenciji? “Začenja se drugo desetletje delovanja Agencije in področje zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu je pomembnejše kot kdajkoli. Ne sme nam biti žal truda, s katerim bi omogočili evropskim delavcem varno in zdravo delovno okolje. To seveda ni enkraten proces, temveč gre za dol- gotrajno in sistematično delo. Ena od glavnih prioritet Agencije je vzpostavitev in vzdrževanje kulture varnosti in zdravja pri delu na evropskih delovnih mestih. Ta cilj je v skladu z Lizbonsko strategijo, katere namen je zagotoviti, da bo Evropska unija postala najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu. Še posebej tesno namerava Agencija sodelovati s sindikati, vladami, delodajalci in delavci samimi. V bodoče bodo evropske kampanje potekale na vsaki dve leti (dveletne kampanje) in bodo usmerjene na področji ocenjevanja tveganj in vzdrževanja.” V: Geslo trenutne evropske kampanje je „NAREDITE SI BREME LAŽJE”, kampanja pa je posvečena kostno-mišičnim obolenjem. Zakaj ste izbrali prav ta? JT: “Kostno-mišična obolenja veljajo za najpogostejše zdravstvene težave v zvezi z delom v Evropi in so najpomembnejši vzrok za odsotnost z dela. Ocenjeno je bilo, da kar do 90 % ljudi prej ali slej doletijo te težave. Kmetijstvo in gradbeništvo sta dejavnosti, kjer je največ kostno-mišičnih obolenj, vendar pa se lahko pojavijo pri tako rekoč vsakem delu. Kostno-mišična obolenja znižujejo donosnost podjetij in povečujejo socialne stroške države. V nekaterih državah članicah stroški za nadomestila delavcem zaradi kostno-mišičnih obolenj predstavljajo celo do 1,6 % bruto domačega proizvoda. Kostno-mišična obolenja zmanjšujejo zaposljivost in delovno zmožnost prizadetih delavcev. Zaradi tega je naša moralna in etična dolžnost, da se lotimo tega problema. Veliko problemovje mogoče preprečiti ali zmanjšati z ukrepi na delovnem mestu. Toje sporočilo kampanje Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu v letošnjem letu z geslom „Naredite si breme lažje”. Kampanja podpira enoten pristop k preventivnim ukrepom, obdržanju, rehabilitaciji in ponovni vključitvi delavcev, ki trpijo zaradi kostno-mišičnih obolenj. Za reševanje problemov, povezanih s kostno-mišičnimi obolenji, terza izboljšanje ergonomskih razmer na delovnih mestih nudimo delavcem in delodajalcem informacije o dobrih praksah na tem področju. Naša kampanja bo dosegla svoj vrh z Evropskim tednom varnosti in zdravja pri delu od 22. do 26. oktobra letos, s številnimi aktivnostmi in dogodki po vsej Evropi.” V: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu začenja kampanjo „ Naredite si breme lažje“, ki je namenjena reševanju problematike kostno-mišičnih obolenj. Kako so te zdravstvene težave razširjene v Evropi? JT: Kostno-mišična obolenja so najpogostejše z delom povezane zdravstvene težave v Evropi in prizadenejo na milijone delavcev. Pojavljajo se v vseh poklicih, vendar pa sta kmetijstvo in gradbeništvo sektorja, kjer ta obolenja prizadenejo največ delavcev. Skoraj četrtina delavcev v EU trpi zaradi bolečin v hrbtu, več kot petina pa zaradi bolečin v mišicah. Stanje je še slabše v novih državah članicah, kjer zaradi teh obolenj trpita skoraj dve petini delavcev1 V: Ali resnično potrebujemo kampanjo o bolečinah v hrbtu? JT: Kostno-mišična obolenja so resna težava. Ne prizadenejo le hrbta, čeprav so lahko seveda že same bolečine v hrbtu zelo resne. Prizadete so lahko mišice, sklepi, kite, vezi in živci. Obolenja, ki prizadenejo zgornji del telesa, imenujemo z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin. Znana so tudi pod imenom „poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov V: Toda pri kostno-mišičnih obolenjih gre običajno le za blažje bolečine in natege? JT: Res je, da nekatere osebe občutijo le nelagodje ali blažje bolečine, vendar pa se kostno-mišična obolenja pogosto razvijejo v zelo resna bolezenska stanja, ki zahtevajo odsotnost z dela in zdravljenje. Pri najbolj kroničnih primerih zdravljenje in počitek pogosto ne zadostujeta. Posledica je lahko trajna invalidnost in izguba zaposlitve. Kostno-mišična obolenja so tudi zelo razširjena težava, ki bo na določeni stopnji življenja doletela približno 90 % ljudi. V: Kakšne posledice imajo kostno-mišična obolenja za podjetja? JT: So glavni vzrok odsotnosti z dela v tako rekoč vseh državah članicah. V nekaterih državah so kostno-mišična 1 Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, 4. evropska raziskava o delovnih razmerah, 2005, http://eurofound.europa. eu/ewco/surveys/EWCS2005/index.htm.  Glej http://osha.europa.eu/topics/msds/ facts html. Delo in varnost 52/2007/5 V središču obolenja vzrok za 40 % vseh stroškov, povezanih z odškodninami za delavce, ki lahko znašajo do 1,6 % bruto domačega proizvoda (BDP) države. Zmanjšujejo donosnost gospodarske družbe in povečujejo socialne stroške vlade. Zmanjšujejo pa tudi zaposljivost in delovno sposobnost prizadetih oseb. Zato je spopadanje s kostno-mišični-mi obolenji pomembno z moralnega in etičnega vidika. V: Strinjam se, da so kostno-mišična obolenja resna težava, vendar ali lahko pojasnite, kako lahko nastanejo na delovnem mestu? JT: Dvigovanje, prenašanje, vlečenje in potiskanje, ponavljajoči se gibi ali delo v mrazu oziroma preveliki vročini so dejavniki, ki vplivajo na razvoj ko-stno-mišičnih obolenj. Vendar našteti fzikalni dejavniki niso edini vzrok zanje. K razvoju obolenja lahko prispeva tudi način, kako je delo organizirano. Delavci z nizko ravnjo samostojnosti in zadovoljstva z delom so recimo bolj dovzetni zanje. Pomembni pa sta tudi zdravstvena anamneza in fzična sposobnost posameznika. V: Toda ali resnično potrebujemo vseevropsko kampanjo za odpravljanje kostno-mišičnih obolenj? JT: Kostno-mišična obolenja bi bilo mogoče preprečiti ali občutno zmanjšati, če bi delodajalci upoštevali dobro prakso in ravnali v skladu z veljavno zakonodajo o varnosti in zdravju. Toda če želimo resnično učinkovito rešiti problematiko kostno-mišičnih obolenj, je treba sprejeti tudi posebne ukrepe. Kampanja je dober način, da na te težave opozorimo tako delodajalce kot delavce. Pomemben del kampanje so tudi priznanja za dobro prakso, ki so namenjena ugotavljanju, nagrajevanju in razširjanju dobre prakse po Evropi. V: Omenjate „posebne” ukrepe. Ste lahko bolj natančni? JT: S to težavo se ne ukvarjamo prvič. Leta 2000 seje prva kampanja Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu imenovala „Obrnite hrbet kostno-mi-šičnim obolenjem”. Letošnja ima dobre temelje, postavljene pred sedmimi leti, vendar je drugačna. Podpira celostni pristop k obvladovanju teh obolenj, ki ima tri Delo in varnost 52/2007/5 ključne elemente: prvič, delodajalci, zaposleni in vlada morajo sodelovati. Drugič, vsak ukrep, sprejet za odpravljanje kostno-mišičnih obolenj, mora vsebovati idejo „celotne obremenitve telesa“, ki obsega vse obremenitve telesa in tudi bremena, kijih posameznik prenaša. Ne pozabite, da so na primer tudi stres, tempo dela in omejena svoboda izbire delovnih metod dejavniki, ki vplivajo na razvoj kostno-mišičnih obolenj. Navsezadnje, delodajalci bi si morali po vseh močeh prizadevati za rehabilitacijo zaposlenih s kostno-mi-šičnimi obolenji, pripravo programov za njihovo vrnitev na delo in za njihovo ohranitev na delu. V: Lahko poveste, kdo je odgovoren za reševanje problematike kostno-mišičnih obolenj? JT: Seveda, delodajalci morajo narediti več za zaščito svojih zaposlenih, delavci pa se morajo bolj zavedati nevarnosti kostno-mišičnih obolenj. Naj najprej spregovorim o delodajalcih. Ti bi morali biti zgled in bi morali s sprejetjem vseh izvedljivih ukrepov za preprečevanje ali vsaj zmanjševanje nevarnosti kostno-mišičnih obolenj pokazati, da si resnično prizadevajo za zdravje in varnost. Toje vendar v interesu delodajalca samega: dobri rezultati na področju varnosti so dobri za poslovanje. Preprečevanje kostno-mišičnih obolenj bo pomagalo organizacijam ohraniti dobre poslovne rezultate ter zmanjšati stroške zaradi odškodninskih zahtevkov in višjih zavarovalnih premij. Pri odpravljanju katere koli nevarnosti na delovnem mestu je izredno pomembno vključevanje zaposlenih. Delovno okolje najbolje poznajo zaposleni, verjetno celo bolje kot vodstvo. Potrebujejo informacije in usposabljanje v zvezi s kostno-mišičnimi obolenji, vendar so tudi odgovorni, da to znanje uporabijo v praksi. Delodajalci, delavci in njihovi zaupniki za varnost in zdravje pri delu, strokovni delavci na področju zdravja in varnosti pri delu ter oblikovalci politik so odgovorni za reševanje problematike kostno-mišičnih obolenj. V: Ali je Agencija edina, ki deluje v kampanji proti kostno-mišičnim obolenjem? JT: Ne, sploh ne. V kampanjo „Nare-dite si breme lažje“ je vključenih vseh 27 držav članic EU, države kandidat- ke in države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA). Podpirata jo zdajšnje nemško in portugalsko predsedstvo EU, Evropski parlament, Evropska komisija in evropski socialni partnerji. Kostno-mišična obolenja so dejansko prednostna naloga EU. Njeni cilji iz Lizbonske strategije3 vključujejo ustvarjanje številnejših in boljših delovnih mest v Evropi. Jasno je, da bi reševanje problematike kostno-mišičnih obolenj, kije največja z delom povezana zdravstvena težava Evrope, pomagalo, da bi dosegli cilj. Tudi v strategiji Skupnosti za poklicno varnost in zdravje pri delu za obdobje 2002 do 2006 so kostno-mišična obolenja določena kot prednostno področje. Odbor višjih inšpektorjev za delo (SLIC) vodi letos kampanjo proti kostno-mišičnim obolenjem in z njim tesno sodelujemo. V: Kako se lahko ljudje vključijo v kampanjo „Naredite si breme lažje“? JT: Kampanja „Naredite si breme lažje“ je osredotočena na delovno mesto. S priznanji za dobro prakso bomo nagrajevali podjetja, ki so vidno in ino-vativno prispevala k preprečevanju in odpravljanju kostno-mišičnih obolenj. Vrhunec kampanje je naš vsakoletni Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki letos poteka od 22. do 26. oktobra. Vsak, ki ga zanima kampanja „Naredite si breme lažje“, si lahko naloži promocijsko gradivo kampanje 3 Lizbonska strategija, marec 2000: http://www. consilium.europa.eu/ueDocs/cms_Data/docs/ pressData/en/ec/00100-r1.en0.htm. 5 V središču s spletne strani http://ew2007.osha. europa.eu/campaignmaterials in ga uporabi za obveščanje o problematiki kostno-mišičnih obolenj ter morda najde rešitev zanjo. V: Tematski centri (ang. „Topic centers”) so bili ustanovljeni, da bi pomagali Agenciji pri zbiranju, ocenjevanju in razširjanju informacij o primerih dobre prakse. Boste nadaljevali z aktivnostmi tudi v bodoče? Ali menite, da so potrebne kakšne spremembe na tem področju? JT: “Tematski centri predstavljajo konzorcij nacionalnih institucij za varnost in zdravje pri delu, ki zbirajo in analizirajo obstoječe nacionalne podatke. Ti so ključnega pomena za naše področje dela. Dva tematska centra, od kate- rih eden deluje na področju informacij v zvezi delovnim okoljem, drugi pa kot evropski observatorij tveganj, sta posebej omenjena v naših predpisih in prinašata dejansko dodano vrednost v naše delo, ker imamo na ta način dostop do strokovnega znanja po vsej Evropi. So pomembno in uporabno orodje za povezovanje institucij varnosti in zdravja pri delu: na primer leta 2003 smo vzpostavili tematski center s takratnimi državami kandidatkami, kar se je nadaljevalo leto kasneje, da bi zagotovili boljše stike z obstoječimi državami članicami. Na ta način so se države kandidatke lahko seznanile z delom Agencije pred njihovim vstopom v EU maja 2004. ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. je bil eden od partnerjev v teh tematskih centrih. Upamo, da jim je bilo delo zanimivo, Agencija je vsekakor veliko pridobila zaradi njihovega sodelovanja v naši mreži.” V: Vaše intenzivno delo na področju varnosti in zdravja pri delu vam vzame veliko časa. Kaj počnete v prostem času? JT: “Seznanjam se z lokalnimi navadami in običaji. Sem zelo radovedna oseba, tako da si želim spoznati nove stvari in se naučiti novega jezika. Moje znanje španščine je trenutno zelo, zelo omejeno. Upam, da se bom naučil tudi kaj baskovskega jezika. Jezik me zanima. Prav tako imam rad nove tehnologije in inovacije, tako na področju varnosti in zdravja pri delu kot tudi na drugih področjih.” Pripravil: Saša Žebovec, univ. dipl. inž. zvo Želite organizirati predavanje, seminar? ZVD d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana, ima dve dvorani: predavalnico v pritličju, sejno sobo v 1. nadstropju. Predavalnica sprejme ca. 90 udeležencev in ima: predsedniško omizje z ozvočenjem • govorniški pult z ozvočenjem • stropni in prenosni LCD projektor • osebni računalnik (prenosni) • mikrofone • DVD+video • dvojni kasetofon • CD predvajalnik • pomično projekcijsko platno • regulacijo razsvetljave • grafoskop • dostop do interneta • klimo. CENA CELODNEVNEGA NAJEMA: CENA NAJEMA PO URAH: 400,60 € Z DDV ZAČETNA URA 100,15 € Z DDV NADALJNJA URA 50,07 € Z DDV Sejna soba sprejme ca. 30 udeležencev in ima: • prenosni LCD projektor • osebni računalnik • pomično projekcijsko platno • regulacijo razsvetljave • grafoskop • klimo. CENA CELODNEVNEGA NAJEMA: CENA NAJEMA PO URAH: 200,30 € Z DDV ZAČETNA URA 100,15 € Z DDV NADALJNJA URA 50,07 € Z DDV Avla omogoča: • pogostitev med odmori • postavitev razstav • registracijo udeležencev Kontaktna oseba: Jana Cigula, E jana.cigula@zvd.si, T 01 585 51 28, M 041 616 901 6 Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca RoČNo PREMEŠČANJE BREMEN – ŠE VEDNo IZZIV PoDRoČJA VARNoSTI IN ZDRAVJA PRI DELU mag. Mladen MARKOTA, dr. med.* IZVLEČEK Slovenija sodi med države EU, v katerih delodajalci še vedno ne prepoznavajo »cost benefit« na področju ročnega premeščanja bremen. Je ena redkih držav EU, ki v svojem podzakonskem aktu na področju ročnega premeščanja bremen konkretno opredeljuje maksimalno dovoljeno vrednost bremena. Namen članka je opozoriti, da je v slovenskem prostoru varnosti in zdravja pri delu premalo izkoriščena možnost ocenjevanja tveganja z uporabo določene metodologije in ne zadostnega zavedanja zelo pomembne vloge pooblaščenega zdravnika pri ocenjevanju telesne zmogljivosti delavca. ABSTRACT Slovenia fits in with states in which employers still aren’t recognizing the area of cost benefit within the phenomenon of manual handling of loads. Slovenia is one rare states that in regulation act declares against concretely value. The purpose of this article is to stress that as far as Slovenia as concerned we are utilizing possibility of assessment of hazard by using certain methodology. UVOd Slovenija sodi med države EU, v katerih delodajalci še vedno nezadostno prepoznavajo »cost beneft« na področju ročnega premeščanja bremen. Vsekakor pa smo ena redkih držav, ki v podzakonskem aktu s področja ročnega premeščanja bremen dovoljuje izjemne vrednosti teže bremen tako za moške kot za ženske. Po drugi strani pa pravilnik narekuje delodajalcu, da naj na ustrezen način opredeli telesno zmogljivost delavca, kar je dosti pomembnejše od opredeljevanja maksimalno dovoljene teže bremena. Še vedno so določene skupine delavcev premalo zaščitene pred zdravstvenimi tveganji zaradi ročnega premeščanja težkih bremen. V večini držav EU obstajajo drugi mehanizmi, ki delodajalca »silijo«, da prepozna pomen vlaganja sredstev v zmanjševanje tveganja za zdravje delavcev pri ročnem premeščanju bremen. Večina držav kot maksimalno vrednost teže bremena, ne glede na starost delavca, upošteva 25 kilogramov. Ergonomske raziskave v nekaterih državah EU priporočajo 20 kg kot maksimalno težo bremena, standardi NIOSH (Združene države Amerike) pa 23 kg. RAzSEŽNOST pROBLEMA Na ravni EU ocenjujejo, da letni stroški odpravljanja posledic zaradi nepravilnega dvigovanja bremen znašajo okoli 5,5 milijard EUR. Podatki za leto 2000 * Inšpektor-višji svetnik, Inšpektorat Republike Slovenije za delo,Parmova 33,1000 Ljubljana Delo in varnost 52/2007/5 kažejo, da je 37 % delavcev v državah Evropske unije imelo težave z zdravjem, povezane z ročnim premeščanjem bremen. Na Nizozemskem so ugotovili, da je 54 % delavcev v svoji delovni karieri krajši ali daljši čas imelo težave z zdravjem, povezane z ročnim premeščanjem bremen. V Veliki Britaniji ocenjujejo, da je takih 15 %, v Franciji pa 30 %. Na Danskem poročajo, da so v obdobju 2000 do 2006 za 15 % znižali nezgode pri delu, povezane z ročnim premeščanjem bremen. DOVOLJENE OZ. pRipOROčENE VREdNOSTi dViGOVANJA - izKUšNJE dRUGih d RŽAV EU iN pRipOROčiLA Podzakonski akti večine držav članic EU ne opredeljujejo konkretnih dovoljenih maksimalnih vrednosti za težo bremen, ki jih delavci premeščajo na delovnem mestu. Ne opredeljuje jih niti direktiva 269 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen. Da bi poskusili razumeti način razmišljanja nekaterih držav na področju ročnega premeščanja bremen, povzemamo izvirno dikcijo britanskega pravilnika o ročnem premeščanju bremen (1): »The Manual Handling Operations Regulations set no specifc requirements such as weight limits. The er-gonomic approach shows clearly that such requirements are based on too simple a view of the problem and may lead to incorrect conclusions. Instead, an ergonomic assessment based on a range of relevant factors is used to determine the risk of injury and point the way to remedial action«. »Priročniko ročnem premeščanju bremen« ne opredeljuje specifčne zahteve, kot npr. težo bremena. Ergonomski pristop k problemu jasno kaže, da gre v primeru opredelitve teže bremena za poenostavljeno gledanje na problem, ki nas lahko pripelje v nekorektne zaključke. Namesto tega pravilnik opredeljuje ergonomsko ocenitev relevantnih dejavnikov«. Britanski pravilnik je odraz sprememb kulturnih navad delavcev in delodajalcev na področju ročnega premeščanja bremen, pa tudi odraz dejstva, da so britanski delodajalci na tem področju prepoznali “cost beneft” problema. Na zelo podoben način to področje opredeljujejo nemški, estonski, irski in švedski pravilniki. Tabela 1 kaže, kako pravilniki nekaterih držav članic EU opredeljujejo maksimalne vrednosti za težo bremena na področju ročnega premeščanja bremen. Iz tabele je razvidno, da se večina držav članic EU v svojih podzakonskih aktih »izogiba« konkretnemu opredeljevanju maksimalnih vrednosti teže bremen. Namesto tega dovoljujejo dvigovanje bremen, ki ne povzroči okvare zdravja delavcev. Že dolgo je namreč v teoriji dvigovanja bremen jasno, da je obremenitev delavcev odvisna od številnih drugih dejavnikov (lastnosti bremena, 7 Tema meseca lastnosti delavca, značilnosti delovnega okolja) in da sama teža bremena pomeni en sam podatek v analizi obremenitev delavcev. Zato oceno tveganja prepuščajo presoji pristojnih strokovnjakov. Ker se delodajalci zavedajo, da bi ob okvari zdravja morali delavcu plačati visoko odškodnino, si močno prizadevajo, da do teh okvar ne pride. Za tak način jih stimulirajo tudi zavarovalnice, saj incidenca pojavnosti vpliva na višino prispevne stopnje (vsaj v veliki večini držav). Tabela 1. Opredeljenost maksimalnih vrednosti teže bremen v različnih državah EU Država Maksimalna vrednost opredeljena? Priporočena maksimalna vrednost Avstria Ne 5 kg Belgija Da –  5 kg Ciper Ne 5 Danska Ne 5 Nemčija Ne 5 Finska Ne 5 Francija Ne 5 Velika Brit. Ne Ne Nizozemska Ne 5 Italija Ne 5 Švedska Ne 0 Slika 1. Priporočene maksimalne vrednosti ročnega premeščanja bremen. http://www.preventex.qc.ca/documentation/en/Vol21_1A.pdfVir: pRipOROčiLA GLEdE MAKSiMALNEGA BREMENA Tudi Mednarodna organizacija dela (MOD) v konvenciji 127 iz leta 1967 ne opredeljuje konkretne maksimalne vrednosti teže bremena. Na splošno opredeljuje pravico delavca do usposabljanja, izogibanja prenašanju težkih bremen ter obveznosti posameznih članic MOD do izboljšanja stanja (2). Tudi Priporočilo MOD 128 ne opredeljuje vrednosti in bolj ali manj povzema dikcijo konvencije 127 (3). NIOSH (National Institute for Occupational Safety and Health) defnira kot RWL (Recommended Weight Load) – priporočena vrednost, breme 23 kg (4). Čeprav britanski pravilnik ne opredeljuje maksimalne vrednosti, njihov HSE (Health nad Safety Executive) predlaga maksimalne dovoljene vrednosti za posamezne panoge. Tako npr. za področje proizvodnje papirja priporoča maksimalno vrednost 17 kg (5). Britanski izdajalci časopisov so samoiniciativno »standardizirali« maksimalno vrednost bremena na 15 kg (5), čeprav je praksa večine britanskih delodajalcev, da dovoljujejo preme- 8 ščanje bremen, težkih do 12 kg. Koristne informacije o priporočenih maksimalnih vrednostih teže bremen so dostopne na spletni strani http://www. preventex.qc.ca/documentation/en/ Vol21_1A.pdf (slika 1). Omenjena spletna stran prikazuje priporočene maksimalne vrednosti v optimalnih razmerah NIOSH-a in standarda ISO 11228-1. Ob upoštevanju standardov je treba upoštevati frekvenco dvigovanja bremen, trajanje, značilnosti bremena, značilnosti okolja in položaj pri delu. OcENJEVANJE TVEGANJA Obstajajo različne metode ocenjevanja tveganja zaradi ročnega premeščanja bremen. Danes se največ uporabljata britanska metoda MAC (Manual handling Assessment Charts) - slika  in nemška KIM (Key Indicators Manual handling) - slika 3. Dostopni sta na spletni strani inšpektorata Republike Slovenije za delo http://www.handlin-gloads.eu/sl/15.htm. Vendar je treba omeniti, da imamo tudi v slovenskem prostoru varnosti in zdravja na voljo uporabno in prijazno slovensko interaktivno metodologijo (slika 4), ki sojo pripravili na ZVD Zavodu za varstvo pri delu d.d., kjer je tudi dostopna. Omenimo, da metodologija nima pravne podlage v podzakonskem aktu. Ne glede na to pa je njena uporaba zaželena kot podpora k odločanju o tveganjih, povezanih z ročnim premeščanjem bremen na delovnem mestu. Seveda lahko delodajalec oziroma njegov strokovni sodelavec izbere tudi druge metodologije ocenjevanja. Slika 2. Britanska MAC metodologija ocenjevanja ročnega premeščanja bremen Vir: http://www.handlingloads.eu/sl/20.htm Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca Slika 3. Nemška KIM metodologija ocenjevanja tveganja zaradi ročnega premeščanja bremen Vir: http://www.handlingloads.eu/sl/20.htm Slika 4. Metodologija ocenjevanja tveganja zaradi ročnega premeščanja bremen. Vir: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d. POMEMBNO Zelo redko pa se delodajalci zanima- jo za možnost ocenjevanja tveganja Na inšpektoratu RS za delo (IRSD) ročnega premeščanja bremen oz. me-ugotavljamo, da se vprašanja delo- dajalcev nanašajo pretežno na dikcijo todologije ocenjevanja. Ob tem pa se 7. člena pravilnika o pogojih za roč- pozablja na pomembno dikcijo 6. člena no premeščanje bremena: “Delavec pravilnika: posamezne kategorije sme ob upo- »Pri določanju delovnih nalog za roč- števanju dejavnikov iz priloge I ročno no premeščanje bremen mora deloda- premeščati bremena z največjo maso, jalec upoštevati telesno zmogljivost, določeno v prilogi II, ki je sestavni del starost in spol. Telesno zmogljivost tega pravilnika. Skupno sme delavec oceni pooblaščeni zdravnik«. V tem najhitreje v dveh urah premestiti le primeru pa je mnenje pooblaščenega 1000 kg najtežjih bremen in isti dan ne zdravnika za delodajalca zavezujoče. sme biti obremenjen z dodatnim delom Pomembno je poudariti, da ima vsak premeščanja. “ delavec, ne glede na starost ali spol, različno telesno zmogljivost. Zato je absurdno problematiko ročnega premeščanja bremena omejiti le na dikcijo 7. člena pravilnika. zAKLJUčEK Značilno je, da v Sloveniji delodajalci še vedno niso prepoznali »cost beneft« problematike ročnega premeščanja bremen. Glede na to, da ni sistemske ureditve diferenciranih prispevnih stopenj, je to razumljivo. Tudi na področju problematike ročnega premeščanja bremen ne uporabljajo pravilnika na pravi način in se predvsem posvečajo mehaničnemu seštevanju vrednosti bremen v okviru 1000 kilogramov. Zelo malo pa uporabljajo možnost izračuna obremenjenosti delavca na osnovi ocene tveganja. V slovenskem prostoru varnosti in zdravja imamo na voljo zanesljivo metodologijo izračuna. Nima sicer pravne podlage, vendar pomeni pomembno pomoč pri ocenjevanju obremenjenosti. Zelo malo ali sploh ne se delodajalci o problematiki ročnega premeščanja bremen pri ocenjevanju telesne zmogljivosti delavca posvetujejo s pooblaščenim zdravnikom, specialistom medicine dela. Mnenje pooblaščenega zdravnika je v tej specifčni situaciji za delodajalca zavezujoče. LiTERATURA: 1. The manual Handlings Operations Regulations 1992, Statutory instruments, 1992 No 2793: 1-6. 2. http://www.ilo.org/ilolex/cgi-lex/ convde.pl?C127, dostopno na spletni strani na dan: 19.09.2007. 3. http://www.ilo.org/public/english/ protection/safework/standard.htm, dostopno na spletni strani na dan: 19. 09. 2007. 4. http://www2.fhs.usyd. edu.au/ess/smith/ EXSS%203004%20Ergonomics/ Lectures/Lecture%2014%20Gui delines%20for%20Safe%20Man ual%20Handling%20(colour).pdf, dostopno na spletni strani na dan: 18. 09. 2007 5. http://www.hse.gov.uk/pubns/ iacl105.pdf, dostopno na spletni strani na dan: 18. 09. 2007 Delo in varnost 52/2007/5 9 Tema meseca ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM IN BoLEZNI GIBAL prof. dr. Marjan BILBAN, dr. med.* Janet Klara DJOMBA, dr. med.** IZVLEČEK Poklicne okvare hrbtenice lahko nastanejo pri delih, ki zahtevajo fleksijo in rotacijo hrbtenice, naglo krčenje paravertebralnih mišic, zvit položaj pri delu ali pri nepravilnem dvigovanju bremen. Dolgotrajno sedeče in stoječe delo oziroma pripogibanje in hoja z bremenom vplivajo na pojav deformacije hrbtenice. V raziskavi je posebna pozornost namenjena delu, ki ga delavci opravljajo in ki je tesno povezano s težavami, ki jih delavci imajo. Predstavljene so možnosti za ukrepanje na ravni celotne populacije in na lokalni ravni. ABSTRACT Occupational back injuries may occur at work activities that involve flexion and rotation of the spine, rapid contracting of paravertebal muscles, bend position at work or at incorrect lifting of loads. Long duration of work in sitting and standing position, bending and walking while carrying the load influence have important influence on the deformation of the spine. In the research, special attention is given to the work activities that workers are performing and which are connected with the health problems of workers. Article introduces possibilities for dealing with the problems on the whole population level and on the local level. obolenje lokomotornega aparata kot posledica fzičnih obremenitev. Obolenja lumbalnega dela so najznačilnejša pri fzičnih delavcih, vratne hrbtenice pa pri delavcih, ki držijo pri delu glavo sklonjeno naprej ali nazaj (vozniki, krojači, delavci z zaslonsko opremo pa tudi intelektualni poklici). Pri dvigovanju bremen je treba upoštevati vplive: a) človeka: starost, spol, zdravstveno stanje, zmožnost, vzdržljivost – reaktivnost, usposobljenost, izkušnje, motiviranost, telesno težo in velikost itd., b) bremena: teža, oblika, velikost, lega, višina dviga, transportna pot, hitrost transporta, frekventnost itd., c) oblike bremena: oprijemljivost, oblika prijemališča, lega prijemališča, uporaba pomagal, enoročno ali dvo-ročno dviganje ali nošenje itd. Prav zaradi tega ne more biti vseeno, ali napišemo delavcu omejitev dvigo- * ZVD Zavod za varstvo pri delu, UL Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje ** Splošna bolnišnica Izola 0 vanja 5, 10 ali 15 kg, ne da bi upoštevali vse predstavljene parametre, še posebej pa tudi skupno težo bremena oz. frekventnost dvigovanja, višino, iz katere oziroma na katero mora dvigovati breme oz. ga dvigniti, in njegovo celotno zdravstveno stanje. Pri pripognjenem položaju delavec pri-pogne ledveno hrbtenico, se skloni v kolkih in lahko tudi zasuka prsno hrbtenico. Do 30 stopinj pripogiba se hrbtenica upogiba med posameznimi ledvenimi vretenci. Upogib nad 30 stopinj je do tretjine v hrbtenici (v križu), ostali dve tretjini pa v kolkih. Ko dvigujemo breme, rotiramo kolke in lumbosakral-ne segmente hrbtenice, koleni lahko upognemo ali pa ostaneta zravnani. Pri pripogibu gib v hrbtenici imenujemo pripogib in v kolkih priklon. Pri pripogibu lumbalne hrbtenice se poveča aktivnost erektorjev trupa. Mišična aktivnost pa pri inklinaciji trupa 90o preneha in trup obvisi na ligamentu, sklepnih kapsulah ter intervertebralnih disku-sih. Podprejo ga tudi kontejnerji zraka v trebušni in prsni votlini. Pri dvigu bremena sta pomembna njegova oblika in volumen. Dvigovati moramo čim bliže telesu, da zmanjšamo ročico zunanjega bremena in obremenitev mišične mase. Kolenski model dviganja bremen (kolena in kolki so skrčeni, ledveni del hrbtenice pa je zravnan – čepeča metoda) se priporoča zaradi enakomernega pritiska na intervertebralne diske in aktiviranja močnih mišic spodnjih okončin. Če pa ima breme velik volumen, se poveča njegova ročica in obremenjenost mišic ramenskega obroča. Pri tem sta močno obremenjeni koleni in energetska poraba je večja. Če dvigamo od 45 stopinj do vzravna-nega položaja, se intradiskalni pritisk ne spremeni, če dvigamo z ravnimi ali upognjenimi koleni. Hrbtenico varujejo hrbtne mišice (dor-zalni erektorji) in mišice trebušne votline spredaj. Višino delovnega pulta prilagodimo višjim delavcem, manjšim pri tem pristavimo podstavek oziroma zvišamo sedežno višino. Delovno površino naravnamo glede na komolčno višino osebe, ki je odvisna od vrste dela. Roki sta najmočnejši in najspretnejši, če sta nadlahti spuščeni ob telesu, komolca pa v pravem kotu. Pri fnih delih je treba delovno površino približati očem oziroma jo oddaljiti, kadar je rokam treba pomagati s silo vsega telesa. Pomagamo si tako, da sedečim osebam prilagodimo višino sedežne površine, stoječe pa postavimo po potrebi na podstavke. Zato mora biti delovna površina konstruirana za velike osebe. Še bolj zahtevno je oblikovanje horizontalnega delovnega območja. Roka namreč pri gibanju ne opisuje polkroga, ampak epicikloid, ker se vrtita komolec in rama hkrati. Drobno ročno delo zahteva približanje predmeta dela k očem na 30 cm razdalje, torej nad višino komolcev. Lahko delo se opravlja v višini komolcev. Težko delo, ki zahteva veliko moč, se opravlja 20 cm pod višino komolcev. Z ergonomskega vidika je v horizontalni ravnini najbolj ekonomično gibanje Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca v kotu 30o. Normalni delovni prostor zgornjih okončin je vodoravna površina znotraj dosega podlakti in roke. Največji doseg v dolžini zgornjega uda je rezerviran le za občasne dejavnosti! Epidemiološki kazalniki Bolezni gibal so najpogostejši razlog za hude, kronične bolečine in telesno prizadetost več sto milijonov ljudi po svetu (1). 70 do 85 % vseh je imelo bolečine v hrbtu vsaj enkrat v življenju, s staranjem populacije pa se bo obseg problema še povečal in močno obremenil zdravstveni sistem (1). Letna incidenca bolečin v hrbtu pri odrasli populaciji je 15 do 45 %, prevalenca pa je okoli 30 % (2). Kljub veliki razsežnosti teh bolezni po vsem svetu ji zdravstvena stroka ne namenja pozornosti, ki jo zaslužijo, zato se ustvarja vtis, da so bolezni gibal manj resne kot npr. bolezni srca in ožilja, aids in rak, obravnavajo pa jih zgolj kot neizogibno posledico staranja (1). Vzrok za bolečino v križu je v več kot 90 % mehaničen ali pa izvira iz degenerativnih sprememb ledvenega dela hrbtenice (3). Bolečina ledvenega dela hrbtenice je najpogostejša bolečina gibalnega sistema. Način življenja sodobnega človeka je dosti bolj statičen, kot je bil v minulih stoletjih (4). Pri ljudeh, ki veliko sedijo, je zdravje gibal dokazano slabše. Bolj kot intelektualne dejavnosti, ki nas silijo k pisalni mizi oziroma računalniku, so večji problem zaposleni v industriji, ki opravljajo normirano delo s prisilno držo hrbtenice sede ali v kakem drugem položaju. Problem sodobnega človeka so tudi enostranske obremenitve hrbtenice. Medvretenčne ploščice se pri odraslih prehranjujejo z difuzijo, ki je motena, če se gibljemo premalo. To le še pospeši nastanek degenerativnih sprememb gibalnih segmentov hrbtenice, ki so najpogostejši vzrok tako akutni, kot kronični bolečini v križu (4). Bolečine v vratu so najpogosteje posledica sedečega dela, ki terja prisilno držo zgornjega dela hrbtenice. Delež aktivnega prebivalstva, ki svoje delo opravljajo sede, še nikoli ni bil tako velik, svoje pa doda tudi sedeče preživljanje prostega časa, predvsem za televizijskimi sprejemniki ali računalniškimi zasloni (5). Bolečine v vratu lahko nastopijo zaradi neposrednega zunanjega pritiska na hrbtenjačo in/ali vratne živčne korenine, zaradi centralne kompresije hrbtenjače, spremenjene oblike in strukture medvretenčnih ploščic, degenerativno spremenjenih vretenc, okvare ligamentarnih Delo in varnost 52/2007/5 struktur in zaradi povečane gibljivosti cervikalnih segmentov (6). Degenerativne bolezni zajamejo najprej medvretenčne ploščice. Različni dejavniki, kot so staranje, kajenje in diabetes, lahko vplivajo na hitrejšo degeneracijo medvretenčne ploščice, pokazalo pa se je tudi, da izpostavljenost vibracijam pospešuje degenerativne procese. S staranjem se spreminja struktura ploščice, ki postane bolj občutljiva in se prej poškoduje. Ob degenerativnih spremembah medvretenčne ploščice se spreminja tudi njena funkcija. Ne deluje več kot amortizer, počasi lahko nastanejo ob nepravilnih obremenitvah večje reaktivne spremembe na kostnih in vezivnih delih hrbtenice (7). Poleg degenerativnih bolezni hrbtenico lahko prizadenejo še rev-matske bolezni, osteoporoza, skolioze (predvsem pri otrocih in mladih), vnetne bolezni ter poškodbe. Dejavniki tveganja za nastanek bolezni gibal 1. Spol Številne raziskave, ki so pogostost bolezni gibal opazovale tudi glede na spol, so pokazale, da je prevalenca teh bolezni višja pri ženskah (8-13); 2. Starost Prevalenca bolezni gibal se veča s starostjo, kar potrjujejo različni avtorji (13-15). Bolezni gibal so pogosto posledica starostno pogojenih sprememb na gibalih, ker pa število starejših nenehno narašča, lahko pričakujemo tudi porast teh bolezni (1); 3. Vrsta dela Prisotnost bolečine v gibalih je lahko znak ponavljajoče se preobremenitve ali pa zgodnji znak resne bolezni (16). Bolečine v križu so ena najpogostejših poklicnih težav, ki prizadene zaposleno populacijo v razvitem svetu (17). Pogosto so pogojene z dvigovanjem in prenašanjem bremena in izpostavljenosti vibracijam (16,18). Bolezni zgornjih okončin (prsti, dlani, roke, komolci, ramena, vrat) so pogosto posledica ponavljajočega se ali dolgotrajnega statičnega dela ali pa se zaradi takega dela poslabšajo (16,18). S ponavljajočimi se gibi in izpostavljenostjo vibracijam so povezane tudi bolečine v hrbtu (18). Prevalenca le-teh je sorazmerna s številom ur, porabljenih za ponavljajoče se gibe (19). Raziskava prevalence bolezni gibal pri voznikih je jasno pokazala, da je vožnja z avtomobilom povezana z bolniškim stale-žem zaradi bolečin v hrbtu. To je opazno pri delavcih, pri katerih je vožnja del službe, pogostost bolečin v hrbtu pa se veča s številom prevoženih kilometrov (20). Interakcija med fzičnimi in psiho-socialnimi dejavniki tveganja pri delu (visoko psihosocialno obremenjenost označujejo velike psihične obremenitve, nizka stopnja kontrole nad delom in majhna podpora iz socialnega okolja) prav tako vpliva na povečevanje tveganja za nastanek bolečin v hrbtu (21). Bolečine v križu pa se ne pojavljajo le pri zaposlenih prebivalcih, pač pa so velik problem tudi med nezaposlenimi. Na to je opozorila študija MORGEN, ki je pokazala, da je več kot četrtina moških z bolečinami v križu nezaposlena, pri ženskah pa je odstotek še večji – kar polovica žensk, trpečih za bolečinami v križu, je nezaposlenih (8). Ali so bolečine v križu vzrok ali posledica nezaposlenosti, pa avtorji ne navajajo; 4. Izobrazba in družbeni sloj Bolezni gibal so povezane tudi s socialno-ekonomskimi dejavniki, pogostost akutnih in kroničnih bolečin v hrbtu je namreč v obratnem sorazmerju s stopnjo izobrazbe, družbenim slojem in osebnim dohodkom (22); 5. Bivalno okolje Vpliv bivalnega okolja na pogostost bolezni gibal je raziskovala japonska študija, kije pokazala, da je prevalenca bolečin v sklepih pri ženskah višja v kmečkem (70 %) kot v mestnem okolju (50 %) (23); 6. Drugi dejavniki tveganja Povezava med depresijo in kroničnimi bolečinami se je nakazovala že nekaj časa, nato pa je študija Rajale in sodelavcev (9) pokazala, da so bolečine v različnih regijah telesa pogostejše pri depresivnih bolnikih, najpogosteje prizadeta regija pa je vrat. Za bolečinami v vratu je trpela več kot polovica depresivnih moških in 65 % depresivnih žensk. Pomemben dejavnik tveganja za nastanek bolezni gibal je tudi življenjski slog. Pokazalo se je, da obstaja povezava med indeksom telesne mase in bolečinami v spodnjem delu hrbta. Tisti z nižjo te- Tema meseca lesno maso imajo manj bolečin v hrbtu kot tisti z višjo (24). Slovenska raziskava »Ocena povezanosti med gibalno/športno aktivnostjo in zdravjem pri odraslih prebivalcih Slovenije« (25), ki je potekala v okviru projekta ciljno-raziskovalnega programa Gibalna/športna aktivnost za zdravje je pokazala, da imajo opazovanci, ki v svojem življenju niso bili v prostem času nič gibalno/športno aktivni, v statistično značilno večjem odstotku diagnosticirane bolezni gibal (36,9 %) kot tisti, ki so bili aktivni do 25 % svojega življenja (29,7 %) ali 25 do 49 % svojega življenja (25,9 %). Pri tistih, ki so bili aktivni večji del svojega življenja, pa seje odstotek zviševal (aktivni 50 do 75 % svojega življenja: 27,5 %; aktivni 75 % ali večji del svojega življenja: 30,4 %. To jasno kaže, daje redna zmerna telesna dejavnost v prostem času izredno pomembna za preprečevanje nastanka te skupine bolezni. Razširjenost bolezni gibal v Evropi V Ukrajini se je obolevnost zaradi bolezni gibal v zadnjih treh letih podvojila in je na drugem mestu za cirkulator-nimi boleznimi. Delež bolezni gibal je višji na delovnih mestih, kjerjejakost vibracij in hrupa večja (26). V Nemčiji imajo bolečine v hrbtu v zaposleni populaciji 70-odstotno prevalenco in 40-odstotno incidenco ter tako spadajo med najpomembnejše zdravstvene težave (27). Po podatkih latvijske raziskave vedenjskega sloga odraslih prebivalcev v letu 2000 je imelo v zadnjem letu 17,3 % prebivalcev bolezni hrbtenice, pri čemer je več bolnikov med ženskami kot pri moških. Več kot tretjina je v zadnjem mesecu navajala bolečine v hrbtu, bolečine v predelu vratu in ramen pa je navajalo 15,1 % moških in 28,1 % žensk (10). Podobna raziskava v Litvi je pokazala, da je imelo v zadnjem letu 15,1 % prebivalcev bolezni hrbtenice, od tega manj moških kot žensk. Tudi bolečine v sklepih, hrbtu in vratu oziroma ramenih v zadnjem mesecu je navajalo več žensk kot moških (11). Na Finskem je tovrstna raziskava pokazala, daje imelo vzadnjem letu 11,7 % prebivalcev bolezni hrbtenice, od tega več moških kot žensk. Bolečine v sklepih ali hrbtu vzadnjem mesecu je 2 navajalo več žensk kot moških. Izstopa podatek, da pri ženskah največ bolečin v hrbtu (44,6 %) navajajo pripadnice starostne skupine 15 do 24 let (12). Raziskave o razširjenosti bolezni gibal v Sloveniji Glede na rezultate raziskave so za bolečine v križu v Sloveniji med odraslimi prebivalci najbolj ogrožene populacijske skupine: ženske, prebivalci v starosti 50 do 59 let, prebivalci z dokončano osnovno šolo, tisti, ki delajo kot težki delavci v kmetijstvu ali industriji, tisti, ki po lastnem mnenju sodijo v spodnji ali delavski družbeni sloj, in tisti, ki živijo v vzhodnem delu Slovenije (28). Profl odraslega prebivalca Slovenije, ki je najbolj ogrožen za bolečine v vratu oziroma ramenih, pa je najverjetneje takšen: ženska, stara 50 do 59 let, z nedokončano osnovno šolo, je upokojena, nezaposlena, ali pa dela v industriji, sodi v spodnji družbeni sloj in živi v primestnem okolju vzhodnega dela Slovenije (28). proučevanje zdravstvenega absentizma zaradi bolezni gibal Iz evidence začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, nege in drugih vzrokov, ki jo vodi inštitut za varovanje zdravja, povzemam, da je bil v letu 2004 odstotek bolniškega staleža 4,84 %. V tem letu je bilo 762.273 primerov odsotnosti z dela s 14.560.366 izgubljenimi delovnimi dnevi. Med njimi je bilo 92.227 (12,9 %) primerov odsotnosti zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva z 2.734.256 (18,77 %) izgubljenimi delovnimi dnevi. odstotek bolniškega staleža (BS %) – število izgubljenih delovnih dni krat 100 / število zaposlenih krat število opazovanih dni (v podjetju okrog 220 do 260) oz. odstotek izgubljenih delovnih dni (ali koledarskih ali efektivnih ur dela) na enega zaposlenega je bil pri boleznih mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva 0,91 % in je najvišji med vsemi skupinami po MKB-10. Indeks onesposobljenja (Io) – število izgubljenih (delovnih) dni na enega zaposlenega delavca je bil za vse odsotnosti z dela 17,66, za bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva pa 3,32 (18,79 %) - spet največ med vsemi diagnostičnimi skupinami po MKB-10. Indeks frekvence (IF) – število primerov bolniškega staleža na 100 zaposlenih delavcev je bilo v tem obdobju za vse diagnoze skupaj 92,47 in za bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva 11,19, s čimer so te diagnoze po frekventnosti na tretjem mestu za boleznimi dihal in nego družinskega člana. Indeks resnosti (R) (povprečno trajanje ene odsotnosti z dela) – nam pove število izgubljenih dni na eno bolezensko odsotnost z dela in je za vse diagnostične skupine skupaj 19,10 in za bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva 29,65 dni. (V razpravi ne bomo upoštevali dejavnosti tobačne industrije, ker je šlo za izrazito majhno število primerov z dolgo odsotnostjo v specifčnem primeru ukinjanja dejavnosti v slovenskem prostoru, zato podatki niso povsem primerljivi). %BS 0 0,2 0,4 0,6 0,8 Nekatere inf. in paraz. bolezni Neoplazme Bolezni krvi in krvotv. organov Endokrine, prehr. in presn. bolezni Duševne in vedenjske motnje Bolezni živčevja Bolezni očesa in adneksov Bolezni ušesa in mastoida Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Bolezni kože in podkožja Bol. mišičnokos. sist. In vez. tkiva Bolezni sečil in spolovil Nosečnost, porod in popor. obdobje Stanja, ki izv. v per. (obporod.) obdobju Priroj. malfor., defor. in kromos. nenorm. Simpt, znaki ter nenorm. klin.lab.izv. Poškodbe in zastrupitve pri delu Poškodbe in zastrupitve izven dela Dej., ki vpl. na zdr. st. in na stik z zdr. sluz. Nega družinskega člana --------ri----------!-----------!----------!-----------' ..........i....... 1................ n.....:'" ................r i ¦ ¦...... 3.....:'" ...........f" l 1 : ........ ±3.....:........ ................ MU'" :n"":........ ...........1 i : ¦i ................ i ......................... .......i ......i":........:........ i: : Graf št. 1: Odstotek bolniškega staleža po poglavjih MKB-10, Slovenija 2004 Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca %BS 0 0,05 0,1 0,15 0,2 0,25 0,3 0,35 0,4 I------------1------------1------------1------------1-----------1------------L------------1------------L M00-M25Artropatije M30-M36 Sistemske vezivnotkivne bolezn M40-M43 Defbmirajoče bolezni hrbta M46-M49 Spondilopatije VRAT(M500,M530,M531 ,M542) KRIŽ (M510,M532,M533,M544,M545) M541 Radikulopatije M538, M539, M546, M548, M549 Nepredeljene bolezni hrbta M60-M63 Mišične motnje uge motnje mehkega tkiva M70-M79 Druge motnje mehkega tkiva M80-M94 Bolezni kosti in hrustanca M95 -M99 Druge motnje mišlčnokostnega sistema in vez. tk. I : 1 1 ¦ : ! ! 1 i : 3 : 1 1 Graf št. 2: Odstotek bolniškega staleža: Bolezni mišičnokostnega sistema in vezivnega tkiva, Slovenija 2004 Vrat: Okvare medvretenčne ploščice vratne hrbtenice Cervikobrahialni sindrom Cervikobrahialgija Križ: Okvara medvretenčne ploščice ledvenega in drugih delov hrbtenice Spinalna nestabilnost Križničnotrtična okvara Bolečine v križu z išiasom Bolečine v križu vrat ? vsi D moški B ženske Graf št. 3: Odstotek bolniškega staleža za področje vratu in križa po spolu:, Slovenija 2004 %BS ) 2 4 6 8 10 12 14 16 18 Gozdarstvo in gozdarske dejavnosti Pridobivanje premoga in lignita, šote Pridobivanje hrane, pijače in krmi Proizvodnja tobačnih izdelkov Proizvodnja tekstilij Proizvodnja oblačil; strojenje in dodelava krzna Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov 1 : : : ' I I I I I I Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona Proizvodnja drugih vozil in plovil ' I ' I Graf št. 4: Odstotek bolniškega staleža po gospodarskih dejavnostih, Slovenija 2004 Delo in varnost 52/2007/5 Skupno število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega v letu 2004 je bilo 17,66 dni in zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva 3,32 – največ med vsemi skupinami po MKB - sledijo poškodbe in zastrupitve izven dela in pri delu. Skupno število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega moškega v letu 2004 je bilo 15,78 dni in zaradi bolezni mi-šično-kostnega sistema in vezivnega tkiva 3,09 (najvišje število izgubljenih delovnih dni je bilo zaradi poškodb in zastrupitve izven dela, nato pa sledijo poškodbe in zastrupitve pri delu). Skupno število izgubljenih delovnih dni na zaposleno žensko v letu 2004 je bilo 19,98 in zaradi bolezni mišično-kost-nega sistema in vezivnega tkiva 3,60 – največ med vsemi skupinami po MKB - sledijo odsotnosti zaradi nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja ter poškodbe in zastrupitve izven dela. Če skupino bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva primerjamo po spolu, vidimo, da so v letu 2004 beležili pri moških 47.413 primerov odsotnosti z dela zaradi bolezni te skupine (14,19 % vseh primerov odsotnosti) in pri ženskah 44.814 primerov (10,4 % vseh primerov odsotnosti). Zaradi odsotnosti so moški izgubili 1.403.649 delovnih dni, ženske pa 1.330.607 Bolniški stalež moških zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva je bil 0,85 % (večji od te skupine je bil stalež zaradi poškodb in zastrupitev izven dela) in žensk 0,99 % (daleč najvišji odstotek med vsemi skupinami po MKB). K celotnemu bolniškemu staležu moških, ki je bil 4,32 %, so te bolezni prispevale 19,6 %, in pri ženskah, kjer je bil 5,47 %, 18,09 %. Število primerov odsotnosti na 100 zaposlenih zaradi te skupine obolenj je bilo pri moških 10,43 in pri ženskah kar 12,12, število izgubljenih dni na enega zaposlenega pri moških 3,09 in pri ženskah 3,60 ter povprečno trajanje ene odsotnosti pri moških 29,60 in pri ženskah 29,69 dni. Povprečno trajanje odsotnosti z dela zaradi vseh obolenj skupaj v primerjavi z obolenji mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva je bilo višje le v starostnih kategorijah do 19 in nad 64 let (pri ženskah – ki večinoma v tej starostni skupini ne sodijo več v delovno populacijo), v vseh drugih starostnih kategorijah (v katerih je tudi večina t.i. delovne populacije) pa je povprečno trajanje odsotnosti zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva pomembno višje od povprečja 13 90 Tema meseca %BS 012345678 Gozdarstvo in gozdarske dejavnosti Pridobivanje hrane, pijače in krmi Proizvodnja tobačnih izdelkov Proizvodnja tekstilij Proizvodnja oblačil; strojenje in dodelava krzna Obdelava in predelava lesa Z] I : '" : ' ¦ ¦ ¦ : Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona Proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedr.goriva Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelko\ Proizvodnja drugih vozil in plovil I : I I : I : Graf št. 5: Odstotek bolniškega staleža po gospodarskih dejavnostih: bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, Slovenija 2004 %BS 0 0,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 Gozdarstvo in gozdarske dejavnosti Ribištvo, ribogojstvo, ribiške storitve Pridobivanje premoga in lignita, šote Pridobivanje uranovih in torijevih rud Pridobivanje hrane, pijače in krmi Proizvodnja tobačnih izdelkov Proizvodnja tekstilij Proizvodnja oblačil; strojenje in dodelava krzna Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov Storitve javne higiene I' | : I .....I- I : : : I: : I : : : I : ; Graf št. 6: Odstotek bolniškega staleža po gospodarskih dejavnostih: dorzopatije križa (moški), Slovenija 2004 %BS 0123456789 10 Gozdarstvo in gozdarske dejavnosti Pridobivanje hrane, pijače in krmi ¦ i 13 Proizvodnja oblačil; strojenje in dodelava krzna Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov Proizvodnja kovinskih izdelkov Proizvodnja motornih vozil in prikolic Proizvodnja pohištva Pomožne prometne dejavnosti ¦ i ¦ ¦ ¦ i ¦ : ¦ Graf št. 7: Odstotek bolniškega staleža po gospodarskih dejavnostih: dorzopatije križa (ženske), Slovenija 2004 vseh obolenj. Še posebej je to odstopanje pomembno v starostni skupini nad 64 let pri moških. V starostni skupini 20 do 44 let je odstotek bolniškega staleža zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva 0,52 % (pri moških 0,46 in pri ženskah 0,59), v starostni skupini od 45 do 64 let pa 1,68 % (pri moških 1,54 in pri ženskah celo 1,88). Število izgubljenih dni na enega zaposlenega zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva je bilo v starostni skupini do 19 let 0,46 (pri moških 0,52 in pri ženskah 0,25), v starostni skupini 20 do 44 let 0,52 (pri moških 1,68 in pri ženskah 2,14), v starostni skupini 45 do 64 let 6,12 (pri moških 5,61 in pri ženskah 6,85) in v starostni skupini nad 64 let 2,34 (pri moških 2,39 in pri ženskah 2,09). Število izgubljenih dni na enega zaposlenega je v proučevanem obdobju zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva s starostjo naraščalo in je v starosti 20 do 44 let višje pri ženskah kot pri moških. Število primerov odsotnosti iz dela zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva je v proučevanem obdobju naraščalo s starostjo in je v vseh obdobjih razen do 19 let višje pri ženskah kot pri moških. Povprečno trajanje ene odsotnosti iz dela zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva je s starostjo v proučevanem obdobju naraščalo, in sicer od 8,69 dni v starostni skupini do 19 let, 23,15 dni v starostni skupini 20 do 44 let, 35,73 dni v starostni skupini 45 do 64 let in 47,98 dni v starostni skupini nad 64 let. V starostni skupini 20 do 44 let je bilo pri ženskah višje, nato pa v starostni skupini 45 do 64 let nekoliko nižje in v starostni skupini nad 64 let kar precej nižje kot pri moških. Število primerov odsotnosti na 100 zaposlenih je s starostjo prav tako v porastu (od 5,31 v starostni skupini do 19 let, 8,17 v starostni skupini 20 do 44 let, 17,13 v starostni skupini 45 do 64 let in 4,88 v starostni skupini nad 64 let). Bolezni mišično-kostnega sistema torej največ prispevajo k bolniškemu sta-ležu žensk, še posebej tistih v starostni skupini 45 do 64 let. Najvišje število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega predstavljajo bolečine v hrbtu, pri katerih je število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega kar šestkrat višje, kot pri drugi najbolj zastopani skupini - drugih boleznih hrbta. Delo in varnost 52/2007/5 2 Tema meseca %BS 0 0,05 0,1 0,15 0,2 0,25 Gozdarstvo in gozdarske dejavnosti Pridobivanje hrane, pijače in krmil Proizvodnja oblačil; strojenje in dodelava krzna Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov Obdelava in predelava lesa Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov Proizvodnja kovin Proizvodnja strojev in naprav Proizvodnja drugih vozil in plovil Poslovanje z nepremičninami . ! I : : l : I : : ! : : I : : I : : I : : : I : : ; Graf št. 8: Odstotek bolniškega staleža po gospodarskih dejavnostih: dorzopatije vratu (moški), Slovenija 2004 0,2 0,4 %BS 0,6 0,8 1,2 Gozdarstvo in gozdarske dejavnosti Proizvodnja tobačnih izdelkov Obdelava in predelava lesa Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona Proizvodnja kovin Proizvodnja kovinskih izdelkov Proizvodnja električnih strojev in aparatov Proizvodnja radijskih, televizijskih in komunikacijskih aparatov Proizvodnja drugih vozil in plovil Proizvodnja pohištva Graf št. 9: Odstotek bolniškega staleža po gospodarskih dejavnostih: dorzopatije vratu (ženske), Slovenija 2004 V proučevanem obdobju je bilo med 92.227 primeri odsotnosti z dela zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva največ 49.402 (53,56 %) odsotnosti zaradi bolečin v hrbtu (dorzalgija). Zaradi teh je bilo v proučevanem letu kar 1.347.263 (9,25 %) vseh izgubljenih delovnih dni. Po številu primerov odsotnosti jim sledijo druge bolezni hrbta (dorzopatije), druge motnje mehkega tkiva, druge motnje sklepov, okvare rame, druge entezopatije, druge okvare medvretenčne ploščice, ar-troza kolena, kolka in protin. Bolečina v hrbtu ima za posledico tudi večinski del odsotnosti z dela (0,45 %). Največje število izgubljenih dni na zaposlenega so prav tako posledica bolečin v hrbtu (1,63), drugih bolezni hrbta in drugih okvar medvretenčne ploščice, največ primerov odsotnosti Delo in varnost 52/2007/5 na 100 zaposlenih je zaradi bolečin v hrbtu (kar 5,99), sledijo druge bolezni hrbta in druge motnje mehkega tkiva. Največje povprečno trajanje ene odsotnosti je bilo zaradi drugih okvar medvretenčne ploščice (71,6 dni), sledi artroza kolka (67,3 dni), artroza kolena (39,1 dni). Povprečno trajanje ene odsotnosti z dela je med spoloma dokaj izenačeno, razen najvišje starostne skupine, kjer je delež žensk zaradi upokojitve majhen oz. ostajajo v delovnem procesu pretežno tiste, ki nimajo pomembnejših zdravstvenih problemov. Povprečna odsotnost z dela zaradi bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva je pri moških višja (v starostnem razredu nad 64 let celo precej višja), kot to velja za vse bolezni skupaj, pri ženskah pa je višja v starostnih skupi- nah od 20 do 64 let, v obrobnih starostnih skupinah pa je nižja. Največ odsotnosti z dela je bilo v proučevanem obdobju zaradi dorzopatij ledvene hrbtenice, sledijo artropatije, druge motnje mehkih tkiv in dorzopatije vratne hrbtenice. Najvišje število izgubljenih delovnih dni je bilo zaradi istih diagnoz v enakem rangu. Najvišji bolniški stalež je bil zaradi dorzopatij križa, najvišje število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega je bilo prav tako zaradi dorzopatij križa in prav tako tudi število primerov odsotnosti na 100 delavcev. Najvišja povprečna odsotnost je bila zaradi drugih (neopredeljenih) bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo pa sistemske vezivno tkivne bolezni ter osteopatije in hondropa-tije. Povprečna odsotnost zaradi dorzopatij ledvene hrbtenice je bila 27,60 dni in vratne hrbtenice 26,20 dni. V pojavnosti odsotnosti zaradi proučevanih diagnoz so med spoloma pomembne razlike. Pri obeh spolih so na prvem mestu po številu primerov dorzopatije ledvene hrbtenice, pri moških sledijo artropatije ter druge motnje mehkih tkiv in nato v precej manjšem deležu dorzopatije vratu. Pri ženskah so na drugem mestu dorzopatije vratu in nato v precej izenačenem deležu artropatije in druge motnje mehkih tkiv. V številu dni odsotnosti je pri moških rang enak številu primerov, pri ženskah pa dorzopatijam ledvene hrbtenice sledijo artropatije in šele nato vratna hrbtenica – enako je tudi pri odstotku bolniškega staleža. Izstopa torej večji delež dorzopatij vratne hrbtenice pri ženskah, kar je prav gotovo pogojeno z obremenitvami v zanje specifčnem delovnem okolju. Največ dorzopatij ledvenega dela hrbtenice moških je bilo v proučevanem obdobju v gradbeništvu, sledi proizvodnja kovinskih izdelkov ter strojev in naprav in dejavnost javne uprave in obrambe. Med ženskami je bil najvišji delež dorzopatij ledvene hrbtenice med delavkami v zdravstvenem in socialnem varstvu, izobraževanju ter trgovini na drobno in dejavnosti javne uprave in obrambe. Največ dorzopatij vratne hrbtenice moških je bilo v proučevanem obdobju v gradbeništvu, sledi proizvodnja kovinskih izdelkov ter strojev in naprav, pridobivanje hrane ter pijače in krmil in dejavnosti javne uprave in obrambe. Med ženskami je bil najvišji delež dorzopatij vratne hrbtenice med delavka- 5 Tema meseca mi v zdravstvenem in socialnem var- šele po štiridesetem letu starosti, v na- in dodelava krzna, proizvodnji tekstilij stvu, izobraževanju, dejavnosti javne slednji starostni skupini (nad 50 let) pa ter trgovini na drobno. uprave in obrambe, proizvodnji oblačil, je že manjša. Obstaja tudi precejšnja Z natančnejšim opredeljevanjem sku- strojenje in dodelava krzna, proizvo- verjetnost, da se te težave pri ženskah pin delavcev s tveganjem, izstopajočih dnji tekstilij ter trgovini na drobno. povezujejo s hormonskimi spremem- težav in najbolj kritičnimi gospodarski- bami v menopavzi. mi dejavnostmi, smo želeli izpostaviti Rezultati prikaza Dorzopatije vratne hrbtenice se pri tisto skupino delavcev, kiji moramo na- zdravstvenega absentizma obeh spolih pojavijo kot znatna teža- meniti posebno pozornost. To so med zaradi bolezni gibal va šele po tridesetem letu, razlika v moškimi predvsem delavci v gradbeni- škodo žensk pa se z leti samo veča. štvu, proizvodnji kovinskih izdelkov ter Bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva so za zdravstveno upravičenoodsotnost z obdobju zaposlenih le še malo žensk, in socialno varstvo, proizvodnja obla- Zadnja skupina delavcev ima obrnjeno strojev in naprav (dvigovanje in prena-še vedno problem številka ena pri delav- kah, pa tudi pri delavcih so na drugem razmerje med spoloma, kar je po svoje šanje bremen, prisilne držepri delu ob mestu po pogostosti izdajanja potrdil pričakovano, saj je v tem starostnem strojih ipd. in pri ženskah zdravstveno dela. Razlike med spoloma so v tej sku- ki opravljajo verjetno fzično lažja dela, čilin trgovina na drobno (dvigovanje in pini sorazmerno majhne - verjetnost, da opazujemo pa tudi učinek »zdravega prenašanje oskrbovancev oz. bolnikov bodo šle delavke v bolniški stalež pogo- delavca« - le najbolj zdrave ženske er prisilne drže pri sedečem delu za ostane še aktivne tekočim trakom in dvigovanje iz sede-steje kot moški, je 1,16. Enako razmerje jo . čega položaja pri prodaji). med spoloma za to skupino bolezni je opisano tudi v tuji literaturi. Razprava Posebno pozornost smo v predstavitvi S starostjo bolniški sta lež v tej diagno- V številnih prispevkih v domači in tuji namenili delu, kigadelavciopravljajo strokovni literaturi, ki obravnavajo odsotnost z dela, se poudarja vpliv delovnih razmer, kar je še posebej očitno pri težavah s kostmi, mišicami in vezivnim tkivom. Poznavanje povezave med delovnim mestom in zdravstvenimi težavami delavcev je velikokrat zanemarjeno. Vendar je delovno mesto lahko vzrok težav, obenem pa je tudi idealno področje za izvajanje preventivnih dejavnosti. V naši analizi smo v ta namen prou- bolj ogroženi zaradi težav z ledveno čevali odsotnost z dela zaradidveh okolice za svojedelo. Nimastalnega stični skupini narašča – pri ženskah je in ki je tesno povezano s težavami, ki pričakujemo, da bodo moški bistveno V našianalizi smo v ta namen prou- rebitnih sposobnosti in dobiti priznanja strokovni literaturi, ki obravnavajo od- jih delavci imajo Nekvalifcirani delavci so pogosteje v bolniškem staležu – tako zaradi nižje motivacije za delo zaradi neustreznega statusa na delu ali celo odsotnosti stalnega delovnega mesta, nižje plače, manjše sposobnosti od zahtev delovnega okolja ipd. Veliko jih dela na najenostavnejših delih, ki so strogo repetitivna in monotona. Tak Iz obremenitev na delovnih mestih za izvajanje preventivnih dejavnosti. delavec ne more pokazati svojih mo- rast še občutnejša (prav tako tudi šte- sotnost z dela, se poudarja vpliv delov- ci so pogosteje v boln iškem staležu – tako zaradi nižje motivacije za delo zaradi neustreznega statusa na delu ali celo odsotnosti stalnega delovnega mesta, nižje plače, manjše sposobnosti od zahtev delovnega okolja ipd. Veliko jih dela na najenostavnejših delih, ki patijindrugih motenj mehkih tkiv žav, obenem pa je tudiidealno področje so strogo repetitivna in monotona. Tak vilo primerov odsotnosti, povprečno nih razmer, kar je še posebej očitno pri – takozaradi nižje motivacije za delo zaradi neustreznega statusa na delu ali celo odsotnosti stalnega delovnega mesta, nižje plače, manjše sposobnosti od zahtev delovnega okolja ipd. Veli-ledvene invratne hrbteniceterartro- Vendar je delovno mesto lahko vzrok te- kojih dela na najenostavnejših delih, ki trajanje ter število izgubljenih delovnih težavah s kostmi, mišicami in vezivnim za rezega sa na del tkivom. Poznavanje povezave med de- ali celo odsotnosti stalnega delovnega lovnim mestom in zdravstvenimi težava- mesta, nižje plače, manjše sposobno- hrbtu, mednjimipa zaradi dorzopatij mi delavcev je velikokrat zanemarjeno. sti od zahtev delovnega okolja ipd. Veli- hrbtenico, ženske pa zaradi težav z diagnoz (bolečina v križu in bolečina v delovnega mesta in je vsak trenutek vratno hrbtenico. Dorzopatije ledvene vratni hrbtenici) v posameznih gospo- lahko postavljen na drugo delo, kar hrbtenice pri moških predstavljajo kar darskih dejavnos ih. Pokazalo se je, nekateri težko prenesejo. Pogosto gre 49,18 % vseh diagnoz, pri ženskah pa da so gospodarske dejavnosti, vka- za delavce z nižjimi intelektualnimi 39,93 % vseh diagnoz 13. skupine po terih najpogosteje prihaja do bolečine sposobnostmi, primitivno strukturirane MKB. Verjetnost, da bo delavka odšla v križu, pri delavcih druge kot pri de- osebnosti in podobno. Čutijo se bolj v bolniški stalež zaradi težave z ledve- lavkah. Delavci, ki najpogosteje odha- povezane s svojim domačim, vaškim no hrbtenico je nekoliko manjša kot pri jajo v bolniški stalež zaradi bolečine v življenjem kot z delovno organizacijo delavcih (0,92-krat). Dorzopatije vratne križu, delajo v gradbeništvu, sledi pro- in z delom v podjetju le prispevajo svoj hrbtenice pa so veliko večja težava pri izvodnja kovinskih izdelkov ter strojev delež k sredstvom iz dela na kmetiji, delavkah kot pri delavcih. Pri moških in naprav in dejavnosti javne uprave in ki jim ne zadošča za preživetje. Pogo- predstavljajo dorzopatije vratne hrb- obrambe. To so dejavnosti, v katerih sto izostanejo z dela zaradi obdelave tenice 7,74 % in pri ženskah kar 18,91 običajno ženske niso zaposlene ali jih zemlje in drugih opravil in so zato tudi % delež vseh diagnoz 13. skupine po je zelo malo. Delavke, ki imajo težave zelo zainteresirani za trajni presežek MKB. Verjetnost, da bo delavka mo- s križem, delajo v največjem deležu v ali celo invalidsko upokojitev. Vemo, rala v bolniški stalež zaradi dorzopatij zdravstvenem in socialnem varstvu, da so ti delavci s stališča rehabilita- vratne hrbtenice, je kar 2,84-krat večja izobraževanju ter trgovini na drobno in cije – ponovnega vračanja na delo, v primerjavi z moškimi. dejavnosti javne uprave in obrambe. prilagajanja spremenjenim delovnim Te razlike med delavkami in delavci se Bolečina v vratni hrbtenici je poveza- razmeram veliko bolj problematični. neposredno vežejo tudi na posame- na z drugačnimi obremenitvami na Vedno pogostejše so ugotovitve, daje zne starostne skupine. Pri najmlajših delovnem mestu. Pri moških te težave odsotnost z dela zaradi težav s kostmi, delavcih (starih do 19 let) razlik med prevladujejo v gradbeništvu, sledi pro- mišicami in vezivnim tkivom tesno po- spoloma skoraj še ni, šele kasneje se izvodnja kovinskih izdelkov ter strojev vezana z zmogljivostjo posameznika, razlika veča v škodo delavk, medtem in naprav, pridobivanje hrane ter pijač da se spopade s svojimi težavami in ko je v zadnji starostni skupini (nad 60 in krmil in dejavnosti javne uprave in posledično pozitivnim ali negativnim let) zaradi bolezni ledvene in vratne obrambe, pri ženskah pa v zdravstve- zaznavanjem zdravstvenega stanja. hrbtenice več bolnih moških. nem in socialnem varstvu, izobra- Na tem področju so delavci z nižjo izo- Pri dorzopatijah ledvene hrbtenice se ževanju, dejavnosti javne uprave in brazbo in slabšimi delovnimi razmera- izrazita razlika v »škodo« žensk pojavi obrambe, proizvodnji oblačil, strojenje mi vedno slabše opremljeni. 16 Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca dejavniki tveganja za težave v hrbtu glede na oceno pomembnosti povezanosti z delom: kategorija dejavnika Dejavnik tveganja Pomembnost povezanosti z delom Fizikalni dejavniki Težko ročno delo + + Ročno premeščanje bremen + + + Nerodni položaji + + Statično delo +/0 Splošne vibracije + + + Zdrsi in padci + Psihosocialni-organizacijski dejavniki Obseg dela +/0 Tempo dela +/0 Nadzor dela +/0 Socialna podpora + + + Nezadovoljstvo z delom + + + Individualni dejavniki Starost +/0 Socialno ekonomski status + + + Kajenje + + Zdravstvena preteklost + + + Spol +/0 Antropometrične značilnosti +/0 Fizična aktivnost +/0 Delodajalci bi morali biti zato pri izbiri preventivnih ukrepov pozorni na dejavnike tveganja, kot so: • karakteristike bremena (njegova teža in tudi dejstvo, če ga je težko držati…), • fzični napor, kije potreben pri delu (naprezanje, sukanje, nestabilen položaj telesa – balansiranje…), • karakteristike delovnega okolja (ni dovolj prostora ali druge omejenosti položaja delavca, kot npr. previsoka ali prenizka delovna površina, neravna ali drseča tla…), • pogoji aktivnosti dela (podaljšan napor, premalo počitka, velika razdalja premeščanja bremen, vsiljen tempo in ritem dela…), • individualni dejavniki (obleka, ki ovira gibanje, nezadostno znanje ali izurjenost…). Ukrepi in aktivnosti za zmanjšanje pojava v Sloveniji Čeprav uradnih podatkov o prevalenci bolezni gibal ter težav z gibali v Sloveniji ni bilo na voljo, so se zaradi vedno večje razsežnosti problema različne ustanove lotile reševanja le-tega. Da se posamezniki sami vendarle zavedajo svojih težav in jih tudi poskušajo reševati, kaže uspešna prodaja raznih pripomočkov, od pla- Delo in varnost 52/2007/5 stičnih »opornic« za hrbtenico, do trakov za koleno, vsi pa obljubljajo hitro lajšanje težav. Če bi ti pripomočki dejansko bili učinkoviti, ne bi bili priča čedalje večjemu številu ljudi, ki imajo težave z gibali. Pomembno je, da se vsak, ki že ima težave, zaveda, da jih lahko zmanjša le, če bo pri tem aktivno sodeloval, to pomeni, da bo skrbel za redno telesno dejavnost, da bo na delovnem mestu poskušal čim manj obremenjevati gibala, da bo skrbel za primerno telesno težo, ipd. Glede na dejavnike, ki vplivajo na nastanek subjektivnih težav z gibali ter bolezni gibal, je smiselno prizadevanja za zmanjšanje in preprečevanje pojava težav ter bolezni gibal usmeriti v: - problem obremenitev na delovnih mestih, - problem nezadostne telesne dejavnosti v prostem času in - problem čezmerne prehranjenosti in debelosti. Prav tako ne smemo obiti možnosti alternativnih načinov zdravljenja, ki se v našem okolju čedalje bolj uveljavljajo. Ti načini zdravljenja, zlasti manipulativno zdravljenje, so pritegnili tudi pozornost strokovne javnosti (29,30) in glede na podatke očitno lahko velikokrat pripomorejo k lajšanju težav z gibali. Možnosti za ukrepanje na ravni celotne populacije 1. na nacionalni ravni je treba sprejeti strategije za razširjenje in uveljavljanje aktivnosti za preprečevanje težav z gibali (npr. HEPA, programi za zmanjševanje telesne mase, ipd.), s katerimi želimo doseči: - zmanjšanje števila prebivalcev, ki so v prostem času premalo telesno dejavni, - zmanjšanje števila prebivalcev s čezmerno telesno maso, 2. za učinkovito izvajanje in uveljavljanje aktivnosti za preprečevanje težav z gibali je potreben multidi-sciplinarni pristop s koordiniranim delovanjem različnih ministrstev. Koordinirano delovanje je potrebno predvsemzazagotavljanje ustrezne celovitosti programov izobraževanja, ozaveščanja in usposabljanja porabnikov in strokovnjakov (31); 3. potrebno bi bilo še okrepiti promocijo zdravega življenjskega sloga preko medijev na državni ravni (31), 4. še posebej je pomembno, da se krepi spoznanje, da je treba uveljavljati strategije, ki hkrati poudarjajo telesno dejavnost in zdravo prehranjevanje. Možnosti za ukrepanje na lokalni ravni in ravni populacijskih skupin Ukrepi, ki so mogoči na ravni, ki se nanaša predvsem na delovno in bivalno okolje prebivalcev, so: 1. potrebna je izdelava in prilagoditev akcijskih načrtov za ukrepanje v posameznih populacijskih skupinah: ženske, otroci in mladostniki, starejši, skupine s posebnimi potrebami (31). Glede na izsledke raziskave bodo potrebni konkretni akcijski usmerjeni programi za preprečevanje težav z gibali, ki bodo: - za ženske drugačni kot za moške, - prilagojeni različnim starostnim skupinam, - prilagojeni bolj oziroma manj izobraženim, - prilagojeni posebej za tiste, ki opravljajo fzično naporno delo in tiste, ki opravljajo sedeče delo, - prilagojeni glede na bivalno okolje in geografsko regijo; 2. širiti je treba promocijo zdravega aktivnega življenjskega sloga in povečevanja telesne dejavnosti ter skrbi za telesno maso z organiziranimi te- 7 Tema meseca čaji in delavnicami za različne skupi- Možnosti za ukrepanje na ravni Bolezni vratne hrbtenice. Ljubljana: ne prebivalcev (31); posameznika: Ortopedska klinika, Klinični center, 3. programe, ki so že uveljavljeni v 1999: 91-96. 1. svetovanja za spreminjanje življenjskega sloga v okviru delavnic za zdravo življenje, ki bi se osredotočile predvsem na spodbujanje k telesni dejavnosti ter zmanjšanju čezmerne telesne teže; 2. podpora in krepitev mreže lokalnih ponudnikov organizirane telesne vadbe (športna društva, klubi, ipd.) (30); 3. povečanje ponudbe, dostopnosti infrastrukture in informacij za individualno vadbo ter shujševalne programe; h zaposlenih: S, uusimäki A, Kivelä SL. Muscu- vi 4 seznaniti zaposlene, kako lahko vjenjskega sloga v okviru delavnic prilagoditi, saj se je pokazalo, da l tebralnega diskusa vratne hrbteni- za zdravo življenje, ki bi se osredotočile predvsem na spodbujanje k telesni dejavnosti ter zmanjšanju čezmerne telesne teže; podpora in krepitev mreže lokalnih ponudnikov organizirane telesne vadbe (športna društva, klubi, ipd.) (30); povečanje ponudbe, dostopnosti delodajalcem je treba predstaviti infrastrukture in informacij za in- 13 naslednje možnosti za lajšanje in dividualno vadbo ter shujševalne Public Health 1999; :73-77. šššš... točile predvsem na spodbujanje k ni, ker jih premalo izvajajo ravno tne hrbtenice. Ljubljana: Ortoped- telesni dejavnosti ter zmanjšanju čezmerne telesne teže; podpora in krepitev mreže lokalnih ponudnikov organizirane telesne vadbe (športna društva, klubi, ipd.) mo življenje« ali »Šola hujšanja«); 3 povečanje ponudbe, dostopnosti therlands, working vs non-working ....... telesni dejavnosti ter zmanjšanju tisti, ki bi jih najbolj potrebovali ska klinika, Klinični center, 1999: čezmerne telesne teže; podpora in krepitev mre ponudnikov organiziran okviru nacionalnih projektov (n pr. vadbe (športna društva, klubi, ipd.) ..... »Slovenija v gibanju«, »Razgibaj- (30); ces of low back problems in the Ne- čezmerne telesne teže; 2332 ( ); 2. podpora in krepitev mreže lokalnih . podpreti je treba lokalne akcije v ponudnikov organizirane telesne 8. Picave--------------------------..... okviru nacionalnih projektov (npr. vadbe (športnadruštva, klubi, ipd) HA. Prevalence and consequen- - zaposleni odmore med delom lahko izkoristijo za gibanje, seveda Literatura: prilagojeno vrsti dela, ki ga opravljajo; - poleg aktivnih odmorov vpeljati tudi programirano zdravstveno rekreacijo kot obvezni sestavni del dela obremenjenih posameznikov; - delodajalci bi svojim zaposlenim tudi morali zagotoviti takšne delovne razmere, ki čim manj škodljivo obremenjujejo gibala (ustrezna organizacija dela, rotacija, tehnični ukrepi varstva pri delu…); 6. posebno pozornost je treba name- loskeletal pains and depresion in a middle-aged Finnish population. Pain 1995; 61: 451-457. 10. Pudule I, GrinbergaD, Rituma A, Vil-leruša A, Zile S, Prättäla R, Helasoja V, Puska P. Health behavior among Latvian adult population, 2000. Helsinki: Publications of the National public health institute, 2001. 11. Grabauskas V, Klumbiene J, Pet-kevičiene J, Dregval L, Šaferis V, Prättäla R, Helasoja V, Puska P. Health behavior among Lithuanian adult population, 2000. Helsinki: Publications of the National public 1. Lindgren L. The Bone and Joint health institute, 2001. - najprej je potrebna celostna telesno dejavno preživijo odmore analiza obremenitev v delovnem med delom, če telesne vadbe ne okolju ter prikaz posledic (kazal- organizira delodajalec; nikov negativnega zdravja) v kon- 5. posebno pozornost je treba name-kretni delovni enoti in na podlagi niti prebivalcem kmečkega okolja, tega izdelati program humanizacije saj je treba preventivne dejavnosti dela, ki vključuje lahko različne er- prilagoditi njihovim potrebam in na-gonomske, organizacijske, pravno činu življenja; upravne in druge ukrepe; 6. poudarjati je treba, da se zdrav ži- - zasnova šole zdravih gibalnih vljenjski slog začne znotraj družine vzorcev pri delih, kjerje dvigovanje in da otroci potrebujejo pozitiven vsakodnevni problem; zgled v svojih starših. Decade 2000-2010. Bulletin of the 12. Helakorpi S, Patja K, Prättäla R, Uu- WHO 2003;81(9):629. Dostopno tela A. Health behavior among Fin- na: URL: http://www.who.int/bulle- nish adult population, Spring 2001. tin/2003/vol81-no9/bulletin_2003_ Helsinki: Publications of the Natio- 81(9)_629.pdf. nal public health institute, 2001. 2. Andersson GBJ. Epidemiological 13. Santos-Eggimann B, Wietlisbach features of chronic low-back pain. V, Rickenbach M, Paccaud F, Gu-Lancet 1999; 354: 581-85. tzwiller F One-Year Prevalence of 3. Vengust R, AntoličV. Diferencialna Low Back Pain in Two Swiss Re-diagnoza bolečine v križu. V: Pa- gions-Estimates From the Popula-vlovčič V, ur.Bolečina v križu. Lju- tion Participating in the 1992-1993 bljana: Klinični center, Ortopedska MONICA Project. Spine 2000; 25: klinika, 1997: 55. 2473-2479. niti tudi mladim, ki so še v procesu 4 Pavlovčič V. Predgovor urednika. 14. Tsuji T. Matsuyama Y, Sato K, Ha- izobraževanja, zlasti študentom, V: Pavlovčič V, ur. Bolečina v križu. segawa Y, Yimin Y, Iwata H. Epi- pri katerih telesna dejavnost ni del Ljubljana: Klinični center, Ortoped- demiology of low back pain in the študijskega programa. Čeprav je ska klinika, 1997: elderly: correlation with lumbar ravno med študenti veliko takih, ki 5 Mišigoj-Duraković M, Heimer S, lordosis. J Orthop Sci 2001; 6: 307- se redno ukvarjajo s športom, jim Matković B. Ugotavljanje ravni tele- 311. je vseeno treba omogočiti telesno sne dejavnosti v zdravstvenih štu- 15. Bressler HB, Keyes WJ, Rochon dejavnost, ki jim bo dostopna ce- dijah. V: Mišigoj-Duraković M in so- PA, Badley E. The Prevalence of novno, prostorsko in časovno; delavci. Telesna vadba in zdravje. Low Back Pain in the Elderly-A Sy- 7 v bivalnih okoljih bi morali infra- Ljubljana: Zveza društev športnih stematic Review of the Literature. strukturo postopno prilagoditi pedagogov Slovenije, Fakulteta za Spine 1999; 24: 1813-1819. temu, da bi prebivalci živeli čim bolj šport Univerze v Ljubljani, Kinezio- 16. Luttmann A. Preventing Musculo- aktiven življenjski slog, na primer loška fakulteta Univerze v Zagrebu skeletal Disorders in the Workpla- tako, da bi z izgradnjo kolesarskih in Zavod za šport Slovenije, 2003. ce. Protecting Workers’ Health stez spodbujali k uporabi kolesa pp. 22-28. Series 2003; 5. Dostopno na: URL: kot prevoznega sredstva na delo 6. Kralj M. Diferencialna diagnoza http://www.who.int/occupational_ oziroma v šolo. bolečin v vratu. V: Pavlovčič V, ur. health/publications/oehmsd3.pdf. 18 Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca 17. Jin K, Sorock GS, Courtney TK. Prevalence of low back pain in three occupational groups in Shanghai, People’s Republic of China. Journal of Safety Research 2004; 35: 23-28. 18. Barnekow-Berkvist M, Hedberg G, Janlert U, Jansson E. Determinants of self-reported neck-shoulder and low back symptoms in a general population. Spine 1998; 23: 235-243. 19. Guo H-R. Working hours on repeated activities and prevalence of back pain. Occup Environ Med 2002; 59: 680-688. 20. Porter JM, Gyi DE. The prevalence of musculoskeletal troubles among car drivers. Occup. Med 2002; 52: 4-12. 21. Devereux JJ, Buckle PW, Vlacho-nikolis IG. Interactions between physical and psychosocial risk factors at work increase the risk of back disorders: an epidemiological approach. Occup Environ Med 1999; 56: 343-353. 22. Latza U, Kohlmann T, Deck R, Raspe MA and H. Infuence of occupational factors on the relation between socioeconomic status and self-reported back pain in a population-based sample of German adults with back pain. Spine 2000; 25: 1390-1397. 23.Aoyagi A, Ross PD, Huang C, Wa-snich RD, Hayashi T, takemoto T. prevalence of joint pain is higher among women in rural Japan than urban Japanese.American women in Hawaii. Ann. Rheum. Dis 1999; 58: 315-319. 24. Leboeuf-Yde C, Kyvik KO, Bruun NH. Low back pain and lifestyle. Part II- Obesity. Spine 1999; 24: 779-784. 25. Fras Z, Zaletel.Kragelj L, Sila B, Žerjal I. III. Ocena povezanosti med gibalno/športno aktivnostjo in zdravjem pri odraslih prebivalcev Slovenije. 1. del: Raziskava »CINDI 2002/2003« in »Gibalna/športna aktivnost za zdravje«. V: Završnik J, PišotR, Fras Z, Zaletel. Kragelj L, Strel J, Sila B, Žerjal I, Zurc J, Kro-pej V. Gibalna/športna aktivnost za zdravje: prikaz rezultatov raziskovalnega dela na projektu v okviru ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Konkurenčnost Slovenije 2001-2006«. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-razisko-valno središče, Inštitut za kinezio-loške raziskave, 2004: 99-222. 26. Lobenko A, Ignatiev A. Musculoskeletal Disorders among seafarers and port workers. Task force 9: Prevention of musculoskeletal disorders. Dostopno na: URL: http://www.who.int/occupational_ health/topics/en/oehtf9.pdf. 27 Schneider S, Hauf C, Schiltenwolf M. Nutzerstruktur und Korrelate der Teilnahme an Rückenschulen: eine represäntative Studie an der bundesdeutschen erwerbstätigen Bevölkerung. Soziroma-Präventiv-med. 2005; 50: 95-106. 28. Djomba J.K Razširjenost bolezni in težav z gibali v različnih populacijskih skupinah odraslih prebivalcev Slovenije, Prešernova naloga ULMF, Ljubljana 2005. 29. Travnik L. Manipulativno zdravljenje pri bolečinah v vratni hrbtenici. V: Pavlovčič V., ur. Bolezni vratne hrbtenice. Ljubljana: Ortopedska klinika, Klinični center, 1999: 127-132. 30. Turk Z. Manualna medicina del sodobnega zdravstvenega varstva v Sloveniji. V: zbornik referatov Mednarodna konferenca Alternativna medicina v športu; 1997 feb 14-16; Bled. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za higieno, 1997; 49-52. 31. Zaletel-Kragelj L, Fras Z, Mau-čec-Zakotnik J. Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. II. Tvegana vedenja. Ljubljana: Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete 2004: 427-468. Zbogom, prijatelj naš, žal usoda tako je hotela, ugasnila je luč življenja, se priž gala luč spomina, v naših srcih pa za vedno ostaja tiha, skrita bolečina… V spomin mag.Bruno Šverko (* 5.10.1956 † 23.4.2007) Vsaka izguba dobrega prijatelja ali znanca je izjemno boleča, bolečina pa je še toliko večja, če nas tragično in brez slovesa zapusti človek, kot je bil Bruno Šverko. Bruno Šverko je diplomiral leta 1982 s področja varnosti in zdravja pri delu, nadaljeval s podiplomskim študijem ter 22. februarja 2007 pridobil naziv magister znanosti. Vrsto let je delal v Steklarni Rogaška Slatina kot vodja službe varstva pri delu. Od leta 1986 je bil aktiven član Izvršnega odbora celjskega Društva varnostnih inženirjev. Bilje človek širokih pogledov, bogatega strokovnega znanja, spoštovan in cenjen stanovski kolega, predan družinski človek ter vinogradnik po duši. Ponosni smo, da smo se imeli možnost družiti s teboj, ohranili te bomo v lepem in večnem spominu. DVI Celje Predsednik: Milan Dobovišek Delo in varnost 52/2007/5 19 Tema meseca VkLJUČENoST ERGoNoMIJE V SISTEM VARNoSTI IN ZDRAVJA PRI DELU ToVARNE REVoZ Danijela BAČAR IZVLEČEK Izvajanje ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, je temeljna naloga, ki jo delodajalcu nalaga zakon o varnosti in zdravju pri delu. Prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja je eno izmed njegovih osnovnih načel. Vključitev ergonomije v sistem varnosti in zdravja pri delu v podjetju zagotavlja aktivno angažiranje in upoštevanje ergo-nomskih priporočil vseh sodelujočih, ki kakor koli vplivajo na spremembe delovnega procesa ali snovanje novega proizvoda ali novih delovnih mest. V prispevku je predstavljena vključenost ergonomije v politiko varnosti in zdravja pri delu v Revozu ter prikaz delovanja sistema na konkretnih delovnih mestih. Ključne besede: ergonomija, sistem varnosti in zdravja pri delu ABSTRACT The basic requirement on employers by the Health and Safety at Work Act is to carry out measures necessary to ensure health and safety at work. The basic principle defined by the Act is that the work station and the working environment have to be adapted to the individual. Incorporating ergonomics into health and safety at work system in a company ensures an active attitude and consideration of ergonomic recommendations of all participants that affect, no matter how, the working process modifications or planning of a new product or a new working post. This paper presents the incorporation of ergonomics into the health and safety at work politics in Revoz as well as how the system is put into practice on concrete work stations. Key words: ergonomics, health and safety at work system 1. PREDSTAVITEV PODJETJA REVOZ D. D. - PODJETJA ZA PROIZVODNJO VOZIL 1.1. Splošna predstavitev podjetja Podjetje Revoz je delniška družba, katere stoodstotni lastnik je francoski proizvajalec vozil Renault. Tovarna se razteza na površini 584.500 m, dnevna kapaciteta je 860 vozil/dan, največja pa je 210.000 vozil na leto. Značilnosti proizvodnega sistema v tovarni so: – da na istem proizvodnem traku izdelujemo dva tipa vozil, clio kot twingo, kar zahteva izjemno angažiranost pri organizaciji oskrbe proizvodnje ter večje obremenitve delavcev, – daje stopnja avtomatizacije procesa srednja, – daje povprečna starost zaposlenih 37,6 let in – da je v tovarni zaposlenih 19 % žensk. Iz tovarne zapelje 42 vozil na uro, kar zahteva linijski način proizvodnje, aktivnosti na delovnih mestih se pretežno ponavljajo, kar pa lahko v primeru, če način dela ni ustrezno prilagojen delavcu, predstavlja tveganje nastanka kostno-mišičnih obolenj. 20 2. PREDSTAVITEV ORGANizAciJE ERGONOMiJE V TOVARNi 2.1. Ergonomija in njeni začetki v Revozu Dejstvo je, da se populacija stara in bo treba omogočiti zaposljivost tudi starejših delavcev. Zato je v skupini Renault že pred leti stekla obsežna akcija, katere cilj je bil vzpostaviti sistem, ki bo omogočal odkrivanje težavnih delovnih mest, zagotavljal stalno izboljševanje na delovnih mestih ter dvignil raven ozaveščenosti zaposlenih, da se bodo zavedali pomembnosti skrbi za svoje zdravje in tega, da k ohranitvi zdravja pomembno lahko pripomorejo tudi sami. Revoz se je aktivno vključil v akcijo, prevzel podobno organizacijo, orodja in principe dela, sistem pa nadgradil z lastnimi rešitvami, ki se danes uporabljajo tudi v nekaterih drugih Renaul-tovih tovarnah. Že leta 1996, ob začetku proizvodnje clia 1, so bila vsa delovna mesta v Revozu ocenjena z metodo ergonomske analize Renault V2. V naslednjih letih smo skušali odpraviti probleme na delovnih mestih, ki so bila ocenjena kot težja. Do pomembnega premika je prišlo konec leta 2002, po ponovnem ocenjevanju vseh delovnih mest s ponavljajočimi se dejavnostmi, s posodobljeno in z evropskimi standardi usklajeno metodo Renault verzija 3. Hkrati z ažuriranjem ocen je bil naslednje leto vtovarni vzpostavljen tudi sistem, ki je omogočil vključitev ergo-nomije v organizacijo dela v tovarni in sistematično reševanje delovnih razmer na odkritih težkih delovnih mestih. Ergonomija je bila tudi pomemben dejavnik v prihajajočem projektu Twingo. Problemi so bili znani, primanjkovalo pa je znanja in praktičnih izkušenj, ki bi omogočili hitrejše napredovanje pri izboljševanju ergonomije na delovnih mestih. Praktične izkušnje smo pridobili v letih 2004 in 2005 z večteden-skim sodelovanjem - izobraževanjem z izkušenim ergonomom, ki je skupaj s tehnologi, vzdrževalci, ergonomom iz tovarne, vodji osnovnih delovnih enot glede na opravljene analize predlagal konkretne rešitve in tudi ocenjeval doseženi napredek. Ker pa je bilo treba ohraniti in povečati tudi teoretično znanje, smo v tovarni izbrali osebo, ki se je udeležila internih izobraževanj znotraj Renaulta, kot tudi poglobljenih, večmesečnih izobraževanj s področja fziologije človeka in pristopa k reševanju problematike ergonomije na zunanjih institucijah v Franciji (CNAM (Conservatoire national des arts et metiérs) in INRS (Institut National de Recherche et de Sécurité) in lahko zdaj opravlja funkcijo ergonoma. Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca 2.2. Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu in vključitev ergonomije v politiko varnosti in zdravja pri delu 2.2.1. Politika varnosti, ergonomije in delovnih razmer Vključevanje ergonomije v sistem proizvodnje je sredstvo za zagotavljanje večje učinkovitosti proizvodnih sistemov in hkrati ohranjanje zdravja delavcev. Delo v varnem in spodbudnem okolju je eden od temeljnih, neizogibno potrebnih pogojev za doseganje dobrih rezultatov. Pomemben korak je bila odločitev vodstva podjetja, da je izboljšanje varnosti in ergonomskih pogojev pri delu stalna prednostna usmeritev na vseh ravneh in aktivnostih v tovarni. Zato so bili že v prvi politiki varstva in zdravja pri delu iz leta 2004 jasno napisani cilji tovarne, da želi kar najbolj zmanjšati tveganja nastanka poklicnih bolezni in uvesti tako organizacijo dela, ki bo omogočala izboljšanje ergonomije na obstoječih delovnih mestih in vključevala spoštovanje ergonomskih priporočil v projektih. Danes je izhodišče za uspešno vodenje sistema varnosti in zdravja pri delu v decembru 2006 sprejeta Politika varnosti, ergonomije in delovnih razmertovarne Revoz, ki izhaja iz Politike pogojev dela skupine Renault. S posodobljeno politiko so bili cilji iz leta 2004 nadgrajeni z zavezo podjetja, da želi stalni napredek pri izboljševanju varnosti in delovnih razmer in z zagotovilom, da imajo fzična nedotakljivost, zdravje in temeljne pravice zaposlenih prednost pred vsem drugim. Sistematično vključuje kriterije zdravja, varnosti in pogojev v odločanje o ustvarjanju ali razvoju proizvodov, procesov, opreme in organizacije. Uresničevanje zastavljenih ciljev zahteva osebno prizadevanje vsakega zaposlenega. Najpomembnejše naloge za uresničitev v politiki zastavljenih ciljev »ohranitev zdravja zaposlenih« in “predlagati spodbudne delovne razmere« so defnirane v Načrtu napredka 2007 takole: • USMERITVE: Razvoj kompetenc in motivacije sta dva ključna vzvoda našega menedžmenta • CILJI: - varnost: F1: 4,8 - ergonomija : rdeča + rumena mesta: -12 % • AKTIVNOSTI: - 2.5 prednostno izvajati delovišča Kaizen, ki vplivajo na ergonomijo, - 4.1 vpeljati šolo gibov in spretnosti za varnost, ergonomijo in okolje, - 4.2 okrepiti proces vključevanja novo zaposlenih. 2.2.2. Elementi Revozovega Sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu 2.2.2.1. Redno ugotavljanje tveganj na delovnih mestih Prednost Revozovega sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu je redno ugotavljanje tveganj na delovnih mestih in odprava ugotovljenih tveganj z aktivnostmi, ki potekajo na vseh ravneh – od osnovne delovne enote (ODE) do vodstva tovarne. Tveganja na delovnih mestih ugotavljamo na ravni delovnih mest z izpolnjevanjem poenostavljene analize varnosti in ergonomije (FSSE), ki jo izvaja najmanj enkrat letno vodja ODE in z izdelavo ocene tveganja na ravni ODE, ki jo enkrat letno izdela varnostni inženir skupaj z vodjem ODE in tehnologom. Občasno pa se tveganja ugotavljajo tudi na ravni DPT in tovarne ob obiskih terena v okviru sestankov var-nost+ ali rednih vodstvenih tedenskih ogledov proizvodnje. Posnetek stanja varnost, zdravje in ^^^ pogoji dela Rezultati nezgod in analiz teh nezgod (QC Stoiy,...) Ocenitev skladnosti/ Zakonodaja ^" / / ./ Poročilo medicine dela in rezultati ergonomskih ocenitev Politiki varnosti in interne zahteve skupine Renault A n ^y / Ocena tveganja Obravnavanje in plan zmanj: aktivnosti sanje rizike za v se anc znam malij sv KP Slika 1. Predstavitev organizacije sistema varnosti in zdravja pri delu Delo in varnost 52/2007/5 Če vodja ODE oceni, da je ocena delovnega mesta s poenostavljeno metodo rumeno ali rdeče, zahteva ergo-nomsko analizo z metodo V3. Naloge za odpravo ugotovljenih tveganj se spremljajo na ravni ODE, na ravni departmaja (DPT) v okviru sestankov varnosti in na ravni tovarne pri pregledih najpomembnejših nalog na ravni DPT. 2.2.2.2. Delovanje sistema s pomočjo mrež, v katerih so predstavniki depart-majev in služb V okviru sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu delujejo tri mreže. Prva je mreža sistema varnosti in zdravja pri delu, druga mreža ergonomije in tretja mreža varnosti strojev in delovne opreme. o Mrežo sistema varnosti in zdravja pri delu vodi vodja službe varnosti in zdravja pri delu vanjo so vključeni predstavniki DPT in služb. Mreža skrbi za uvajanje sistema in priprav na audit. Sestanki so dvakrat letno. o Mrežo varnosti strojev vodi inženir varstva pri delu, zadolžen za varnost strojev, člani so predstavniki GATM vzdrževanj, DLI in nabave. V okviru mreže vodijo, obravnavajo in uvajajo spremembe pri periodični kontroli strojev in delovne opreme. o Sedemčlansko mrežo ergonomije vodi ergonom, vanjo so vključeni korespondenti za ergonomijo v posameznih departmajih, ki organizirajo izvajanje ergonomskih ocen po FSSE in tudi sami ocenjujejo po metodi V3. Sestajajo se najmanj trikrat letno oz. po potrebi. 2.2.2.3. Naloge posameznih oseb in služb, povezanih z ergonomijo Vsak člen hierarhične lestvice ima določene obveznosti in naloge, ki jih mora izpolnjevati, če hočemo zagotoviti kontinuiran napredek na področju ergonomije: Vodstvo tovarne • ocenitev ergonomskih diagnostik, • določitev ciljev za ergonomijo v tovarni v skladu s cilji Renaulta in glede na predlog ergonoma ter potrditev odstopanj od ciljev v posameznih dpt, • določitev usmeritev tovarne, vezanih na investicije za izboljšanje ergonomije, • sledenje načrta napredka, • spodbujanje zaposlovanja delavcev z omejeno delazmožnostjo, • osnovanje mreže za ergonomijo. 2 Tema meseca Vodja departmaja • potrdi načrt napredka za svoj de-partma, • odloči o investicijah, povezanih z ergonomijo, • animira komite ergonomije in bdi nad napredovanjem načrta aktivnosti vdepartmaju, • skupaj s socialno službo animira zaposlovanje delavcev z omejeno de-lazmožnostjo ter arbitrira pri dodelitvi teh delavcev v različne obrate. Vodja obrata • določi in vodi načrt izboljšanja ergonomije v svojem obratu, • bdi nad upoštevanjem ergonomije na deloviščih Kaizen, • potrjuje Poenostavljeno analizo varnosti in ergonomije (FSSE), ki jih izdela vodja osnovne delovne enote, • zagotavlja ažurnost kartografje za svoj obrat, • arbitrira pri dodelitvi delavcev z omejeno delazmožnostjo, • informira mrežo za ergonomijo o spremembah v svojem obratu. Vodja osnovne delovne enote • izdeluje Poenostavljene analize varnosti in ergonomije in jih ažurira najmanj enkrat letno, • vodi izboljševanje ergonomije: re-angažiranje, delovišča Kaizen,… • sodeluje pri zaposlovanju delavcev z omejeno delazmožnostjo, • vodjo obrata in mrežo za ergonomijo seznanja s spremembami ergonomskih ocen delovnih mest zeleno, rumeno, rdeče, • vključuje v standardni operacijski list (FOS) in seznani operaterje z osnovnimi pravili glede ustreznih gibov in drž pri delu. Inženir varstva pri delu • navede svoje mnenje pri vseh naročilih investicij, ki se nanašajo na varnost in ergonomijo delovnih mest. Ergonom • pilotira ergonomsko demaršo v tovarni glede na letne in obdobne cilje, • v skladu s cilji Renaulta predlaga cilje za tovarno in posamezne dpt, • animira napredovanje kompetenc mreže za ergonomijo, • sodeluje na komitejih ergonomije v posameznih obratih, • izobražuje za uporabo orodij ter prisostvuje pri demarši napredka (Kaizen, šola spretnosti gibov,…), 22 • spremlja težke operacije in indikatorje tovarne, • zbira znanja in dobre prakse, • sodeluje pri projektih, z namenom da bi zagotovil ustrezno ergonomijo opreme in delovnih mest, • predlaga investicije vodji dpt., • sodeluje na deloviščih Kaizen ergonomije. korespondenti mreže za ergonomijo • animirajo zaposlene v dpt za izboljšavo delovnih razmer, • animirajo izdelavo poenostavljenih ocen varnosti in ergonomije, • organizirajo komiteje ergonomije po dpt, • organizirajo, izdelujejo ali sodelujejo pri izdelavi ocen z metodo V3, • organizirajo izdelavo diagnostike ergonomije. Tehnolog • zagotavlja upoštevanje ergonomije in zahteva mnenje ergonoma pri snovanju in/ali spreminjanju opreme, ureditvi delovnih mest in pri prilagajanju delovnih mest osebi z omejeno delazmožnostjo, • sodeluje pri prevzemu opreme in orodij z vidika ergonomije, tako da izvede ergonomsko oceno opreme (asistence, orodja). Medicina dela • zagotavlja ažurno zdravstveno oceno tveganja, med drugim upoštevajoč ergonomske pogoje na delovnih mestih, • po potrebi sodeluje pri iskanju ustreznih delovnih mest za osebe z omejeno delazmožnostjo, • po potrebi sodeluje in daje mnenje pri ergonomski analizi na delovnem mestu, • pripravi letno sintezo zdravstvenega stanja delavcev, • daje svoje mnenje pred uvedbo pomembnih sprememb delovnih razmer. Socialni delavec • pri iskanju ustreznih delovnih mest za osebe z omejeno delazmožnostjo upošteva težavnost delovnih mest ter vključuje medicino dela in ergonoma tovarne. 2.2.3. Spremljanje napredovanja ergonomije na vseh ravneh Tovarna, vsak proizvodni obrat in vsaka osnovna delovna enota si morajo vsako leto zastaviti cilje izboljšanja ergonomije in napredek redno spremljati. Skupni cilj za leto 2007 je zmanjšanje števila rdečih in rumenih delovnih mest za 12 %. Napredek na področju ergonomije v tovarni zagotavljamo med drugim tudi s stalnim spremljanjem indikatorjev napredka. Enkrat mesečno predstavljamo na kolegiju vodstva stanje ergonomije v tovarni, odprta delovišča, težave, ki zavirajo napredek ter trikrat letno vsak departma predstavi natančno analizo stanja in problematike posameznega departmaja. Prav tako so po posameznih departmajih štiri-do osemkrat letno organizirani komiteji ergonomije, kjer skupina v sestavi vodja dpt, vodje obratov, tehnologi, vodja vzdrževanja, korespondent za ergonomijo in ergonom analizirajo stanje ergonomije v departmaju (npr. nova težka delovna mesta), pregledamo napredovanje aktivnosti in določimo nove aktivnosti. Korespondenti za ergonomijo v posameznih departmajih skrbijo, da se tekoča problematika, povezana z ergonomijo, obravnava na dnevnih sestankih proizvodnje. 2.3. izobraževanje Dejstvo je, daje bila še pred leti ergo-nomija tabu tema in so pritožbe delavcev, da je delo težko, naletele na nerazumevanje oz. na nemoč, češ da se ne da nič storiti. Pristop, ki smo se ga lotili v Revozu, je dokazal, da če hočemo stalno napredovati, ne moremo pričakovati napredka s padalskimi akcijami čeprav izkušene in zelo strokovne pomoči od zunaj, temveč je treba dvigniti ozaveščenost vseh zaposlenih, da se zavedajo vpliva, ki ga lahko imajo ergonomsko neustrezno urejena delovna mesta na zdravje in da s primerno ravnjo poznavanja ergonomskih priporočil skušajo pri svojem delu na svojem delovnem mestu v proizvodnji ali pisarni ta priporočila spoštovati. V ta namen je bila organizirana vrsta izobraževanj, prilagojenih posameznim poklicem, od izobraževanj za ergonoma v Renaultu in tujini, izobraževanj za strokovne delavce za varstvo pri delu in korespondente za ergonomijo, izobraževanj za delavce v terciarnih dejavnostih s poudarkom na ustrezni ureditvi oz. prilagoditvi delovnega prostora (stol, miza, računalnik,… ), specifčnih izobraževanj za posamezne poklice (npr. izobraževanje za ustrezno ureditev delovnih mest v karosernici za tehnologe, vzdrževalce in vodje), ergonom in vodstvo pa sta animirala Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca delavce na delovnem mestu in pripravila navodila s praktičnimi nasveti (animacijsko gradivo z ergonomskimi priporočili na ekranih v tovarni, plakati na panojih, individualno pojasnjevanje delavcem). Vedeti je treba, da je pri uvajanju sprememb na delovnem mestu delavec vedno vključen, kajti le v primeru, če bo sam razumel, zakaj so nekatere spremembe nujne in kakšen vpliv imajo stare delovne razmere na njegovo zdravje, bo spremembe sprejel pozitivno. Avtomobilska industrija je specifčna. Vrsta operacij zahteva izjemno spretnost delavca. Zato že pred sklenitvijo delovnega razmerja poteka preizkus spretnosti gibov, ki ga mora bodoči delavec pozitivno opraviti. Pred nastopom na delovnem mestu pa poteka intenzivno izobraževanje vsakega delavca, imenovano Izobraževanje na delovnem mestu, kjer mu med drugim natančno pokažemo, kako se izvede nek gib, z namenom da kvalitetno opravi svoje delo in da ne obremenjuje po nepotrebnem svojega telesa. V polnem teku so priprave na zagon Šole gibov in spretnosti za varnost, ergonomijo in okolje. Šola bo potekala med delovnim časom pod strokovnim vodstvom v učilnicah, v manjših skupinah, kjer bodo po posameznih poklicih predstavljena pravila varnosti, ergo-nomska pravila, navodila za ravnanje z odpadki ter vaje za ogrevanje in razgibavanje telesa. Udeleženci bodo praktično izvajali vaje iz posameznih tem in s tem preverjali in nadgrajevali svojo usposobljenost. 2.4. Vključevanje delavcev z omejeno delazmožnostjo Globalna ocena primernosti za določeno proizvodnjo ali oddelekvključuje tudi primerjavo med zahtevami posameznega delovnega mesta z lastnostmi ljudi. Do nezmožnosti za izvajanje nekega dela pride navadno takrat, ko sposobnosti posameznika postopoma padejo na ali pod raven zahtevnosti delovnega mesta. Nezmožnost pomeni le, da med delovnim mestom in delavcem ni usklajenosti. Ne smemo pa je pripisovati “nezmožnosti delavca”. Podatke o delavcih predstavi medicina dela. Natančnejši so za fzične lastnosti kot za mentalne. Takšno poznavanje delovne sile je zelo pomembno pri opredeljevanju ciljev na področju spreminjanja delovnih razmer. Delo in varnost 52/2007/5 Med delavce z omejeno delazmožnostjo v Revozu spadajo: delavci z zdravstvenimi težavami (Medicina dela), delavci invalidi (Invalidska komisija), starejši delavci, delavci, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov, delavci z boleznijo odvisnosti. Pri iskanju rešitev za delavce z omejitvami za delo je bistvena: individualna obravnava delavca, razgovor: delavec – vodja – socialni delavec, iskanje ustreznega dela v okviru osnovne delovne enote – po potrebi razširimo iskanje delovnega mesta širše s sodelovanjem: ostali nadrejeni, direkcije človeških virov (vodenje razvoja zaposlenih, varstvo in ergonom), tehnologija, medicina dela, OGLED DELOVNEGA MESTA skupaj z zdravnikom. Ugotavljamo, da v tovarni primanjkuje ustreznih del, ki bi jih delavec opravljal brez prisilne drže, delno stoje, delno sede, brez vsiljenega tempa dela, del, kjer ni potrebna moč in spretnost rok ter del izven kritičnega hrupa. Iščemo možnosti izven rednega proizvodnega procesa. Delavci izvajajo čiščenje zunaj in znotraj tovarne, opravljajo barvanje, pomožna dela v skladišču, pomožna dela v vzdrževanju, pomožna dela na stranski montaži, prebiranje delov, vratarska dela, spremljanje strank,… Razlogi za invalidnost so bolezen, poklicna bolezen, poškodbe pri delu ter poškodbe izven dela. Trenutno je od 2863 zaposlenih v tovarni 4,3 % invalidov, od tega jih 59 dela polni delovni čas in 64 skrajšani delovni čas. 2.5. Koristni predlogi Da bi spodbudili zaposlene k zavedanju pomembnosti ergonomije in ustreznih delovnih razmer, smo v zadnjih letih organizirali več natečajev na temo ergonomije, tako na ravni tovarne kot po posameznih departmajih. Odziv zaposlenih je bil zelo dober. Izmed številnih predlogov manjših izboljšav smo izluščili tudi nekaj zelo dobrih predlogov, ki so prinesli resničen napredek – ali je bilo delovno mesto izboljšano za najmanj eno oceno ali pa je bilo težko delovno mesto celo ukinjeno. 3. POSTOPEK IZBOLJŠEVANJA ERGONOMiJE NA DELOVNIH MESTIH Bistven element postopka izboljševanja je, da so zagotovljena sredstva ter orodja za delo, kamor uvrščamo: • orodja za ocenjevanje ergonomije delovnih mest in • orodja za izboljševanje ergonomije na delovnih mestih. Da pa bi bili pri svojem delu res uspešni in dosegli želene rezultate, morajo biti sodelujoči ustrezno usposobljeni s teoretičnega in praktičnega vidika ergonomije. 3.1. Orodja 3.1.1. orodja za ocenjevanje ergonomije na delovnih mestih • metoda ergonomske analize Renault V3 omogoča nivojsko določitev fzičnih in psihičnih obremenitev od 1 do 5 (5 najslabša ocena). Stopenjska razdelitev obremenitev na pet nivojev pri drži in naporu je na-rejenavskladuz nacionalnimi predpisi. Kriteriji ocenjevanja delovnih obremenitev so štirje: drža, napor, prilagajanje in kompleksnost. Metoda omogoča, da določimo operacije, ki so na nekem delovnem mestu najbolj obremenjujoče, kar služi kot pomoč delovnim skupinam za izboljšanje ergonomije pri raziskovanju prilagoditve delovnih mest delavcem, prihodnjih projektih in določevanju ciljev napredka. Aplikacija metode ergonomske analize zahteva predhodno izobraževanje za korektno razumevanje različnih faktorjev analize; • poenostavljena metoda ocenjevanja varnosti in ergonomije (FSSE), s katero vodja osnovne delovne enote s pomočjo ocenjevalnega lista oceni stanje varnosti in ergonomije v svojem oddelku na posameznem delovnem mestu (dobi grobo oceno, za natančnejšo določitev stopnje varnosti sledi preverjanje varnosti v osnovni delovni enoti, kar opravi varnostni inženir, za natančnejšo določitev stanja ergonomije v osnovni delovni enoti izvedejo usposobljene osebe (ergonom, korespondent za ergonomijo, medicina dela) ergonomsko analizo posameznih delovnih mest po metodi V 3; • ergonomska analiza ustreznosti asistenc in orodij. 23 Tema meseca 3.1.2. orodja za izboljševanje ergo-nomije na delovnih mestih: • KAIZEN je metoda, katere namen je zagotavljati stalni napredek na delovnem mestu. Če je cilj delovi-šča kaizen izboljšati ergonomske pogoje delovnega mesta, se sestane delovna skupina v sestavi delavec, vodja osnovne delovne enote, ergonom, varnostni inženir, tehnolog, vzdrževalec in predstavnik službe logistike. Na osnovi ocene ergonomske analize V3 izluščijo iz ergonomske ocene najbolj obremenjujoče operacije in poiščejo rešitve za izboljšanje ergonomskih kriterijev. Po realizaciji načrta aktivnosti ovrednotijo napredek s ponovno ergonomsko oceno po metodi V3; • priročnik Ergonomija v proizvodnji, Ergonomski priročnik – zasnova in prevzem delovnih mest, navodila, Ergonomski priročnik v logistiki, Ergonomski priročnik v terciarnih dejavnostih. V nadaljevanju v sinoptiku predstavljamo način spremljanja ergonomije na delovnih mestih v proizvodnji Revoz (slika 2). 4. VKLJUčENOST ERGONOMiJE V pROJEKTih Še posebejje bila izboljševanju delovnih razmer in zmanjšanju obremenitev delavcev na delovnem mestu namenjena dodatna pozornost tehnologov in projektantov med snovanjem nove opreme in delovnih mest za izdelavo novega vozila X44. Iskanje stičnih točk med dobrimi delovnimi razmerami, morebitnimi investicijami in pozitivnim ekonomskim izračunom ni vedno enostavno. Dejstvoje, daje ergonomsko ustrezno delovno mesto lahko le plod sodelovanja različnih poklicev v proizvodnem procesu, od snovalcev novega vozila in proizvodnega procesa, tehnologije, proizvodnje, vzdrževanja, logistike in ne nazadnje sociotehnike. Da bi v vsaki fazi projekta upoštevali ergonomska priporočila, je bilo treba najprej dvigniti raven ozaveščenosti sodelujočih, zato je bilo na začetku projekta izvedeno poglobljeno izobraževanje o ergonomiji in ergonomskih priporočilih tako za tehnologe in projektante kot tudi za dobavitelje opreme. V fazi priprave novega vozila je projektna skupina, katere član je tudi ergonom - sociotehnik, bdela nad delovnimi razmerami in spremljala vpliv opreme ali strukture proizvoda na fzične in psihične obremenitve delavca. Če je bila predvidena ergonomska ocena delov- 2 Etapa SINOPTIK SPREMLJANJA ERGONOMIJE DELOVNIH MEST VODJA ODE KORESPO NDENTZA ERGO TEHNOLO GDIVD DOKUM ENT NOVO DELOVNO MESTO (DM). KAIZEN 2 DN , REANGAŽIRANJE DM, NOVAORODJAALI U-ASISTENCE OCENITEV DM S POENOSTAVLJENO METODO VPIS OCENE V TABELO ERGONOMIJA POENOSTAVLJENA METODA IN ARHIVIRANJI OCENJEVALNEGA LISTA OCENITEV DM Z METODO V3 RAZPOŠILJANJE IZPOLNJENEGA OCENJEVALNEGA LISTA ARHIVIRANJE OCENJEVALNEGA LISTA VPIS OCENE VTABELO INDIKATORJI ERGONOMIJE VPIS OPERACIJ Z OCENO 4/4 ALI 5 TEŽAVNIH OPERACIJ VSEZNAM ANALIZA ERGONOMSKE OCENE DM IZBOLJŠANJE ERGONOMSKIH POGOJEV NA| DM PREKO DELOVIŠCA OCENITEV USTREZNOSTI ASISTENCE A ORODJAZ EVALUATION ERGONOMIQUE D ASSISTANCES OU DESOUTILSAMAIN O o o o o o o o o o o o ERGONOM QUEDE5 ASSISTANC Slika 2. Sinoptik spremljanja ergonomije delovnih mest nega mesta neugodna - rdeče delov- npr. zaradi velikega poseganja v nara- no mesto = ocena 5, smo s ponovno vo procesa (npr. način potovanja ka- analizo problema iskali vzroke in ustre- roserije v lakirnici) in jih bomo skušali znejše rešitve. Včasih je bila rešitev že rešiti v sklopu kasnejših projektov, ne- selitev operacije na drugo primernejše kateri pa so se pokazali šele zdaj, pri delovno mesto, včasih je bilo treba večji dnevni kadenci. Vsako delovno spremeniti proizvod ali namestiti asi- mesto je bilo v času projekta ocenjeno stenco, določeni problemi pa so ostali z metodo V3 najmanj trikrat. Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca 5. NAPREDEK OD LETA 2002 DO KONCA LETA 2006 Napredovanje ergonomije spremljamo od leta 2002, ko so bila vsa delovna mesta ocenjena z metodo V3. V sklopu projekta X44 so aktivnosti za izboljšanje ergonomskih pogojev dela tekle po več linijah. Projekt je dosledno vključeval ergonomijo pri snovanju proizvoda, nove opreme in novih delovnih mest, izboljševanje ergonomije na obstoječih delovnih mestih clia je bilo v rokah tovarne in je potekalo predvsem z delovi-šči kaizen. Ergonomska analiza je bila prej že narejena, tako da so bili problemi z vidika ergonomije znani, treba jih je bilo podrobno analizirati in poiskati rešitve. Zavzeto angažiranje vseh sodelujočih je obrodilo lepe rezultate in napredekje res vzpodbuden. Tako smo od leta 2002 do začetka letošnjega znižali število rdečih delovnih mest (DM) za 40,3 % (iz 22 % na 13,5 % - od 90 na 68 DM) ter povečali število zelenih DM za 23,3 % (iz 38,2 na 47,1 % - od 181 na 237 zelenih DM). 6. pRAKTičNi pRiMERi Specifčnost proizvodnega procesa v tovarni Revoz so delovna mesta s ponavljajočimi se dejavnostmi, ki lahko predstavljajo večje tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj ter nihanje kadence proizvodnega procesa zaradi prilagajanja potrebam tržišča. Vse to zahteva hitro spreminjanje operacij na delovnih mestih in s tem tudi prilagajanje delavcev na spremenjene delovne razmere. Od začetka leta 2004, ko smo intenzivno delali na področju ergonomije, smo odprli delovišča ergonomije na kar 252 delovnih mestih. Na večini delovnih mest smo izboljšali razmere za eno oceno, na nekaterih delovnih mestih so bile potrebne večje investicije, včasih je bilo treba le kupiti nagibnikali dodati tretjo ročico, zamenjati pištole, brusilne strojčke z lažjimi in ustreznejšimi, nekaj delovišč pa je iz različnih razlogov ostalo nerešenih (ni ustrezne rešitve, prevelik vložek za predviden rezultat, prevelik poseg v koncept proizvodnje,…). Poleg teh delovišč je bilo izvedenih veliko drobnih izboljšav, ki so pomagale izboljšati razmere in so jih v glavnem predlagali delavci ali vodje linij. Eden izmed organizacijskih ukrepov je tudi rotiranje delavcev, ko je delo organizirano tako, da delavec v enem dnevu dela na več različnih delovnih mestih z različnimi operacijami in z različnimi obremenitvami. Skušamo organizirati take polivalentne kroge, da so na različnih delovnih mestih obremenjeni različni deli telesa. V letošnjem letu intenzivno ocenjujemo nova delovna mesta X44, hkrati pa že potekajo delovišča kaizen na že odkritih težkih delovnih mestih. Vedeti je treba, daje prednost Revoza, da lahko uporablja metode, kijih uporabljajo tudi druge Renaultove tovarne, da pa je naša proizvodnja manj avtomatizirana, ročnih operacij je precej več kot drugod. Iskati moramo rešitve, ki ustrezajo našemu načinu proizvodnje in primeri dobre prakse iz drugih tovarn niso vedno uporabni za nas. Npr. v preser-nici, kjer s stiskalnicami preoblikujemo Graf 1. Izboljšanje ergonomije na delovnih mestih clia od 2002 do decembra 2006 Delo in varnost 52/2007/5 pločevino, je proizvodnja v francoskih tovarnah skoraj stoodstotno avtomatizirana, pri nas pa na pretežnem delu linij vstavljajo in jemljejo odpreške iz orodij delavci. Ker pa v Renaultovih tovarnah na Vzhodu ali v Južni Ameriki poteka proizvodnja na podoben način kotvRe-vozu, bodo te tovarne lahko uporabile primere dobre prakse iz Revoza. Zato intenzivno sodelujemo s centralnimi službami z našimi praktičnimi izkušnjami pri pripravi ergonomskih vodičev za posamezne poklice. V nadaljevanju na kratko predstavljamo nekaj izboljšav. Na konkretnih primerih iz proizvodnje so prikazani rezultati er-gonomske analize ter za operacije, ki so najbolj obremenjujoče za delavca, predlagane aktivnosti, ki jih je bilo treba izvesti, da so se delovne razmere izboljšale. Poudarek je na izboljševanju drže in napora pri delovnih operacijah. Dosežen napredek ergonomskih pogojev delovnega mesta je ovrednoten s ponovno ergonomsko analizo. primer 1: Karosernica - montaža vrat V obratu sestava karoserije v karoser-nici je treba na enem izmed delovnih mest na ogrodje karoserije namestiti tudi zapirne elemente. Delavec je moral 42-krat na uro vstopiti v embalažo, počepniti, da je lahko prijel vrata na ustreznem mestu, jih dvigniti in prenesti na asistenco, ki pritrdi vrata na ogrodje karoserije. Z vidika ergonomije je bila problematična operacija jemanje vrat iz embalaže in prenašanje na asistenco zaradi neustrezne drže delavca in teže vrat. Teža vrat je od 16 kg za pe-tvratno in do 19 kg za trivratno različico clia. Na dan je delavec v neugodni drži prenesel 5,5 ton bremen. Delovno mesto je bilo ocenjeno kot zelo težko (rdeče delovno mesto). Tehnologi v Revozu so razvili enostavno, a zelo učinkovito pnevmatsko prijemalo, ki je gibljivo tako v horizontalni kot vertikalni smeri in s katerim delavec upravlja skoraj brez napora. Prijemanju vrat iz embalaže prijemalo vstavi v odprtine vrat, vrata dvigne in jih prepelje na asistenco za pritrditev vrat na karoserijo. Pri tem mu več ni treba počepniti, drža je v celotnem ciklu korektna, da pa bi mu olajšali še vstop v embalažo, ko je moral biti zaradi spremembe nivoja tal zelo pozoren, da ni padel, so namestili podest. Danes je to delovno mesto ocenjeno kot ustrezno – zeleno delovno mesto. Razvoj prijemala je izključno delo naših tehnologov in danes enak princip 25 Tema meseca m, -. [10^1 Slika 7. Drža delavke pri jemanju odpreška Sliki 3 in 4. Drža delavca pri jemanju vrat iz embalaže pred in po uvedbi prijemala prenašanja vrat uporabljajo tudi v nekaterih drugih Renaultovih tovarnah. primer 2: Karosernica - jemanje zadnjega dela izpuha z drče in odlaganje v embalažo -izboljševanje v sklopu snovanja delovne opreme Pri odlaganju oz. jemanju izpuhov iz priprave na drčo se je pojavila težava. Delavec je moral sprostiti obešalo z ročico, kije bila nameščena na drči, z rokami nad glavo, napor za premik ročice pa je bil zaradi neustrezne dolžine – prekratke ročice, kar 6,5 kg. Ta napor, ki ni imel dodane vrednosti, je bil skoraj identičen teži izpuha. Delovno mesto je bilo ocenjeno po metodi V3 in je bilo razvrščeno kot rumeno. Da bi zmanjšali napor za premik ročice, smo podaljšali ročico in napor za premik se je znižal na 1,5 kg. Poleg tega smo ročico obrnili navzdol in s tem izboljšali tudi držo delavca. To delovno mesto je danes ocenjeno kot zeleno. primer 3: presernica -samodejni izmet odpreška V departmaju presernice se na linijah stiskalnic preoblikuje pločevina v ustrezno oblikovane dele (odpreške). Pri vlaganju ali jemanju odpreškov iz posameznih stiskalnic so delavci obremenjeni zaradi teže delov, velikokrat pa je zaradi globine stiskalnic obremenilna tudi drža. Frekvence premeščanja delov so zelo visoke (300 kosov na uro ali več). Da bi rešili problem nagibanja delavca pri jemanju delov iz stiskalnice, so Revozovi tehnologi razvili enostavne pripomočke, ki omogočijo, da kos samodejno zapusti stiskalnico. Na stiskalnico je nameščen pripomoček (pnevmatski bat) (slika 8), ki omogoča samodejni izmet odpreška iz stiskalnice. Prej je odprešek iz stiskalnice jemal delavec v zelo obremenjujoči drži – rdeče delovno mesto. Ko se stiskalnica dvigne, bat porine odprešek iz stiskalnice. Po vodilih del zdrsne na tekoči trak. Delavec ni več potreben. Sliki 5 in 6. Drža rok pred in po spremembi obešal 26 Slika 8. Samodejni izmet odpreška iz stiskalnice pred namestitvijo pripomočka Vsi primeri so plod dela Revozovih delavcev in niso preneseni iz drugih tovarn. 8. zAKLJUčEK Vključevanje ergonomije pri načrtovanju in izboljševanju proizvodnje v Revozu seje v preteklih letih izkazalo za zelo uspešno. Dejstvo je, da je avtomobilska industrija specifčna in veliko praktičnih rešitev ni mogoče enostavno prekopirati. Določene rešitve oz. principi, ki so že uporabljajo v tovarni (premik bremena s poma-galom, prilagoditev specifčnih podstavkov, obešanje orodij, prilagoditev embalaže, rotacija delavcev,...) in so se izkazali za dobre, pa se lahko brez velikih težav uporabijo tudi v drugih proizvodnih sistemih. Glede na to, da izdelujemo avtomobile nizkocenovnega razreda, da je konkurenca na tržišču zelo huda in da je Revoz v stoodstotni lasti podjetja RENAULT, ni vedno mogoče realizirati rešitev, ki bi sicer izboljšale ergono-mijo, po drugi strani pa toliko podražile izdelek, da ga ne bi bilo mogoče prodajati in bi lahko prišlo do ustavitve proizvodnje. To pa nas pri napredovanju ne sme ustaviti. Je le dejstvo, ki ga moramo upoštevati in še intenzivneje nadaljevati z delom, da bomo v čim večji meri dosegli zastavljene cilje. Ti pa so, da bodo lahko razpoložljivi delavci delali svojo celotno delovno dobo brez zdravstvenih okvar kot posledice neprimernih delovnih razmer. To pa je tudi eden izmed osnovnih ciljev vsakega uspešnega podjetja. Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca NAREDITE SI BREME LAŽJE Evropski teden varnosti in zdravja pri delu 22.–26. oktober 2007 Saša Žebovec, univ. dipl. inž. Zmanjševanje tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu Kostno-mišična obolenja so najpogostejše z delom povezane zdravstvene težave v Evropi in prizadenejo milijone evropskih delavcev v vseh gospodarskih dejavnostih. Skoraj 24 % delavcev v EU trpi zaradi bolečin v hrbtu, 22 % pa zaradi bolečin v mišicah. Bolezenski stanji sta bolj razširjeni v novih državah članicah, kjer se 39 % delavcev pritožuje zaradi bolečin v hrbtu, 36 % pa zaradi bolečin v mišicah. Delodajalci morajo narediti več za svoje zaposlene, delavci pa se morajo bolj zavedati nevarnosti kostno-mišičnih obolenj. Cena, ki jo zaradi kostno-mišičnih obolenj plačujejo delavci, delodajalci in vlade, je visoka. Za delavca pomenijo fzične bolečine in izpad dohodka, za delodajalca zmanjšano poslovno učinkovitost, za državo pa povečane stroške za socialno varstvo. Kostno-mišična obolenja niso nepremostljiva težava. Veliko težav je mogoče preprečiti ali občutno zmanjšati, če delodajalci ravnajo v skladu z veljavno zakonodajo o varnosti in zdravju ter upoštevajo dobro prakso. Toda za učinkovito rešitev problematike je treba sprejeti posebne ukrepe. „Naredite si breme lažje“ je geslo letošnje kampanje Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. Namenjena je reševanju problematike kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu. Podpirajo jo zdajšnje nemško in portugalsko predsedstvo EU, Evropski parlament, Evropska komisija in evropski socialni partnerji. Vrhunec kampanje bo Evropski teden varnosti in zdravja pri delu od 22. do 26. oktobra. Kampanja podpira celosten pristop k obvladovanju obolenj. Pristop ima tri ključne elemente. Prvič, delodajalci, zaposleni in vlada morajo sodelovati pri reševanju problematike kostno-mišičnih obolenj. Drugič, vsi ukrepi morajo upoštevati koncept „celotne obremenitve telesa”, pomeni obremenitve Delo in varnost 52/2007/5 telesa in tudi ročno premeščanje bremen. Stres, delo v mrazu in tempo dela lahko na primer pripomorejo k razvoju kostno-mišičnih obolenj. Tretjič, delodajalci morajo poskrbeti za obdržanje, rehabilitacijo in vračanje na delo zaposlenih s kostno-mišičnimi obolenji. Kampanja „Naredite si breme lažje“ nalaga odgovornost delodajalcem, delavcem, njihovim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu in zunanjim oblikovalcem politike. Delodajalci bi morali biti zgled in sprejemati vse izvedljive ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje nevarnosti kostno-mišičnih obolenj ter pokazati resnično naklonjenost varnosti in zdravju. To je njihov lastni interes, saj je obvladovanje varnosti dobro za poslovanje in značilno za učinkovite organizacije. Pri odpravljanju nevarnosti na delovnem mestu je izredno pomembna vključitevzaposlenih, ki delovno mesto poznajo najbolje. Delavcem je treba zagotoviti informacije in usposabljanje o kostno-mišičnih obolenjih. Omogočiti jim je treba, da se seznanijo, kako se lahko izognejo nevarnostim in tveganjem. Oblikovalci politike morajo vključiti vprašanja s področja varnosti in zdravja pri delu, povezana s kostno-mišičnimi obolenji, v svoje politične in zakonodajne dokumente. V okviru kampanje „Naredite si breme lažje“ je agencija vzpostavila spletno stran – http://ew2007.osha.europa.eu – na kateri objavlja različne vire, vključno z informacijami o kostno-mišičnih obolenjih. Dostop je mogoč prek enotne vstopne spletne strani http://osha. europa.eu/topics/msds/. Pomemben del kampanje so priznanja za dobro prakso, kijih podeljujejo podjetjem in organizacijam, ki so izjemno in inovativno prispevali k preprečevanju in odpravljanju kostno-mišičnih obolenj ter rehabilitaciji in ponovnemu vključevanju zaposlenih s kostno-mišičnimi obolenji na delo. Priznanja so spodbuda organizacijam in posameznikom, da se vključijo v kampanjo, organizirajo svoje dogodke ob Evropskem tednu in pomagajo zagotoviti, da kostno-mišična obolenja prizadenejo čim manj ljudi. Nekaj statističnih podatkov iz EU o kostno-mišičnih obolenjih Približno 62 % delavcev je četrtino delovnega časa ali več izpostavljenih ponavljajočim se gibom dlani ali rok, 46 % prisilni drži ali utrujajoče-mu položaju, 35 % pa premeščanju ali premikanju težkih bremen. Kmetijstvo in gradbeništvo sta po izpostavljenosti fzikalnim tveganjem in tudi glede števila pritožb zaradi kostno-mišičnih obolenj najbolj prizadeta sektorja, čeprav se ta obolenja pojavljajo v vseh sektorjih. Ženske so manj izpostavljene fzikalnim dejavnikom tveganja, čeprav je, kar zadeva delo, ki vključuje gibe dlani ali rok in prisilno držo ali utrujajoči položaj, izpostavljenost žensk enaka izpostavljenosti moških. Kostno-mišična obolenja Pri kostno-mišičnih obolenjih greza poškodbe telesnih struktur, kot so mišice, sklepi, kite, vezi, živci ali lokalni krvni pretok, ki jih povzročijo ali poslabšajo predvsem delo in vplivi neposrednega okolja, v katerem se opravlja delo. Pri večini z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj gre za kumulativna obolenja, kijih povzroči ponavljajoče se izpostavljanje dolgotrajnim, visoko ali nizko intenzivnim obremenitvam. Lahko gre tudi za akutne poškodbe, kot so zlomi, do katerih pride med nezgodo. Obolenja prizadenejo predvsem hrbtenico, vrat, ramena in zgornje okončine, lahko pa tudi spodnje. Nekatera kostno-mišična obolenja, kot je na primer sindrom karpalnega kanala, so dobila ime zaradi jasno izraženih simptomov. Druga so nespecifčna, ker obstaja bolečina ali nelagodje, ni pa dokazov za jasno obolenje. Kostno-mišična obolenja, ki prizadenejo zgornji del telesa, so znana kot z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin. Simptomi teh se lahko razvijajo dolgo, nato pa se po- 27 Tema meseca kažejo kot bolečina, neprijeten občutek, otrplost ali občutek ščemenja. Prizadetim lahko tudi otečejo sklepi, zmanjša se njihova mobilnost ali moč prijema ali pa se spremeni barva kože na rokah ali prstih. Z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin se včasih imenujejo „zvini ali raztegi”, „poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov” ali kumulativna travmatična obolenja”. Med posebne primere spadajo sindrom karpalnega kanala, vnetje kit in obolenje, pri katerem gre za boleče, bele in otekle roke zaradi uporabe vibracijskega orodja, t.i. vibration white fnger. Dejavniki, ki povzročajo razvoj kostno-mišičnih obolenj in z delom povezanih obolenj vratu in zgornjih okončin Dejavniki lahko delujejo samostojno, če pa več dejavnikov tveganja deluje hkrati, se tveganje poveča: Fizikalni dejavniki: uporaba sile, na primer dvigovanje, prenašanje, vlečenje, potiskanje in uporaba orodij; ponavljajoči se gibi; nerodni in nepremični položaji; na primer delo z rokami nad višino ramen; vibracije; mraz ali prevelika vročina; slaba razsvetljava, ki lahko povzroči nezgode; hrupna delovna mesta, ki lahko povzročijo napetost telesa. Organizacijski in psihosocialni dejavniki: naporno delo, nezadosten nadzor nad izvajanimi nalogami in nizka stopnja samostojnosti; nizka stopnja zadovoljstva na delovnem mestu; ponavljajoče se, monotono delo s hitrim tempom; premajhna podpora sodelavcev, nadrejenih in vodstvenih delavcev. Posamezni dejavniki: zdravstvena anamneza; fzična sposobnost; starost; čezmerna telesna teža; kajenje. Specifčna z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin Pri fzičnem delu uporabljamo silo, bodisi za premikanje predmetov ali za to, dajih držimo pri miru. Pri opravljanju dela z rokami se krčijo različni kompleti mišic v vratu, rami in rokah. Večja je sila, ki je potrebna za premeščanje predmetov, večja je sila mišic v uporabljenih delih telesa. Nekatera z delom povezana obolenja vratu in zgornjih okončin povzroči akutna uporaba izjemne sile, večina teh obolenj pa je posledica dolgotrajne, pogosto ponavljajoče se in očitno zmerne uporabe sile. Ta lahko povzroči utrujenost mišic in mikroskopske poškodbe mehkih tkiv na vratu in zgornjih okončinah. Glavni dejavniki tveganja za nastanek z delom povezanih obolenj vratu in zgornjih okončin: uporaba sile, ki ima za posledico veliko mehansko obremenitev vratu, ramen in zgornjih okončin; delo v nerodnih položajih; ponavljajoči se gibi, zlasti če vključujejo vedno iste sklepe in mišične skupine ter nastopajo v povezavi z aktivnostmi, pri katerih je potrebna uporaba sile; dolgotrajno delo brez možnosti, da si delavec odpočije in opomore od obremenitve; vibriranje rok, kar povzroča otrplost, ščemenje ali izgubo občutka ter potrebno večjo silo za prijemanje. Kako odpraviti kostno-mišična obolenja Za odpravo kostno-mišičnih obolenj (in z delom povezanih obolenj vratu in zgornjih okončin) je potreben celosten pristop obvladovanja, ki obsega preprečevanje novih obolenj ter obdržanje, rehabilitacijo in ponovno vključitev delavcev, ki že trpijo zaradi kostno-mišičnih obolenj. Le-teh ponavadi ne povzroči en sam dejavnik, zato je pomembno, da se oceni celoten obseg tveganj in da jih obravnavamo celovito. Veliko težav lahko preprečimo ali občutno zmanjšamo z upoštevanjem veljavne zakonodaje o varnosti in zdravju ter dobre prakse. To obsega oceno pravilnosti izvajanja delovnih nalog, izvajanje preventivnih ukrepov in stalno preverjanje učinkovitosti teh ukrepov. Da bi odpravili nevarnosti za nastanek kostno-mišičnih obolenj, so potrebni posebni ukrepi. Evropski pristop k odpravljanju kostno-mišičnih obolenj Za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj: se izogibajte tveganjem za nastanek kostno-mišičnih obolenj; ocenite tveganja, kijih ne morete preprečiti; tveganja odpravite pri viru; delo prilagodite posamezniku; prilagodite se spreminjajoči se tehnologiji; nevarno nadomestite z varnim ali manj nevarnim; oblikujte celostno preventivno politiko, ki upošteva celotno obremenitev telesa; skupnim varnostnim ukrepom dajte prednost pred posameznimi varnostnimi ukrepi; delavcem zagotovite ustrezna navodila. Za obdržanje delavcev s kostno-mi- šičnimi obolenji: zagotovite rehabilitacijo delavcem s kostno-mišičnimi obolenji; te delavce ponovno vključite v delovni proces. 28 Ocena tveganja Delodajalci so po zakonu dolžni, da ocenijo tveganja na delovnem mestu ter sprejmejo ukrepe za zagotovitev varnosti in varovanje zdravja delavcev in vseh drugih, ki bi se lahko poškodovali. Dobra ocena tveganja pripomore k zmanjšanju stroškov, kijih imajo podjetja zaradi izpada proizvodnje, odškodninskih zahtevkov in višjih zavarovalnih premij. Načelo postopne ocene tveganja vključuje tele faze: ugotavljanje vseh nevarnosti ali kombinacije nevarnosti, ki lahko povzročijo nastanek kostnomišič-nih obolenj; proučitev, kdo bi se lahko poškodoval in kako bi se to lahko zgodilo; ocena tveganj in odločitev o ukrepih: ali se nevarnost lahko popolnoma odpravi? Ali se tveganje lahko nadzoruje? Ali se lahko sprejmejo varnostni ukrepi za zaščito vseh zaposlenih? Ali se zahteva osebna varovalna oprema? spremljanje tveganj in proučitev preventivnih ukrepov. Po opravljeni oceni tveganj je treba sestaviti seznam ukrepov po prednostnem vrstnem redu ter delavce in Delo in varnost 52/2007/5 Tema meseca njihove predstavnike vključiti v njihovo izvajanje. Ukrepi morajo biti usmerjeni v preprečevanje in zmanjševanje resnosti morebitnih poškodb. Pomembno je, da se vsem delavcem zagotovijo ustrezne informacije, izobraževanje in usposabljanje o zdravju in varnosti na delovnem mestu, da se seznanijo s tem, kako se lahko izognejo določenim nevarnostim in tveganjem. Pri odpravljanju nevarnosti na delovnem mestu je izredno pomembna vključitev delavcev, saj le-ti in njihovi predstavniki najbolje poznajo delovno mesto. Ročno premeščanje bremen - zmanjševanje tveganj Ročno premeščanje bremen pomeni dvigovanje, držanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje, prenašanje ali premikanje bremena. Čeprav se odstotek delavcev v EU-25, ki poročajo o prenašanju ali premikanju težkih bremen, v zadnjih letih zmanjšuje, je ta še vedno visok (34,5 %). V novih državah članicah je ta odstotek še višji (38,0 %). Direktiva Sveta 90/269/EGS določa zdravstvene in varnostne zahteve za ročno premeščanje bremen, zlasti kadar za delavce obstaja nevarnost poškodbe hrbta. Delo in varnost 52/2007/5 Ročno premeščanje bremen lahko povzroči: kostno-mišična obolenja zaradi postopnega in kumulativnega poslabšanja kostno-mišičnega sistema zaradi nenehnega dvigovanja ali premeščanja, na primer bolečine v križu; akutne poškodbe, kot so ureznine ali zlomi, zaradi nezgod. Dejavnikov tveganja, ki povečujejo možnost poškodbe, je več. Zlasti pri hrbtenici lahko pride do poškodbe, če: so bremena pretežka, prevelika, jih je težko prijeti, so neuravnovešena ali nestabilna, jih je težko doseči ali so take oblike ali velikosti, ki delavcu zastira pogled, kar povečuje možnost nezgode; so naloge prenaporne, vključujejo nerodne položaje ali gibe ali ponavljajoče se premeščanje; v okolju ni dovolj prostora za ročno premeščanje bremen, tla v njem so neravna, nestabilna ali spolzka, je prevroče ali premrzlo ali slabo razsvetljeno; delavec ni dovolj izkušen, je neustrezno usposobljen in preslabo pozna delo, je starejši, ima določene telesne mere in sposobnosti, kot sta višina in moč, ali ima okvaro hrbtenice. Delodajalci morajo oceniti zdravstvena in varnostna tveganja, s katerimi se srečujejo njihovi delavci. Tveganje se lahko učinkovito oceni z enostavnimi metodami, kot sta iskanje nevarnosti, ki lahko povzročijo nezgode, in ocena ustreznosti obstoječih previdnostnih ukrepov. Nezgode in slabo zdravstveno stanje je mogoče preprečiti z odpravo ali vsaj zmanjšanjem tveganj pri ročnem premeščanju bremen. Delodajalci bi morali preučiti, ali seje na primer ročnemu premeščanju bremen mogoče izogniti z motorno opremo za premeščanje. Če se ni, bi morali proučiti uporabo podpornih naprav, kot so škripci in vozički. Organizacijski ukrepi, kot so kroženje na delovnem mestu in daljši premori, naj se proučijo samo, če tveganj ni mogoče odpraviti ali zmanjšati. Pomembno je tudi zagotavljanje informacij o tveganjih in potencialnih vplivih ročnega premeščanja bremen na zdravje ter usposabljanje za uporabo opreme in pravilne tehnike premeščanja. Rehabilitacija in ponovna vključitev delavcev s kostno-mišičnimi obolenji na delo bi morala biti sestavna dela politike za kostno-mišična obolenja na delovnem mestu. To bo izboljšalo zdravstveno stanje in počutje delavcev ter preprečilo zmanjšanje storilnosti. pravilne tehnike premeščanja Preden dvignete breme, morate za to delovno nalogo narediti načrt in se nanjo pripraviti. Prepričajte se, da: • veste, kam greste; v prostoru, v katerem se gibate, ni ovir; breme dobro držite; vaše roke, breme in morebitni ročaji niso spolzki; če breme dvigujete skupaj še z nekom, oba še pred začetkom vesta, kaj delata. Pri dvigovanju: z nogami zaobjemite breme in se sklonite čezenj (če to ni izvedljivo, se skušajte bremenu čim bolj približati); pri dvigovanju uporabite mišice nog; hrbet zravnajte; breme povlecite čim bliže k telesu; dvignite in nesite breme s stegnje-nimi, navzdol obrnjenimi rokami. Pomembno je, da: potiskate in vlečete z lastno težo telesa; pri potiskanju se nagnite naprej, pri vlečenju pa nazaj; vam na tleh ne drsi, da se lahko nagnete naprej/nazaj; se izogibate upogibanju in ukrivlja-nju hrbtenice; imajo naprave za premeščanje ročaje/držaje, da lahko uporabite silo rok. Ročaj mora biti na sredini med ramo in pasom, da lahko potiskate/vlečete v ugodnem, nevtralnem položaju; so naprave za premeščanje dobro vzdrževane; so tla trda, ravna in čista. Cilji kampanje Delodajalci bi morali na splošno oblikovati postopke in ukrepe za reševanje problematike zdravja in varnosti ter se hitro odzivati na vse težave. Toda narediti bi morali več, kot zgolj izpolnjevati svoje zakonske obveznosti. Morali bi biti zgled ter pokazati resnično naklonjenost zdravju in varnosti. To je tudi v njihovem lastnem interesu: dobro obvladovanje varnosti je dobro za poslovanje in je značilnost učinkovite organizacije. V kampanjo „Naredite si breme lažje” je vključenih vseh 27 držav članic EU in 29 odpravljanje kostno-mišičnih obolenj je lahko stroškovno učinkovitov Zaposlenim v pralnici velike splošne bolnišnice v Združenem kraljestvu zaradi delovnih nalog, kijih opravljajo, grozijo poškodbe križa in ramen. Delovne naloge vključujejo čezmerno pripogibanje zaradi dvigovanja suhega in mokrega perila, močno naprezanje in delo v nerodnih položajih. Na podlagi ergonomske ocene, pri kateri so sodelovali strokovnjaki, delavci in vodstvo, so bile uvedene pomembne spremembe, vključno s preoblikovanjem delovnih mest in opreme pralnice ter kroženje na delovnem mestu. Zaradi sprememb se je za 62 % zmanjšala bolniška odsotnost zaposlenih, za 12 % seje povečala storilnost in za 20 % so se zmanjšala plačila za nadure, hkrati pa se je dvignila morala zaposlenih. Skupni stroški sprememb so znašali nekoliko več kot 40.000 evrov in so se povrnili v manj kot petih mesecih. Po treh letih so celotni prihranki znašali skoraj 300.000 evrov. Tema meseca države Evropskega združenja za pro- • zadržati ter omogočiti vrnitev na lenj in v zvezi z obdržanjem, ponov- sto trgovino (EFTA). Celostni pristop delo in rehabilitacijo delavcev, ki no vključitvijo in rehabilitacijo delav- obvladovanja, ki ga kampanja podpira, trpijo zaradi kostno-mišičnih obo- cev s kostno-mišičnimi obolenji. sestavljajo trije ključni elementi: lenj; sodelovanje delodajalcev, delavcev • izvajati rešitve dobre prakse v zve- Priznanja za dobro prakso in vlade pri reševanju problematike zi z obdržanjem in vrnitvijo na delo Kampanja „Naredite si breme lažje” kostno-mišičnih obolenj; tistih, ki so trpeli zaradi kostno-mi- vključuje vsakoletno podelitev priznanj • upoštevanje celotne obremenitve šičnih obolenj; za dobro prakso podjetjem ali organi-telesa, ki povzroča nastajanje ko- • spodbujati multidisciplinarne pri- zacijam, ki so izjemno in inovativno pri-stno-mišičnih obolenj; stope, ki združujejo preprečevanje spevali k preprečevanju in odpravljanju • obdržanje, rehabilitacija in vrnitev in rehabilitacijo; kostno-mišičnih obolenj ter k rehabilita-na delo delavcev, ki trpijo ali so trpeli • spodbujati in lajšati vključevanje ciji in ponovnemu vključevanju zaposle-zaradi kostno-mišičnih obolenj. delavcev v aktivnosti na področju nih, ki že trpijo zaradi kostno-mišičnih Številni vidiki kampanje „Naredite si varnosti in zdravja pri delu. obolenj, na delovno mesto. Zmagovalci breme lažje” so pomembni za večino Delavci in njihovi zaupniki za var- bodo razglašeni na vrhu kampanje o ljudi, nekateri cilji pa so osredotočeni nost in zdravje pri delu morajo: kostno-mišičnih obolenjih, ki bo marca na posebne skupine. • zavedati se nevarnosti kostno-mi- 2008, kjer bodo prejeli priznanja. Delodajalci morajo: šičnih obolenj in njihovega vpliva O Evropski agenciji za varnost nadaljevati aktivnosti, ki so jih za- vj ; in zdravje pri delu čeli izvajati v okviru prvega Evrop- • vedeti, kako se izogniti tveganjem ali jih zmanjšati; Evropsko agencijo za varnost in zdravje skega tedna varnosti in zdravja pri • poznati rešitve v zvezi z varnostjo pri delu s sedežem v španskem mestu delu leta 2000, pod geslom „Obr- nite hrbet kostno-mišičnim obolenjem”; zavedati se nevarnosti kostno-mišičnih obolenj in njihovega vpliva na zdravje, vključno z manj znani- za preprečevanje kostno-mišičnih znotraj posameznih držav, ter spodbuja in zdravjem pri delu, ki se lahko Bilbao je ustanovila Evropska unija z nite hrbet kostno-mišičnim obolenjem”; zavedati se nevarnosti kostno-mi-šičnih obolenj in njihovega vpliva • spodbujati rešitve dobre prakse točk, ki usklajujejo in širijo informacije uporabijo na delovnem mestu, za namenom nuditi informacije o varnosti njem; tiste, ki že trpijo zaradi kostno-mi- in zdravju pri delu. Agencija je vzposta- zavedati se nevarnosti kostno-mi- šičnih obolenj; vila mrežo nacionalnih informacijskih mi težavami, kot so dolgotrajno sta- obo ; razvoj in širjenje informacij, ki izboljšu- nje in sedenje ter bolezni spodnjih • postatiobveščeni, izobraženi in de- jejo področje varnosti in zdravja pri delu okončin; javni partnerji v aktivnostih v zvezi v Evropi. V Sloveniji opravlja funkcijo na delovnem mestu uporabljati re- z varnostjo in zdravjem pri delu, ki informacijske točke ministrstvo za delo, šitve dobre prakse za preprečeva- se izvajajo na delovnem mestu. družino in socialne zadeve. S povezo- nje kostno-mišičnih obolenj; vanjem predstavnikov vlad, združenj • na delovnem mestu spodbujati oblikovalci politike morajo: delodajalcev, sindikatov ter vodilnih celovit pristop k preprečevanju z • vključiti vprašanja s področja var- strokovnjakov na področju varnosti in upoštevanjem koncepta „celotne nosti in zdravja pri delu, poveza- zdravja pri delu v vseh sedemindvajse-obremenitve telesa”; na s kostno-mišičnimi obolenji, v tih državah članicah EU, pa tudi širše, povečati ozaveščenost o nevar- ustrezne politične in zakonodajne Agencija zagotavlja zanesljiv, uravno-nostih kostno-mišičnih obolenj in dokumente; težen in nepristranski vir informacij o spodbujati rešitve dobre prakse v • v sprejemanje odločitev o vpra- varnosti in zdravju pri delu. sektorjih in pri skupinah zaposlenih šanjih varnosti in zdravja pri delu, Za več informacij o poteku kampanje z visokim tveganjem, na primer v povezanih s kostno-mišičnimi obo- v Sloveniji obiščite spletno stran http:// storitvenem, maloprodajnem in iz- nji, vključiti zainteresirane strani. ew2007.osha.europa.eu/. obraževalnem sektorju ter pri sta- Drugi zainteresirani morajo: Za več informacij o kostno-mišičnih rejših delavcih; • povečati ozaveščenost o nevar- obolenjih obiščite: http://osha.europa. • povečati uporabo celovitega pri- nostih kostno-mišičnih obolenj na eu/topics/msds. stopa obvladovanja z obravnava- delovnem mestu; Viri: njem nevarnosti kostno-mišičnih • spodbujati rešitve dobre prakse za obolenj; preprečevanje kostno-mišičnih obo- http://ew2007.osha.europa.eu/. • 30 Delo in varnost 52/2007/5 Razvoj in znanost ZNANSTVENA PRILoGA SciENcE SUppLEMENT Urednik/Editor prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. VSEBINA – TS – C ONTENTS Marjan Bilban prim., prof., dr., dr. med. ZVD Zavod za varstvo pri delu, UL MF Katedra za javno zdravje, Ljubljana Igor Ivanetič dr. med., spec. med. dela prometa in športa, ZD Dr. Julija Polca Novi trg 26, 1241 Kamnik PREDLoG ERGoNoMSkE IZBoLJŠAVE DELoVNEGA MESTA IZDELoVALkE ZoB Delodajalec podjetja, kjer izdelujejo umetne zobe, je zaznal, da pri delavkah obstojajo zdravstveni problemi, ki so povezani z delom in bi se jih dalo omejiti. Analiza negativnih kazalnikov zdravja je pokazala, da je najbolj kritična faza brušenja. Pri organizacijskih ukrepih je smiselna uvedba spontanih odmorov, kroženje med različnimi fazami in delavke spodbujati kredni telesni dejavnosti v prostem času. pROpOSiTiON OF ERGONOMic iMpROVEMENTS iN ThE WORKpLAcE OF THE TEETH MAKER Employer of the company that produces artifcial teeth has recognized health problems of workers (working women) that are connected with work activities and could be reduced. The analysis of the negative health factors has shown that grinding is most critical phase. In the scope of organisational measures it is necessary to implement spontaneous breaks, constant changing of work activities, and to stimulate workers to perform regular physical activities during their spare time. Delo in varnost 52/2007/5 31 fRazvoj in znanost PREDLoG ERGoNoMSkE IZBoLJŠAVE DELoVNEGA MESTA IZDELoVALkE ZoB prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., spec. med. dela Igor Ivanetič, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa UVOd V letu 2005 je bil odstotek bolniškega ERGONOMSKA ANALizA Ergonomija je stroka, ki delovne raz- staleža vtem podjetju 7,33 % (za isto Po ogledu delovnih faz je z ergonom- mere prilagaja lastnostim in potre- panogo v RS 6,60%), na zaposlenega skega zornega kota zaradi povečanih bam delavca, da bi bilo delo varno, je zgubljenih 26, 74 delovnih dni (za izometričnih obremenitev vratu kritič- učinkovito, hkrati pa za delavca ne isto panogo v RS 24,1 %), vsak zapo- na predvsem faza brušenja. (pre)obremenjujoče. sleni je bil v bolniškem staležu v tem a) Vid: zahteva se prepoznavanje Danes je veliko delavcev vpetih v sis- letu 4,1-krat, poprečno trajanje bolni- manj kot milimeter velikih spre- tem človek-stroj. Ponavljajoče se delo škega staleža pa je bilo 6,45 dni (za memb v strukturi zoba na razdalji pa ustvarja duševne in telesne obre- isto panogo v RS pa 12,8 dneva). 30 do 40 cm (potrebna ostrina vida menitve, ki povzročajo razvoj z delom Po odstotku bolniškega staleža so na tej razdalji je torej 0,85 - torej pogojenih stanj, kijih imenujemo preo- prve neoplazme (dolg stalež delavke), zahtevamo povsem normalen sre- bremenitveni sindromi. bolezni dihal (1,22 %), nega (0,62 %), diščni vid); ocenjeni stereokot ? je Njihovo pogostost in težo je mogoče bolezni gibal (0,61 %) in infekcijske bo- 148 do 8”. zmanjšati z različnimi ukrepi, od teh- lezni (0,48 %). Izstopa predvsem višja b) osvetljenost delovnega mesta noloških (npr. avtomatizacija, robotiza- odsotnost z dela med delavkami (mo- je po oceni ustrezna, bleščanje cija) do organizacijskih (npr. spontani ški imajo pomembno manjši bolniški lakirane mizice in zob, barvni kon- odmori, aktivni odmor, vključevanje stalež-1,11 %: 9,32 %). trasti so premajhni, vprašljivo je delovnih faz z drugačno obremenitvijo) Bolezni gibal so bile zastopane s 17 pri- osenčenje. Vir lokalne razsvetlja- ter socialnopsiholoških (npr. motiva- meri in 180 izgubljenimi dnevi, večino- cija, spodbujanje, ustrezno nagraje- ma na račun težav z vratno in ledveno vanje, spodbujanje zaposlenih k obli- hrbtenico, predvsem v starostni skupini kovanju pobud za izboljšavo delovnih delavk po petinštiridesetem letu. mest in sodelovanje pri izvajanju teh aktivnosti) in ergonomskih (npr. obliko- OPIS DELA vanje delovnega mesta, ki ustreza an- tropometričnim lastnostim delavcev). Ustrezno izvedeni ergonomski ukrepi delavka stoji, pladnje z ulitimi zob- e) Pomembna je dobra opora za mi vstavlja v peč, spremlja proces roke, daje kar najmanj nihanj kine- in pečene zobe stresa v škatle za matične verige. veje nastavljiv. Rezultatov meritev svetlobnih razmer ni. c) Sluh za kvaliteto dela ni pomemben, hrup je moteč, meritev ni. d) Propriocepcija in tip: tip delno nadomesti vidne informacije o površini zob, pomembna je propriocepci- Delo je sestavljeno iz delovnih faz: ja prstov in zapestij, manj pa višjih 1- peka zob (25 % delovnega časa): delov zgornjih okončin. so sicer začetni strošek za delodajalca, dolgoročno pa prinašajo korist: zvečata se zadovoljstvo z delom in produktivnost, zmanjša se bolniška nadaljnjo obdelavo, odsotnost zaradi bolezni in invalidnosti 2- brušenje zob (37 % delovnega čater poškodb pri delu ter morebitnih po- sa): delavka sedi, neobdelanim zo-klicnih bolezni. bemz ročno brusilko obrusi robove; brušenje enega zoba traja približno PROBLEM 15 sekund, odlaga jih v škatle, raz- f) Glava in vrat: dominantna je inkli-nacija glave oz. vratu, ki pri večini opazovanih delavk (zlati pri višjih) z inklinacijo zrkel znatno presega sprejemljivih 38o. g) Ramenski obroč: nadlakti sta ob telesu. Očitno dovolj ozaveščeni delodajalec poreja jih po kvaliteti. Pomembna h) komolca: sta v kotu med 80 in podjetja, kjer izdelujejo umetne zobe, je zaznava drobnih delov robov in 100 o . Nedominantni je večinoma v je zaznal, da pri delavkah obstojajo morebitnih napak vstrukturi, nevtralnem položaju pro-supinaci- zdravstveni problemi, ki so morda po- 3- kompletiranje zob (37 % delovnega je, dominantni prav tako, čeprav se vezani z delom in bi se jih dalo omejiti. časa): delavka stoji, zobe razvršča pri brušenju pro-supinaciji izmenju- Naročil je analizo negativnih kazalni- po barvnih lestvicah in sestavlja jeta kov zdravja (bolniškega staleža), ki ji serije zob ter jih vstavlja v škatle i) Zapestji sta v večinoma nevtral- je sledila ergonomska analiza. Njegov ter opremlja z etiketami; pomembni nem položaju. namen je izboljšati delovne razmere so zaznavanje odtenkov rumene in j) Prsti: dominanta roka večinoma z napeljavo ventilacije in preoblikova- rjave barve, poznavanje anatomije drži brusilni strojčekz valjastim pri- njem delovnih mest, tako da bi ustre- zob, zaznavanje drobnih napak v jemom in palcem praviloma v hipe- zali ergonomskim priporočilom. strukturi. rekstendiranem položaju v prvem 32 Delo in varnost 52/2007/5 Razvoj in znanost metakarpofalangealnem sklepu, dominantni položaj druge roke je troprsti pincetni prijem. k) Nedominantna zgornja okončina je izrazito izometrično obremenjena: fksacija okončine ob telo in držanje obdelovanca, dominantna je tudi dinamično obremenjena. Po oceni jakost dinamičnih obremenitev ne presega izometrične. Sile, ki jih premagujejo krčilke prstov, so po oceni majhne. l) Podpore za lakti na stolih niso nastavljive; večina delavk jih ne uporablja. m) Merskih podatkov o obremenjenosti z vibracijami ni. n) Ledvena hrbtenica: stol omogoča počivalni in nevtralni položaj, prav tako podpira ledveno vboklino, ni možnosti za sedenje v prednjem delovnem položaju. o) Sedenje ocenjujemo kot nefzio-loško. Višina delovne površine ni nastavljiva. p) Dosegi so v mejah ergonomskih priporočil. r) Spodnje okončine: na voljo je ne-nastavljiva podpora za noge, oblika stola je taka, da po oceni pomembno ne zmanjšuje venskega pretoka. Prostora za noge je dovolj. s) orodje: premer ročaja brusilnega strojčka je ustrezen, prav tako oblikovanje površine, ki ne drsi, oblika ustreza majhnim obsegom gibov. t) Drugo: dovoljeni so spontani odmori, predvideni so aktivni odmori. u) Dejavniki okolja: zaprašenost z opilki (merskih podatkov ni), toplotno okolje je večinoma nevtralno, energetska poraba pri delu je majhna. Faza kompletiranja je obremenjujoča zaradi znova prevelike inklinacije zrkel in glave (delovna površina ni nastavljiva po višini), prav tako so po oceni neustrezni barvni kontrasti. Ugodno je, da se delovne faze izmenjujejo, tako da se zmanjšujejo enovr-stne obremenitve gibal. Ergonomske zahteve: 1- delo mora biti čim bolj raznoliko, delovni položaji se morajo menjavati; 2- delovne površine morajo biti čim bolj nastavljive in prilagodljive posamezni delavki oz načinu dela; 3- upoštevati je treba veljavne ergonomske standarde. Delo in varnost 52/2007/5 Sliki 1 in 2. Zlasti višje delavke brusijo z izrazito preveliko inklinacijo glave; pri nekaterih delavkah naslon za roke ni uporaben (ker ni nastavljiv) pREdLOGi izBOLJšAV Brušenje bi lahko izvajali tudi stoje, vendar je boljša stabilizacija trupa mogoča le s sedenjem ob dobri opori bodisi na podlakteh ali na naslonu za ledja. Višina delovne površine naj bo nastavljiva (če to ni izvedljivo, pa naj se ravna po komolčni višini najvišje delavke sede). Objekti naj bodo v horizontalnih dosegih znotraj radiusa približno 30 do 40 cm. Sedež mora ustrezati ergonomskim standardom: imeti mora vsaj peterokrako nogo, lahko je na kolescih, ki se dajo blokirati, nastavljive morajo biti višina sedežne površine, nagib naprej in nazaj (tako daje mogoč tako prednji delovni kot počivalni položaj), sprednji rob mora biti zaobljen, sedežna globina pa približno dve tretjini dolžine stegen, tako da ne vpliva na venski pretok, površina ne sme biti gladka-dr-seča, naslonjalo za ledja mora predvsem dobro podpirati ledveno vboklino in biti nastavljivo po višini in nagibu, segati mora pod lopatici, potrebna je opora za stopala. Zaradi zmanjševanja inklinacije zrkel in vratu ob hkratni zahtevi po obde- Slika 3. Položaj rok pri brušenju: prevladujeta troprsti pincetni prijem z nedominantno roko in valjasti prijem z iztegnjenim palcem dominantne; zapestji sta večinoma v nevtralnem položaju 33 Razvoj in znanost lovanju objektov na razdalji 30 do 40 cm od oči je treba predmet približati. To najlaže dosežemo z oblazinjenimi oporami za podlakti, ki onemogočajo drsenje, tako da ostajajo gibljivi predvsem zapestji in seveda komolec s pro-supinacijskimi gibi. Na ta način se zmanjša obremenjenost proprioceptorjev in mišic zgornjih okončin in doseže boljša stabilnost. Tako naslonjala kot šoba odsesovalne cevi morajo biti nastavljivi, da sijih delavka lahko prilagodi tako svoji velikosti kot trenutnim potrebam. Ob mrežico šobe sesalnega sistema bi lahko pritrdili držala za zalogovnikz neobdelanimi in škatle z že izbrušenimi deli zob. Na ta način klasična delovna miza ne bi bila več potrebna, ampak bi bila le površina za odlaganje. Lokalna osvetlitev ostaja, vendar je zaradi boljše vidljivosti smiselna žarnica z barvno temperaturo okrog 5000o K. Neposredna okolica (torej mrežica nad ventilatorsko cevjo) naj bi bila za faktor 3, širša okolica pa za faktor 9 temnejša od svetlosti zoba; zaradi ustreznejšega barvnega kontrasta je zaželena si-vomodra barva okolice. Površine morajo biti hrapave zaradi zmanjševanja odboja svetlobe oz. bleščanja. Delavkam s slabšim vidom je smiselno ponuditi možnost dela pod povečevalnim steklom. Delo pri kompletiranju je mogoče ergonomsko izboljšati z delovno površino, ki je po višini nastavljiva in omogoča tako stoječe kot sedeče delo. Pomembno je, da je rob mize zaobljen in obložen (opora za roke). Če miza ne bo nastavljiva po višini, seje smiselno ravnati po komolčni višini najvišje delavke ali celo 10 cm više, manjše naj uporabljajo podstavek. Za sedeče delo naj delavke uporabljajo stol, ki omogoča visoko sedenje (pri tem je pomembna opora za noge). Sedeče delo pri tej delovni fazi sicer ni zelo pomembno, ker se tako razblini izključno sedeč položaj med brušenjem. Slika 4. Delovni položaji pri brušenju s strani; legenda: A= prednji položaj, B= nevtralni položaj, C= »počivalni položaj«; 1= nastavljiva cev centralnega sesalnika ; 2= sedež s podporo za ledveno vboklino in nastavljivim nagibom sedežne površine; 3= nastavljivo naslonjalo za podlakti; 4= nastavljiva svetilka (postavljena pod nivojem oči zmanjša bleščanje); 5= nastavljiva opora za stopala Svetlobne razmere naj bi bile enake kot za brušenje (tako glede osvetlitve kot barve in kontrastov okolice). dRUGi pREdLOGi Smiselno je, da pred uvajanjem izboljšav delavke o tem seznanimo. Najbolje je, da se oblikuje prototipska različica, ki bi jo delavke preskušale in posredovale svoja opažanja in predloge. Na osnovi le-teh bi se delo dokončno oblikovalo. To je nujno, ker bo delo le tako najbolj prilagojeno uporabnicam, hkrati pa bodo ves projekt vzele za svojega in ga tudi laže sprejele kot kakršen koli vsiljeni predlog. Sledilo pa bi spremljanje v daljšem obdobju in morebitne dodatne korekcije. Ergonom-ska izboljšava je praviloma dinamičen proces, čigar stalnica je pravzaprav nenehno spreminjanje in prilagajanje delavcu. Glede organizacijskih ukrepov je smiselna že predvidena uvedba spontanih odmorov, kroženje med različnimi fazami: peka-brušenje-kom-pletiranje naj bi bilo pogostejše (po možnosti v istem dnevu). Delavke je smiselno spodbujati tudi k redni telesni dejavnosti v prostem času – tako bodo kar najbolj utrjevale zmogljivost svojih gibal, še posebej ker gre za pretežno mlajše ženske. Pri montaži centralnega sesalnega sistema je treba upoštevati morebitno večjo obremenjenost s hrupom, prav tako dovajanje ustrezne količine predgretega zraka. LiTERATURA SušnikJ. etal. Ocenjevalna analiza delovnega mesta. Ljubljana: GV; 1983. Bridger R.S. Introduction to ergonomics. New York: McGraw Hill; 1995. ILO Ergonomic checkpoints. Geneva: ILO; 1996. Bilban M. Medicina dela. Ljubljana: ZVD; 1999. Kroemer K.H.E., E. Grandjean. Fitting the task to the human. New York: Taylor Francis; 2000. Sušnik J. Ergonomska fziologija. Ljubljana: Didakta; 2000. 34 Delo in varnost 52/2007/5 PREDSTAVITEV ČETRTE EVRoPSkE RAZISkAVE o DELoVNIH RAZMERAH Metka Teržan, dr. med.* Saša Žebovec, univ. dipl. inž. el.** I IZVLEČEK Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer je septembra 2005 izvedla četrto evropsko raziskavo o delovnih razmerah. V njej je sodelovalo 30.000 delavcev iz 31 držav. V vseh državah je bil uporabljen enak vprašalnik. Ugotovitve kažejo, da so delovne razmere v EU dokaj stabilne. Vendar kažejo tudi, da so slovenski delodajalci lahko zaskrbljeni, saj so delavci navedli nezadovoljstvo, slabe delovne razmere in težave z zdravjem. ABSTRACT European foundation on the improvement of living and working conditions carried out the fourth European working conditions survey in September 2005. This survey involved 30.000 workers form 31 countries. The same questionnaire has been used in all countries. Results show that working conditions in EU are quite stable. But they also show that Slovene employers should be concerned due to the fact that workers have stated dissatisfaction, bad working conditions and health problems in the questionnaire. Michel Miller, prav tako iz Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. Metodologija Evropske raziskave o delovnih razmerah (EWSC) Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmerje med 19. septembrom in 30. novembrom 2005 izvedla svojo četrto evropsko raziskavo o delovnih razmerah, v kateri je sodelovalo skoraj 30.000 delavcev iz 31 držav (vseh držav članic EU-25 ter Bolgarije, Romunije, Turčije, Hrvaške, Norveške in Švice). Raziskava je vsebovala več kot sto vprašanj, povezanih z različnimi vidiki zaposlitvene situacije in delovnih razmer. Ker je bil v vseh državah uporabljen povsem enak vprašalnik, smo z raziskavo dobili vir informacij, ki omogoča primerjanje med posameznimi državami. * Specialistka medicine dela, Ministrstvo za zdravje, Ljubljana ** ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d., Ljubljana Delo in varnost 52/2007/5 To je že četrta tovrstna raziskava, zato nam omogoča tudi analizo trenutnih razmer zadnjih petnajstih let. Prejšnje evropske raziskave delovnih razmer so bile izvedene v letih 1991, 1995 in 2000. Z vsako novo raziskavo se je število vprašanj in problematik, ki jih vsebuje vprašalnik, povečalo, osrednja vprašanja pa so ostala nespremenjena, kar omogoča spremljanje trendov, ki se pojavljajo na tem področju. Vprašalnik in izvedba raziskave Vprašalnikje pripravila skupina za delovne razmere v tesnem sodelovanju s strokovno skupino za razvoj vprašalnikov, sestavljeno iz predstavnikov evropskih socialnih partnerjev, drugih organov EU (Evropske komisije, Eu-rostata, Agencije iz Bilbaa), mednarodnih organizacij (Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Mednarodne organizacije dela), nacionalnih statističnih uradov kot tudi vodilnih evropskih strokovnjakov s tega področja. Razširjena skupina strokovnjakov je štela več kot petdeset članov, strokovnih predstavnikov iz vseh enaintridesetih sodelujočih držav, razen treh. Zaradi lažjega poročanja so države razdelili v skupine. Slovenija je bila razporejena v skupino vzhodnoevropskih držav skupaj s Češko, Estonijo, Madžarsko, Litvo, Poljsko in Slovaško. Vzorec, uporabljen v evropski raziskavi o delovnih razmerah, je reprezentativni vzorec zaposlenih oseb (zaposlenih in samozaposlenih v skladu z defnicijo Eurostata) v času trajanja terenskega dela v vsaki obravnavani državi. Ankete so bile izvedene vobliki osebnih intervjujev na domovih anketirancev v času od 17.septembra do 30. novembra 2005. V povprečju je terensko delo v vsaki državi trajalo približno sedem tednov1 Rezultati raziskave Kljub dramatičnim spremembam, ki jih opazimo pri evropski delovni sili v zadnjih petih letih in so posledica vstopanja novih držav članic, povečanja netra-dicionalnih oblik zaposlovanja, kot sta delo s polovičnim delovnim časom in začasno delo, in večjega števila žensk (predvsem v državah zahodne Evrope), ki vstopajo na trg dela – pa ugotovitve iz četrte evropske raziskave o delovnih razmerah kažejo, da so dokaj stabilne. Zaposlitveni status V povprečju približno 78 % evropskih delavcev dela po pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas. Na podlagi pogodbe za določen čas dela 14 % žensk in 10 % moških. Začasne agencijske pogodbe se uporabljajo le redko, povprečno dela na podlagi takih pogodb manj kot 2 % delavcev v EU-27. Izstopajo Ciper s 5 % ter Grčija in Španija s 3 %. Slovenija je v skupini vzhodnoevropskih držav (Češka, Poljska, Litva,…), v katerih ima približno 75 % delavcev pogodbo za nedoločen čas. Delež delavcev, ki delajo na podlagi začasnih pogodb (za določen čas in začasnih agencijskih), je v povprečju večji v gostinskem (21 %), kmetijskem (15 %) in izobraževalnem sektorju (16 %). V povprečju 7 % delavcev v EU-27 poroča, da nimajo pogodbe o zaposlitvi, največji delež le-teh pa je v 1 Metodologija, Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWSC) 35 Aktualno Slika 1. Porazdelitev pogodb o zaposlitvi po državah EU-27 (%) Slika 2. Podatki o zaposlitvi po spolu in zaposlitvenem statusu (%) kmetijskem in gostinskem sektorju (22 % oziroma 21 %). Ženske in moški pri delu V EU-27 je zaposlenih več moških (56 %) kot žensk (44 %). V številnih sektorjih še vedno prevladuje pretežno en spol. Tako ženske predstavljajo večino delavcev v zdravstvu (79 %) in izobraževanju (72 %), drugih storitvah (61 %) in trgovini na debelo in drobno (55 %). V teh sektorjih dela več kot polovica zaposlenih žensk, kar pomeni, da bi katera koli sprememba delovnih razmer v omenjenih sektorjih bistveno vplivala na kakovost dela in zaposlenosti žensk. Moški predstavljajo 89 % vseh delavcev v sektorju gradbeništva, 80 % zaposlenih v komunalni dejavnosti in 74 % zaposlenih v prometnem in komunikacijskem sektorju. Slovenija ima, tako kot večina vzhodnoevropskih držav, majhen odstotek žensk, ki delajo polovični delovni čas, ki se ponuja kot možnost v času, ko imajo še majhne otroke in težje usklajujejo poklicne in družinske obveznosti. Največji delež žensk s polovičnim delovnim časom imata Švica in Nizozemska. Starost S postopnim staranjem evropskega prebivalstva bodo številne evropske države v naslednjih desetih letih izgubile okoli 13 % svoje delovne sile zaradi upokojitve. Velik delež delavcev (več kot 15 %) v starostni skupini 55 let in več predstavlja pomemben politični izziv, ki ga bodo občutile predvsem Nizozemska in skandinavske države. Slovenija spada v skupino držav, ki imajo približno 10 % delovne sile v starostni skupini nad 55 let in majhen delež v starostni skupini 24 let in manj (pod 10 %). V tej skupini držav so med drugimi tudi Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška, Litva, Estonija in Latvija. EU 27 NDČ SI Države Slika 3. Število delovnih ur na teden po državah 36 Š. 80 60 o E 20 c 3 N y~ FhT s~ 1 /~ s~ EU 27 NDČ SI HU AT IT Države Slika 4. Delež delavcev z neprilagodljivim urnikom dela po državah Delo in varnost 52/2007/5 Aktualno delovni čas Od leta 1991 seje število ur v delovnem tednu v EU stalno manjšalo. Trend se je spremenil leta 2005, po vstopu novih držav članic, kjer je povprečni delovni čas daljši. Kljub temu pa se je tudi v novih državah članicah delež tistih, ki delajo več kot 41 ur na teden, zmanjšal od leta 2001, tistih, ki delajo manj ur, pa se postopno povečuje. Na splošno imajo vzhodno- in južno-evropske države dlje časa trajajoče delovne dni in delovne tedne, medtem ko imajo srednje- in severnoe-vropske krajši delovni čas in delovne tedne. Nizozemska ima zaradi zelo visoke pogostnosti dela s polovičnim delovnim časom najkrajši povprečni delovni čas na teden. V Sloveniji imamo daljši tedenski delovni čas od povprečja EU-27, ki znaša 38,6 delovnih ur in hkrati krajšega od povprečja novih držav članic (NDČ), ki znaša 42,8 delovnih ur. Če primerjamo Slovenijo s tremi sosednjimi državami, opazimo, da imajo slovenski delavci krajši delovni čas kot na Madžarskem in daljšega od delavcev v Avstriji in Italiji. V Sloveniji ima 68,2 % delavcev neprilagodljiv urnik dela, kar pomeni, da imamo v primerjavi z EU-27 večji delež zaposlenih z neprilagodljivim urnikom dela, vendar še vedno manj od povprečja v novih državah članicah. Madžarska ima za primerjavo kar 75,6 % delavcev s takim urnikom, medtem ko je v Avstriji delež takih delavcev 58,1 %, v Italiji pa 56,2 %. Tempo in intenzivnost dela V Evropi intenzivnost dela na splošno raste. V Sloveniji je v letih 2000 do 2005 prišlo do velikega povečanja zaznane intenzivnosti dela. Tabela 1. Zadovoljstvo delavcev po državah Zadovoljstvo pri delu EU 27 EU 15 NDČ SI HU AT IT Zadovoljen ali zelo zadovoljen z delovnimi razmerami 8,3 84,4 77, 71,6 75,9 89,6 76,2 Lahko izgubim delo v naslednjih šestih mesecih 13,7 11,3 5, 7,3 ,1 8,9 8,9 Za delo, ki ga opravljam, sem dobro plačan 43, 47,0 9,0 35,3 18,3 50,6 33,8 Moje delo nudi dobre možnosti za napredovanje 31,0 33,0 3,9 30,6 18,7 33,7 23,6 Leto 2000 Slovenija cc 12 EU 15 Delo z visoko hitrostjo 16 61 56 Delo s kratkimi časovnimi roki 48 57 60 Vir: Tretja evropska raziskava o delovnih razmerah Leto 2005 Slovenija NDČ EU 27 Delo z visoko hitrostjo 75, 51,5 59,6 Delo s kratkimi časovnimi roki 67,3 59,1 61,8 Delo z visoko hitrostjo Delo s kratkimi časovnimi roki Vir: Četrta evropska raziskava o delovnih razmerah Iz podatkov je razvidno, da slovenski delavci ocenjujejo, da so zahteve na delovnem mestu vedno večje. V kratkem obdobju petih let smo dohiteli in celo prehiteli druge evropske države. Varnost in vplivi na zdravje Zadovoljstvo pri delu Raziskava je pokazala, da so v Sloveniji delavci v povprečju manj zadovoljni z delovnimi razmerami kot delavci v EU-15 in novih državah članicah. V prvih je kar 84,8 % delavcev zadovoljnih ali zelo zadovoljnih z delovnimi razmerami, medtem ko je odstotek takšnih delavcev v novih državah članicah 77,2 %, v Sloveniji pa 71,6 %, kar nas uvršča na 25. mesto med 31 državami, udeleženkami ankete. Slovenija ima poleg tega tudi velik delež delavcev (27,3 %), ki se bojijo, da bodo v naslednjih šestih mesecih izgubili svoje delo, v EU-15 je takih le 11,3 %. V Sloveniji je s plačilom za svoje delo zadovoljno 35,3 % delavcev, kar je manj kot v EU-27 (43,2 %) in več kot novih državah članicah (29 %), prav tako pa imajo slovenski delavci tudi dobre izglede za poklicno napredovanje, kjer smo na ravni EU-27 in boljši od povprečja novih držav članic. Varnost in vplivi na zdravje V Sloveniji je 45,6 % vprašanih menilo, da sta zdravje ali varnost ogrožena zaradi dela, kar je dosti več, kot je povprečje v EU-27 (28,6 %) in EU-15 (25,2 %), prav tako pa je stanje tudi slabše, kot je v povprečju v novih državah članicah (40,2 %). Raziskava je pokazala, da v Sloveniji kar 62,3 % delavcev meni, da delo vpliva na njihovo zdravje, v EU-27 je delež takih delavcev 35,4 %. Njihove %40' 2000 2005 Leto Slika 5. Tempo in intenzivnost dela v Sloveniji v letih 2000 in 2005 Delo in varnost 52/2007/5 EU27 EU15 NDC Države Slika 6. Delež delavcev, ki menijo, da sta zdravje ali varnost ogrožena zaradi dela, po državah 37 Aktualno ¦ SI ¦ EU27 |^_ 1 91 vsesplošna utrujenost ------- K9E 1 stres bolečine v mišicah ¦mM 9 _ a — _ ^ .-------- hrbtu —' *J --------f- 24 --------r- ,-------- -fl težave z vidom m —f- U —f- 10 20 30 40 50 Slika 7. Odstotni delež anketiranih delavcev, ki so navedli težave z zdravjem, Slovenija v primerjavi s povprečjem v EU-27 pritožbe o težavah z zdravjem so se pojavljale v višjem odstotku prav pri vseh vprašanjih, nekaj smo jih navedli v preglednici. Anketirani slovenski delavci so navajali, da so bili v povprečju odsotni z dela zaradi težav z zdravjem v preteklem letu 8,7 dni, povprečje za EU-27 pa je 4,6. Tudi vzaznavanju obremenitev iz delovnega okolja so slovenski delavci v višjem odstotku navajali obremenjenost. V tabeli so navedeni fzikalni dejavniki tveganja pri delu in odstotek delavcev, kije v anketi poročal, da so takim dejavnikom pri delu izpostavljeni. V Sloveniji je le 33,7 % vprašanih delavcev menilo, da bodo zmožni opra- Tabela 2.Fizični dejavniki pri delu Fizični dejavniki EU 27 SI Vibracije 4, 9, Hrup 30,1 40,1 Visoke temperature 4,9 27,6 Nizke temperature ,0 26,0 Vdihavanje dima, hlapov, prahu ali prašnih delcev ipd. 19,1 25,6 Vdihavanje izparin, kot so topila ali razredčila 11, 13,0 Ravnanje s kemikalijami 14,5 19,8 Sevanje 4,6 7,8 Tobačni dim od drugih 0,1 17,5 Okuženi materiali 9, 9,8 Utrujajoči ali boleči položaj 45,5 51,8 Dvigovanje ali premikanje oseb? 8,1 5,1 Prenašanje ali premikanje težkih bremen 35,0 35,0 Stoječi položaj ali hoja 7,9 7,7 Ponavljajoči se gibi dlani ali rok 62,3 64,3 Nošenja osebnih varovalnih oblačil ali opreme 34,0 5,4 vljati enako delo pri šestdesetih letih. V EU-27 je takih delavcev 58,2 %. zaključki Pričujoči rezultati četrte evropske raziskave o delovnih razmerah v Sloveniji v primerjavi z EU vseh tistih, ki smo vključeni v področje varnosti in zdravja pri delu, ne more veseliti. Še manj so lahko zadovoljni delodajalci, saj so v raziskavi prišli do izraza prav tisti dejavniki tveganja, ki najbolj zmanjšujejo produktivnost delavcev (nezadovoljstvo, slabe delovne razmere, težave z zdravjem). Že na sami predstavitvi rezultatov se je vnela po- lemika med predstavniki delodajalcev in sindikatov. Navsezadnje pa: rezultate ankete je pravzaprav treba razumeti kot spodbudo za iskanje vzrokov stanja, za konstruktiven dialog in iskanje rešitev, ki bodo v daljšem času rezultate, ki se tičejo slovenske delovne sile, tudi izboljšale. Vir European Foundation for Improvement of Living and Working Conditions (Eu-rofound): Fourth European Working Conditions Survey Ali ste pripravljeni na evakuacijo oseb iz objektov v primeru požara? Ali imate pripravljen scenarij, po katerem bi se v primeru požara umaknili zaposleni, gostje, stanovalci, učenci Ste seznanjeni z obveznostjo novele Zakona o varstvu pred požarom (RS 3/07) glede praktičnega usposabljanja za izvajanje evakuacije iz zahtevnejših objektov ob požaru? V kolikor niste povsem prepričani v uspešnost pravočasnega umika oseb, za katerih varnost ste odgovorni, vas v sredo, 21.11.2007 vabimo na delavnico EVAkUAcIJA oSEB IZ oBJEkToV. S strokovnjaki, ki se s temi problemi dnevno srečujejo, boste skupaj pregledali tako tehnične kot organizacijske rešitve. Poudarek delavnice bo na obravnavanju problematike varnosti in rizičnih vidikov evakuacije glede na vrsto objektov in uporabnike objektov in praktične rešitve za izvedbo evakuacije. Svoje dolgoletne izkušnje bosta kot glavna izvajalca delavnice z nami podelila g. Milan Dubravac, vodja izobraževanja za gasilce - Uprava RS za zaščito in reševanje in Rajko Jazbec, poveljnik GD Ljubljana Mesto. Vabljeni: odgovorne osebe lastnikov, uporabnikov, upraviteljev objektov, kjer obstaja večja požarna obremenitev ali kjer se zbira ali je nastanjeno večje število oseb (javne ustanove, šole, vrtci, bolnice, domovi za upokojence, hoteli....) ter pooblaščenci odgovorni za strokovno pomoč pri organizaciji oz. izvedbi evakuacije iz objektov in (v skladu s 4.čl. novega Pravilnika o požarnem redu, Ur. l. RS, št. 52/07) tudi odgovorne osebe za začetno gašenje in evakuacijo. Strokovnim delavcem po ZVZD bomo podelili kreditne točke! Delo in varnost 52/2007/5 38 Aktualno Faza kampanje “Pobuda za varna in zdravju prijazna delovna mesta” Pobuda za zdravo delovno mesto je usmerjena kampanja, katere cilj je delodajalcem in delavcem v malih in srednje velikih podjetjih omogočati lahek dostop do informacij, kako izboljšati svoje poslovno okolje. To lahko storimo tako tako, da podjetja postanejo bolj zdrava in produktivnejša. Leta 2007 bo pobuda potekala v Bolgariji, na Hrvaškem, Cipru, Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji in Turčiji. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu organizira seminarje v dvanajstih novih državah članicah EU, na Hrvaškem in v Turčiji, da bi malim podjetjem pomagala pri izvajanju učinkovite politike na področju varnosti in zdravja. Veliko malih podjetij v EU je že ugotovilo, da sta dobra varnost in zdravje osnovni za uspešnost podjetja. Učinkovita politika na področju varnosti in zdravja ni pomembna samo za blaginjo delavcev, temveč tudi za zagotavljanje, da bodo podjetja in gospodarstva dolgoročno uspešna. Podjetja, ki izvajajo dejavnosti prepre- čevanja tveganj, zmanjšujejo proizvodne izgube zaradi poškodb ali bolezni, povečujejo svojo produktivnost in hkrati zmanjšujejo stroške. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu sodeluje s svojo nacionalno mrežo in evroinfo centri, da bi to sporočilo razširila med širšo javnostjo pri drugem krogu kampanje „Pobuda za zdravo delovno mesto 007“ Kampanja pod geslom „Dobra varnost in zdravje pomenita dober posel“ omogoča malim podjetjem enostaven dostop do kakovostnih informacij o tem, kako narediti delovno mesto varnejše, bolj zdravo in produktivnejše. Druga faza kampanje “Pobuda za varna in zdravju prijazna delovna mesta” se je začela 26. aprila s seminarjem v Nikoziji, organizirala pa jo je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu v sodelovanju z nacionalnimi informacijskimi točkami ter Euro info centri (EIC). Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu bo v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter republiškim inšpektoratom RS za delo organizirala v letošnjem letu dva brezplačna poldnevna seminarja o osnovah varnosti in zdravja pri delu, ki bosta namenjena majhnim in srednje velikim podjetjem ter samostojnim podjetnikom posameznikom. Prvi seminar, v okviru katerega je bil poudarek na zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu pri premeščanju bremen, je bil organiziran 27. septembra letos v Ljubljani, medtem ko bo drugi seminar, ki bo izpostavil zlasti zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, potekal 15. novembra 2007 v Mariboru. Več informacij: Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu objavlja informacije o pobudi na posebnem spletnem mestu: http://hwi.osha.europa.eu/. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve objavlja informacije o aktivnostih, ki v okviru pobude potekajo v Sloveniji, na spletnem mestu: http:// si.osha.europa.eu/hwi/. Vir: http://si.osha.europa.eu/hwi/ Delo in varnost 52/2007/5 39 Aktualno SISTEM RAVNANJA Z oDPADNo ELEkTRIČNo IN ELEkTRoNSko o PREMo Emil ŠEHIČ, univ. dipl. inž. Velenje Borut BERNAT, univ. dipl. inž., Ljubljana IZVLEČEK Vlada RS je oktobra lani sprejela uredbo o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, ki je nadomestila pravilnik o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo in uzakonila nedorečene ukrepe in pogoje. Z ravnanjem kot ga narekuje uredba v okviru skupne sheme Zeos proizvajalci in zavezanci prispevajo k manjšemu obremenjevanju okolja in ponovni rabi surovin. ABSTRACT In October 2006, Government of the Republic of Slovenia has adopted the Regulation on handling of waste electrical and electronic equipment that replaced the Rules on handling of waste electrical and electronic equipment and stipulated some undetermined measures and conditions. With the handling stipulated by the regulation in the framework of common scheme Zeos, manufacturers and persons liable contribute to smaller burdening of the environment and to repeated use of raw materials. UVOd Odpadna električna in elektronska oprema (odpadna EE-oprema) precej obremenjuje okolje, če ni pravilno odstranjena. Med odpadno EE-opremo spadajo tudi odpadne sijalke, ki so še prav posebej nevarne okolju, saj vsebujejo živo srebro. Na slovenskem trgu se letno proda okoli 380 ton sijalk, kar pomeni, da po izteku uporabne dobe nastane prav toliko odpadka, nad katerim do zdaj ni bilo prave kontrole. S sprejetjem in izvajanjem zakonodaje, ki ureja področje ravnanja z odpadno EE-opremo, predvidevamo, da bomo do leta 2011 zbrali 75 % odpadnih sijalk. Zaradi majhne teže in velike količine so sijalke specifčen odpadek. Materialni tok odpadka je podoben drugim razredom električne EE-opreme, zato so se proizvajalci sijalk odločili, da v okviru ZEOS-ove skupne sheme ustanovijo poseben sektor, ki bo skrbel za ravnanje z odpadnimi sijalkami. Prednost tega je, da se bo tudi za zbiranje odpadnih sijalk uporabljala razvejana mreža ZEOS-ovih zbiralnic. V članku bo govor o zakonskih osnovah, delovanju sistema ZEOS in opis zbiranja odpadnih sijalk. ZAKONSKE OSNOVE Evropski parlament je 27. januarja 2003 sprejel direktivo 2002/96/EC o odpadni električni in elektronski opremi (direktivo WEEE). Direktiva določa področje uporabe, osnovna pravila ravnanja z odpadno EE-opremo in na- 0 laga proizvajalcem, pridobiteljem, uvoznikom in distributerjem EE-opreme za ravnanje z njo operativno in fnančno odgovornost. Direktiva je države članice zadolžila za sprejem nacionalnih področnih predpisov do 13. avgusta 2004, za začetek izvajanja obveznosti pa je določila 13. avgust 2005. Večina evropskih držav je predpise sprejela z zakasnitvijo. To velja tudi za začetek izvajanja. Vlada Republike Slovenije je prvi osrednji predpis - pravilnik o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo - sprejela novembra 2004 in ga maja naslednje leto spremenila. Še leto kasneje, februarja, je sprejela Operativni program ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo za obdobje 2006 do 2008, v katerem je določila cilje in ukrepe za izpolnjevanje zahtev direktive WEEE in nacionalnega predpisa. Zaradi nedorečenosti nekaterih ukrepov in pogojev za izpolnjevanje zahtev je nato oktobra 2006 izdala povsem nov predpis – Uredbo o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 107/06, z veljavnostjo od 2. 11. 2006 dalje). Uredba je nadomestila v uvodu omenjeni pravilnik, uzakonila pa je tudi prej nedorečene ukrepe in pogoje. Uredba ob upoštevanju zahtev direktive WEEE določa področje uporabe in pravila ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo (za informiranje – zbiranje – obdelavo – predelavo – ponovno uporabo in recikliranje - odstranjevanje - poročanje) ter pravila, pogoje in odgovornosti za vse, ki sodelujejo v procesu ravnanja (proizvajalci – distributerji – končni uporabniki – komunalna podjetja – obdelovalci, predelovalci odpadne EE opreme in odpadkov – odstranjevalci odpadkov- proizvajalci). KAKO izpOLNJUJEJO SVOJE OBVEZNOSTI PROIZVAJALCI IN TISTI, KI pRVi dAJEJO ELEKTRičNO iN ELEKTRONSKO OPREMO NA SLOVENSKi TRG Proizvajalci in drugi, ki dajejo električno in elektronsko opremo na slovenski trg, se morajo najprej vpisati v evidenco pri ministrstvu za okolje in prostor. Vlogi za vpis v evidenco ugodijo, ko z načrtom dokažejo, da bodo ustrezno ravnali z odpadno električno in elektronsko opremo. Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo je uzakonila skupne načrte in prakso drugih evropskih držav, da so nosilci in izvajalci skupnih načrtov ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo družbe, kijih ustanovi in/ali pooblasti več proizvajalcev ter drugih zavezancevza ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo. Za nosilca skupnega načrta je javnosti bolj domač izraz “skupna shema” (v nadaljevanju shema). SKUpNA ShEMA zEOS ZEoS, d.o.o. je prva nacionalna ne-proftna skupna shema ravnanja z odpadno električno in elektronsko odpadno opremo. Delo in varnost 52/2007/5 Aktualno Julija 2005 so nas že na osnovi prvih veljavnih predpisov ustanovili največji zavezanci za ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo v državi. Na povabilo, da se pridružijo ZEOS-u kot pristopniki, pa seje odzvalo še več kot sto drugih zavezancev za ravnanje z odpadno EE-opremo. V ZEOS vključeni zavezanci predstavljajo približno 75 odstotkov vseh količin EE-opreme, dane na slovenski trg. V razredih bele tehnike - velike gospodinjske naprave, hladilniki in plinske sijalke - pa več kot 90 % vseh količin v državi. KAKO dELUJEMO Za vse vrste odpadne električne in elektronske opreme zagotavljamo zbiranje in prevzemanje od končnega uporabnika, njeno skladiščenje in obdelavo, predelavo, ponovno uporabo in recikliranje ter odstranjevanje. Storitve opravljamo s pogodbenimi izvajalci. Pri izbiri izvajalcev je na prvem mestu s predpisi Evropske unije in z nacionalnimi predpisi zahtevana tehnološka usposobljenost, sledi njihova zmogljivost, potrebna dovoljenja in sprejemljivost cen. Predelava posameznih vrst odpadne EE-opreme je tehnološko tako zahtevna, da je v Sloveniji ni možno opravljati, zato imamo pogodbe tudi s tujimi izvajalci. To velja tudi za odstranjevanje nekaterih produktov obdelave in predelave. Naša dejavnost pa med drugim obsega še informiranje oziroma ozavešča-nje širše javnosti, poročanje pristojnim državnim organom, tekoče posredovanje aktualnih informacij in nudenje strokovne pomoči našim pristopnikom ter zastopanje njihovih interesov do države. KJE IN KAKO LAHKO ODPADNO OPREMO ODDAJO KONčNi UpORABNiKi končni uporabniki so že doslej lahko odpadno EE-opremo iz gospodinjstev brezplačno oddali izvajalcem lokalnih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (komunalnim podjetjem) v njihovih zbirnih centrih ali v okviru akcij zbiranja kosovnih odpadkov. Ob nakupu enakovredne nove opreme pa so bili od 1.1.2006 dalje dolžni odpadno opremo prevzemati tudi trgovci na prodajnem mestu. Morebitno brezplačno prevzemanje odpadne opreme na domu ni obvezno, izvaja pa se na osnovi komercialnih interesov posameznih trgovcev. Delo in varnost 52/2007/5 Odslej je mogoče odpadno EE-opremo iz gospodinjstev brezplačno oddajati tudi v zbiralnicah zavezancev v okviru ZEOS, d. o. o. Ker vsi trgovci nimajo možnosti zbiranja in skladiščenja odpadne EE-opreme na prodajnih mestih, lahko kupca nove opreme napotijo k oddaji odpadne v do 5 km oddaljeno zbiralnico ZEOS-a, d. o. o. Odpadna EE-oprema naj bi bila ob oddaji na katero koli od navedenih zbirnih mest praviloma nepoškodovana. končni uporabniki so doslej odpadno EE-opremo, ki ni oprema iz gospodinjstev (večji hladilni sistemi, telefonske centrale, medicinska oprema …), odstranjevali sami prek specializiranih podjetij. Odslej pa jo je, če uporabnik nabavi novo, dolžan prevzeti proizvajalec, pridobitelj ali distributer opreme oziroma to v imenu zavezanca – svojega pristopnika - opravi družba ZEOS, d. o. o. Vsekakor pa lahko uporabnik odpadno električno in elektronsko opremo, ki ni oprema iz gospodinjstev, pod vnaprej dogovorjenimi pogoji odda ZEOS-u. Distributerji - trgovci so dolžni na prodajnem mestu od 1. 1. 2006 dalje od kupcev brezplačno prevzemati odpadno EE-opremo iz gospodinjstev in tisto, ki to ni, v primerih, če pri njih kupijo novo EE-opremo. Distributerji trgovci so dolžni prevzeti odpadno EE-opremo, ki je enakovredna glede na vrsto in količino prodane EE-opreme. Odslej pa kupca za oddajo odpadne opreme lahko napotijo tudi v do 5 km oddaljeno zbiralnico ZEOS, d. o. o. Ravno tako distributerji odslej lahko izpolnjujejo zakonsko predpisano obveznost oddaje v 30 dneh zbrane odpadne opreme v najbližje oziroma do največ 30 km oddaljene zbiralnice zavezancev v okviru ZEOS, d. o. o. (zbiralnice ZEOS). Morebitno brezplačno prevzemanje odpadne opreme na domu ni obvezno, izvaja pa se lahko na osnovi odločitve posameznega trgovca. Izvajalci lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (komunalna podjetja) so že doslej v svojih zbirnih centrih in v okviru akcij zbiranja kosovnih odpadkov od končnih uporabnikov brezplačno prevzemali odpadno EE-opremo, kar opravljajo samo za odpadno opremo iz gospodinjstev tudi vnaprej. Prevzem opreme, ki ni oprema iz gospodinjstev, pri izvajalcih lokalne javne službe ni predpisan in tudi ne predviden. Nadaljnje ravnanje z zbrano odpadno EE-opremo doslej največkrat ni potekalo na način, ki je za odpadno EE-opremo predpisan v uvodu omenjenih direktivi in uredbi. Odslej ZEOS, d. o. o. v imenu svojih pristopni-kov od izvajalcev lokalne javne službe redno in brezplačno prevzema zbrano odpadno opremo ter v okviru izvajanja skupnega načrta ravnanja zagotovi njeno ustrezno nadaljnjo obdelavo. Zbiralnice ZEoS, d.o.o. opravljajo zbiranje odpadne EE-opreme v imenu zavezancev - proizvajalcev in pridobi-teljev EE-opreme v okviru skupnega načrta ZEOS in delajo kot pogodbeni izvajalci. Zbiralnice prevzemajo odpadno EE-opremo od končnih uporabnikov in distributerjev. Prevzem odpadne opreme iz gospodinjstev poteka brezplačno. Prevzem opreme, ki ni oprema iz gospodinjstev, pa poteka na osnovi vnaprej sklenjenih dogovorov med zavezanci zanjo in ZEOS, d. 0. o. ali med končnim uporabnikom in ZEOS, d.o.o. Med opremo iz gospodinjstev sodi tudi oprema, ki se uporablja v industriji, obrti in storitvenih dejavnostih, če je njena uporaba po naravi in načinu podobna uporabi v gospodinjstvih (štedilniki, hladilniki, osebni računalniki, mali gospodinjski aparati, sijalke …). Torej lahko takšno opremo v zbiralnicah ZEoS brezplačno oddajo tudi podjetja in javne ustanove, kot so vrtci in šole. Seznam zbiralnic z naslovi je skupaj z drugimi informacijami objavljen na spletni strani ZEOS www.zeos.si. ZBIRANJE ODPADNIH SIJALK V skladu z WEEE direktivo so proizvajalci dolžni poskrbeti le za odstranitev sijalk, ki vsebujejo živo srebro. To so linearne fuorescenčne, kompaktne fuorescenčne ter visokointenzivnostne sijalke. Od 13. avgusta 2005 dalje so jih proizvajalci dolžni označevati z znakom, ki opozarja na ločeno zbiranje. Tipi sijalk, ki ne sodijo v posodo za komunalne odpadke: Končni uporabniki, distributerji, inštalaterji, vzdrževalci in drugi imetniki odsluženih sijalk imajo naslednje možnosti brezplačne oddaje odsluženih sijalk: 1. prodajalcu na prodajnem mestu v enakem številu, kot je kupil novih. Prodajalec lahko v skladu z uredbo napoti kupca, da odda odpadne sijalke v do 5 km oddaljeni ZEOS-ovi zbiralnici; 2. v zbirne centre izvajalcev lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (komunale). Ta načinje prime- Aktualno Linearne fuorescenčne sijalke Nelinearne fuorescenčne sijalke Kompaktne fuorescenčne sijalke - nein-tegrirane Kompaktne fuorescenčne sijalke – integrirane Visokointenzivnostne sijalke – visokotlačne (> 1 bar) Visokointenzivnostne sijalke – nizkotlačne (< 1 bar) ren predvsem za oddajo manjših količin odsluženih s i j a l k iz gospodinjstev in manjših podjetij z do 10 zaposlenimi; 3. v zbiralnice, ki jih organizira ZEOS pri pogodbenih izvajalcih (glej tabelo). Namenjene so predvsem distributerjem, inštalaterjem, vzdrževalcem in drugim imetnikom odsluženih sijalkza oddajo s i j a l k v količini, ki ne presega 2 kubična metra. 4. Za količine, večje od 2 kubičnih metrov odsluženih sijalk, koordinira prevzem ZEOS. Imetnik odpadka opravi naročilo prevzema z izpolnjenim obrazcem za naročilo prevzema odpadne EE-opreme, ki je dostopen na spletni strani www.zeos.si, in ga posreduje ZEOS-u po elektronski pošti na naslov: info@zeos.si ali po faksu 01 366 85 82. Oddaja odsluženih sijalk v zbiralnico se potrjuje z evidenčnim listom, ki ga izpolni imetnik odpadka, potrdi pa zbiralec. Na voljo je na spletni strani www.zeos.si. Za zbiranje odpadnih sijalk sta predvideni zbiralni enoti: 1. namenska paleta (dimenzija: 100 x 120 cm, višina 100 cm), primerna za zbiranje večjih količin odpadnih fuorescenčnih cevi. Sijalke se zlagajo pravokotno na paleto, kar pomeni, da so dimenzije napolnjene palete pribl. 120 x 140 cm in višine 100 cm. Ko je paleta polna, se sijalke ovije s folijo. 2. mrežasti zabojnik (dimenzija: 100 x 120 cm, višina 100 cm) je namenjena za zbiranje ostalih sijalk: dOGAJANJE pO OddAJi OdpAdNE ELEKTRIČNE iN ELEKTRONSKE OPREME V ZBIRALNICO Zbrano odpadno električno in elektronsko opremo razvrstijo glede na zgrad- 2 bo, sestavo, velikost in namembnost uporabe ter zahtevan način predelave. Nato jo odpeljejo v centre za obdelavo, kjer jo obdelajo oz. pripravijo za nadaljnjo predelavo ter ponovno uporabo in recikliranje. Obdelava obsega ročno ločenje nepritrjenih sestavnih delov iz gume, plastike, stekla in železa, ročno demontažo zunanjih električnih kablov, betonskih uteži, električnih motorjev, tiskanih vezij, transformatorjev, kondenzatorjev in podobnih sestavnih delov. Ročno ločenje in demontaža sestavnih delov poteka na demontažnih mizah ali trakovih ob uporabi ročnih ali pnevmatskih orodij. Ločene komponente oziroma sestavne dele nato predelujejo, ponovno uporabijo ter reciklirajo v Sloveniji in v tujini. Doma nadalje predelujejo, ponovno uporabijo in reciklirajo le tiste komponente, za katere je na voljo ustrezna tehnologija in imajo zanjo izvajalci zahtevana dovoljenja. Zaradi specifčne zgradbe in sestave pa v tujini v celoti obdelajo in predelajo plinske sijalke, skoraj v celoti pa tudi hladilno-zamrzovalne aparate in klimatske naprave ter televizijske sprejemnike in monitorje. V tujini odstranjujejo tudi tiste sestavne dele odpadne opreme, ki se ne dajo predelati, ponovno uporabiti in reciklirati in se morajo obravnavati kot nevarni odpadek. Odpadna električna in elektronska oprema je predelana 65- do 80-od-stotno glede na povprečno maso, njeni sestavni deli, materiali in snovi pa so glede na povprečno maso opreme dosegli 50- do 75-odstotni delež ponovne uporabe in recikliranja. Pri plinskih sijalkah dosežemo od 94 do 99 odstotkov ponovne uporabe. Glede na različne tipe sijalk pridobimo iz odpadnih sijalk od 88 do 93 odstotkov stekla, ki je primerno za izdelavo novih sijalk, 4 do 6 odstotkov mešanega stekla, ki vsebuje svinec in se uporablja kot dodatek pri pridobivanju svinca, ter 2 odstotka aluminija. Z opisanim ravnanjem z odpadno električno in elektronsko opremo proizvajalci in drugi zavezanci v okviru skupne sheme ZEOS prispevajo k manjšemu obremenjevanju okolja in ponovni rabi surovin. Delo in varnost 52/2007/5 Zakonodaja IZ URADNEGA LISTA REPUBLIkE SLoVENIJE (od 3. 8. do vključno 24. 9. 2007) Ureja: Nina Kos, univ. dipl. pravnica Uradni list RS, št. 70/2007 z dne Ministrstvo za gospodarstvo je v so- Uradni list RS, št. 77/2007 z dne 03.08.2007 glasju z Ministrstvom za delo, družino 27.08.2007 in socialne zadeve je sprejelo: Ministrstvo za notranje zadeve je spre- Pogodbeni partnerji so sprejeli: PRAVILNIk o spremembah in dopol- jelo: PRISToP h Kolektivni pogodbi za de- PRAVILNIk o pogojih za izvajanje nitvah Pravilnika o zahtevah za zago- javnost zdravstva in socialnega var- programov izobraževanja, usposablja- tavljanje varnosti in zdravja pri delu in stva Slovenije nja, vadbe varne vožnje in skupinskih o tehničnih ukrepih pri postavljanju in URADNI LIST RS ŠT 79/2007 Z DNE delavnic ter izdaji dovoljenje za izvaja- uporabi električnih instalacij in naprav 31.08.2007 v podzemnih prostori in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih Ministrstvo za obrambo je sprejelo: surovin PRAVILNIk o reševalcih iz vode 07.08.2007 Ministrstvo za okolje in prostor je spre- Uradni list RS, št. 74/2007 z dne jelo: Vlada RS je sprejela:------ nje programov Uradni list RS, št. 71/2007 z dne UREDBo o izvajanju Uredbe (ES) št. 17.08.2007 PRAVILNIk o vsebini vloge za prido- 1013/2006o pošiljkah odpadkov Ministrstvo za okolje in prostor je spre- bitev vodnega dovojenja in o vsebini vloge za pridobitev dovoljenja za raz-UREDBo o spremembah in dopolni- jelo: h d tvah Uredbe o vrsti dejavnosti in na- PRAVILNIk o prvih meritvah in obra- iskavo podzem prav, ki lahko povzročajo onesnaževa- tovalnem monitoringu odpadnih vod Ministrstvo za gospodarstvo je spre- nje okolja večjega obsega ter pogojih za njegovo izvajanje jelo: UREDBo o spremembah in dopolni- SEZNAM standardov, katerih uporaba tvah Uredbe o okoljski dajatvi za one- Uradni list RS, št. 75/2007 z dne ustvari domnevo o skladnosti proizvo- snaževanje okolja zaradi odlaganja 21.08.2007 dov s Pravilnikom o protieksplozijski odpadkov zaščiti Ministrstvo za delo, družino in socialne UREDBo o spremembah in dopolni- zadeve je sprejelo: tvah Uredbe o okoljski dajatvi za one- k Uradni list RS, št. 80/2007 z dne PRAVILNI o prijavi in objavi prostega snaževanje okolja zaradi odvajanja 04.09.2007 delovnega mesta, posredovanju zapo-odpadnih voda slitve ter vsebini in načinu sporočanja Vlada RS je sprejela: Ministrstvo za pravosodje je sprejelo: podatkov Zavodu Republike Slovenije UREDBo o obrambnih in zaupnih na- PRAVILNIk o spremembah in dopol- za zaposlovanje ročilih nitvah Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih Ministrstvo za gospodarstvo je spre- Ministrstvo za fnance je sprejelo: jelo: PRAVILNIk o vsebini in načinu vode- Ministrstvo za promet je sprejelo: SEZNAM STANDARDoV, katerih nja evidenc projektov javno-zasebne- oDLoČBo o preklicu imenovanja or- uporaba ustvari domnevo o skladno- ga partnerstva in sklenjenih pogodb v ganizacije, pristojne za izvajanje zašči- sti proizvoda z zahtevami Pravilnika o okviru javno-zasebnega partnerstva tnih ukrepov na ladjah in pristaniščih električni opremi, ki je namenjena za Ministrstvo za zdravje je sprejelo: Pogodbeni partnerji so sprejeli: uporabo znotraj določenih napetostnih PRAVILNIk o pogojih, kijih mora iz- TARIFNA PRILoGA 2007 h Kolektivni mej polnjevati kadilnica pogodbi gradbenih dejavnosti PRAVILNIk o delovanju svetovalnega RAZLAGE Kolektivne pogodbe za de- Uradni list RS, št. 76/2007 z dne telefona za opuščanje kajenja javnost elektroindustrije Slovenije 24.08.2007 Državni zbor je sprejel: Uradni list RS, št. 81/2007 z dne Uradni list RS, št. 72/2007 z dne ZAkoN o zaposlovanju in delu tujcev 07.09.2007 (uradno prečiščeno besedilo, ZZDT- Vlada RS je sprejela: Vlada RS je sprejela: UPB2) UREDBo o mejnih vrednostih svetlob- UREDBo o spremembah in dopolni- Ministrstvo za zdravje je sprejelo: nega onesnaževanja okolja tvah Uredbe o vrstah posegov v oko- DoPoLNITEV Seznama nujno po- UREDBo o emisiji snovi in toplote pri lje, za katere je treba izvesti presojo trebnih zdravil za uporabo v humani odvajanju odpadne vode iz naprav za vplivov na okolje medicini klorakalno elektrolizo Delo in varnost 52/2007/5 43 Zakonodaja UREDBo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav UREDBo o spremembi Uredbe o emisiji snovi vzrak iz napravza proizvodnjo aluminija z elektrolitskim postopkom UREDBo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisji snovi v zrak iz nepremičnih plinskih turbin z vhodno toplotno močjo manj kot 50 MW in nepremičnih motorjev z notranjim zgorevanjem Uradni list RS, št. 82/2007 z dne 10.09.2007 Ministrstvo za notranje zadeve je sprejelo: PRAVILNIk o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za izvajanje Zakona o orožju Pogodbeni partnerji so sprejeli: DoDATEk št. 2 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije Uradni list RS, št. 83/2007 z dne 14.09.2007 Ministrstvo za gospodarstvo je sprejelo: PRAVILNIk o varnosti dvigal Ministrstvo za notranje zadeve je sprejelo: PRAVILNIk o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi Ministrstvo za zdravje je sprejelo: PRAVILNIk o spremembah in dopolnitvah Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni Uradni list RS, št. 84/2007 z dne 18.09.2007 Vlada RS je sprejela: UREDBo o preverjanju radioaktivnosti pošiljk odpadnih kovin Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za zdravje so sprejeli: PRAVILNIk o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih Uradni list RS, št. 85/2007 z dne 21.09.2007 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je sprejelo: PRAVILNIk o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o nomenklaturi poklicev Uradni list RS, št. 86/2007 z dne 24.09.2007 Pogodbeni partnerji so sprejeli ANEkS št. 4 k Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti Namen seminarja je prikazati pravice invalidov iz področij zaposlovanja in dela, zdravstvenega varstva in zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, dostopnosti, olajšav in oprostitev, invalidskih organizacij ter uveljavljanja in varstva pravic. Na seminar vabimo vodilne in vodstvene delavce, kadrovske delavce, pravnike, strokovne delavce s področja varnosti in zdravja pri delu ter vse, ki se želite seznaniti z obravnavano tematiko. VSEBINA SEMINARJA IN PREDAVATELJI: Miran kalčič, univ.dipl.prav., direktor ZVD, Zavoda za varstvo pri delu d.d. pozdrav udeležencem ter uvodni nagovor Maruša Erbežnik, univ.dipl.ekon. Direktorica Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, 1. predstavitev učinkov kvotnega sistema na zaposlovanje invalidov 2. Vzpodbude, ki jih lahko delodajalci koristijo pri Skladu pri zaposlovanju invalidov 3. Nagrada za preseganje kvote 4. Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Damijana Peterlin, univ.dipl.prav. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Direktorat za invalide Izvajanje zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v praksi Boris Gačnik in mag. Dean Premik, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Analiza izvajanja invalidskega zavarovanja v letih 2005-2006 Darko kastelic, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanja Slovenije, Delo komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi karl Destovnik, CENTERKONTURA Ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu Razprava in zaključek koNTAkTNA oSEBA: Jana konček cigula T 01/585 51 28 M 041 616 901 E jana.cigula@zvd.si Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.zvd.si. Delo in varnost 52/2007/5 Programi za evidence s področja VZD in ocene tveganj Demo verzijo programov lahko preizkusite na spletnem naslovu www.ebs.si. 1. Program za vodenje evidenc varnosti in zdravja pri delu - EVZD 39 Program evidence zajema obširno bazo podatkov vodenja evidenc (39. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu, Uradni list RS, št. 56/99, 64/01) varnosti in zdravja pri delu za več firm. V programu zajemamo podatke o delovnem okolju za različne fizikalne, biološke, kemične in druge škodljivosti, delovni in osebni varovani opremi, posebnih zdravstvenih zahtevah ter nevarnih snoveh po delovnih mestih, kijih mora podjetje redno pregledovati na posameznih področjih, kjer so prisotna. Po delavcih pa spremljamo evidenco o usposabljanjih iz varnosti in zdravja pri delu, preventivnih zdravstvenih pregledih, katere morajo imeti delavci opravljene, da lahko nemoteno opravljajo dolžnosti na svojem delovnem mestu, obvezen začetek dela in poškodbe pri delu. Evidence varnosti in zdravja pri delu omogočajo tudi plan in analizo posameznih ali celotnih podatkov za določeno obdobje. Nekatere evidence lahko vodimo tudi v drugih programih, kjer je običajno več podatkov, sama evidenca pa podrobnejša. Vedno pa izhajamo iz istih podatkov. Cena: 425,64 € z vključenim DDV 2. Program za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije - IOT & RIOT Program je namenjen za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije. Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja. Izjava o varnosti temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Cena: 450,68 € z vključenim DDV 1 + 2 PROGRAM - 600,90 € z vključenim DDV 3. Program Šifrant za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije - ŠIFRANT IOT & RIOT Program Šifranti VZD je namenjen za vnos nastavitev ocene tveganja in kriterijev nevarnosti tveganja. Pred izvedbo obdelave za posamezno delovno mesto v programu Ocena tveganja, izdelamo najprej v tem programu (Šifranti VZD) kriterije ocenjevanja, ukrepe kako se izogniti ali zmanjšati možnost pojava. Na podlagi teh kriterijev se ocenjujejo oz. izdelajo ocene. Ocenjevanje mora biti vedno po enakih oziroma podobnih zahtevah. Cena: 550,83 € z vključenim DDV 1+2 + 3 PROGRAM = 1001,50 € z vključenim DDV . Nove publikacije Praktične smernice za preiskave delovnega okolja – PRAH Praktične smernice za varno premeščanje bremen Priročnik za varno vzdrževanje ADR 2007 Priročnik za strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu Priročnik za varno delo z viličarji m n-iiiijt ---VlH- ppj^^llSl rt-ltf-iirr +ala-MW U Priročnik za izvajanje pregledov in preizkusov delovne opreme s kontrolnimi in merilnimi listi Zahteve za razsvetljavo pri delu in standard 12464 EVZD39 Program za vodenje evidenc varnosti in zdravja pri delu IOT & RIOT Program za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja in njene revizije ŠIFRANT IOT & RIOT Program Šifranti VZD za vnos nastavitev ocene tveganja in kriterijev nevarnosti tveganja Več informacij: Barbara Vogrič, T 01/585 51 00, F 01/585 51 01, E barbara.vogric@zvd.si